Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (MPSEUMN)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (MPSEUMN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2015.
Št. 003-02-7/2015-16
Ljubljana, dne 5. oktobra 2015
Borut Pahor l.r.
O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER MONGOLIJO NA DRUGI STRANI (MPSEUMN)
1. člen
Ratificira se Okvirni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani, podpisan v Ulan Batorju 30. aprila 2013.
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*
* Besedilo sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, španskem, švedskem ter mongolskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.
O K V I R N I S P O R A Z U M
O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER MONGOLIJO NA DRUGI STRANI
EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,
in
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,
VLADA MONGOLIJE, v nadaljnjem besedilu: Mongolija,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici,
SO SE –
OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih povezav med njima, ki ju združujejo,
KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju medsebojnih odnosov,
KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega in povezanega odnosa med njima, ki se gradi prek sporazumov, katerih pogodbenici sta obe strani,
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic k spoštovanju demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter želje po njihovi okrepitvi, kakor je med drugim določeno v Ustanovni listini Združenih narodov, Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti načelom pravne države, spoštovanju mednarodnega prava, dobrega upravljanja in boja proti korupciji, pa tudi njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in zahtev varstva okolja,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju med pogodbenicama na podlagi teh skupnih vrednot,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja v vseh njegovih vidikih,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter prizadevanju za učinkoviti multilateralizem in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov,
OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju glede političnih in gospodarskih vprašanj ter na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti, s čimer se ustvarja osnovni predpogoj za spodbujanje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, izkoreninjenja revščine ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja,
KER pogodbenici obravnavata terorizem kot grožnjo globalni varnosti ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje v boju proti terorizmu v skladu z ustreznimi instrumenti Varnostnega sveta ZN, zlasti Resolucije VS ZN 1373. Evropska varnostna strategija, ki jo je Evropski svet sprejel decembra 2003, opredeljuje terorizem kot ključno grožnjo varnosti. V tem smislu je Evropska unija izvedla ključne ukrepe, vključno z akcijskim načrtom za boj proti terorizmu, sprejetim leta 2001 in posodobljenim leta 2004, ter pomembno Deklaracijo o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004, sprejeto po napadih v Madridu. Evropska unija je decembra 2005 sprejela tudi strategijo EU za boj proti terorizmu,
OB IZRAŽANJU njune polne zavezanosti preprečevanju vseh oblik terorizma in boju proti njim, pospeševanju sodelovanja v boju proti terorizmu ter boju proti organiziranemu kriminalu,
KER pogodbenici ponovno potrjujeta, da se učinkoviti ukrepi za boj proti terorizmu in varstvo človekovih pravic med seboj dopolnjujejo in krepijo,
OB PONOVNI POTRDITVI, da najbolj huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi na nacionalni ravni in s krepitvijo globalnega sodelovanja,
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča pomembno za mir in mednarodno pravico ter da je Svet Evropske unije 16. junija 2003 sprejel Skupno stališče o Mednarodnem kazenskem sodišču, na podlagi katerega je bil oblikovan akcijski načrt, sprejet 4. februarja 2004,
KER se pogodbenici strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodno varnost, ter želita okrepiti njun dialog in sodelovanje na tem področju. Soglasno sprejetje Resolucije VS ZN 1540 je temelj zavezanosti celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje. Svet Evropske unije je 17. novembra 2003 sprejel politiko EU o vključevanju politik neširjenja orožja v odnose EU s tretjimi državami. Evropski svet je 12. decembra 2003 prav tako sprejel strategijo o boju proti širjenju orožja,
KER je Evropski svet izrazil stališče, da osebno in lahko orožje vse bolj ogroža mir, varnost in razvoj, ter 13. januarja 2006 sprejel strategijo za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva. Evropski svet je v tej strategiji poudaril potrebo po zagotovitvi celovitega in usklajenega pristopa k varnostni in razvojni politiki,
OB IZRAŽANJU njune popolne zavezanosti k spodbujanju vseh vidikov trajnostnega razvoja, vključno z varstvom okolja in učinkovitim sodelovanjem pri boju proti podnebnim spremembam, varnostjo preskrbe s hrano ter učinkovitim spodbujanjem in izvajanjem mednarodno priznanih standardov dela in socialnih standardov,
OB POUDARJANJU pomena poglabljanja odnosov in sodelovanja na področjih, kot so ponovni sprejem ter azilna in vizumska politika, ter skupnega reševanja vprašanj migracije in trgovine z ljudmi,
OB PONOVNEM POUDARJANJU pomena trgovine za njune dvostranske odnose in zlasti trgovine s surovinami ter ob poudarjanju njune zaveze, da se dogovorita o posebnih pravilih v zvezi s surovinami v okviru Pododbora za trgovino in naložbe,
OB UGOTAVLJANJU, da so določbe tega sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova V, tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko skupaj uradno obvestijo Mongolijo, da sta Združeno kraljestvo in Irska temu sporazumu zavezana kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska preneha biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Mongolijo nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe Sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k tema pogodbama,
OB POTRDITVI njune zavezanosti h krepitvi obstoječega odnosa, da bi povečali medsebojno sodelovanje, ter njune skupne volje za utrditev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih njunih interesov na podlagi enakosti, nediskriminacije in vzajemne koristi –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
NASLOV 1 NARAVA IN PODROČJE UPORABE
1. Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ter načela pravne države je temelj notranjih in mednarodnih politik pogodbenic ter pomeni bistven element tega sporazuma.
2. Pogodbenici potrjujeta njune skupne vrednote, kot so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov.
3. Pogodbenici potrjujeta njuno zavezanost spodbujanju vseh vidikov trajnostnega razvoja, sodelovanju pri obravnavi izzivov podnebnih sprememb in globalizacije ter prispevanju k uresničevanju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja. Pogodbenici ponovno potrjujeta njuno zavezanost visoki ravni varstva okolja in vključujočim socialnim strukturam.
4. Pogodbenici ponovno potrjujeta njuno zavezanost Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči in se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje za nadaljnje izboljšanje razvoja.
5. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelu dobrega upravljanja, vključno z neodvisnostjo sodstva in bojem proti korupciji.
Zaradi krepitve njunih dvostranskih odnosov se pogodbenici zavežeta, da bosta vzdrževali celovit dialog in spodbujali nadaljnje sodelovanje med njima na vseh področjih vzajemnega interesa. Njuna prizadevanja bodo usmerjena zlasti v:
(a) vzpostavitev sodelovanja v političnih in gospodarskih zadevah v okviru vseh zadevnih regionalnih in mednarodnih forumov in organizacij;
(b) vzpostavitev sodelovanja pri boju proti hudim kaznivim dejanjem, ki zadevajo mednarodno skupnost;
(c) vzpostavitev sodelovanja pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje ter osebnem in lahkem orožju;
(d) razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama v njuno vzajemno korist; vzpostavitev sodelovanja na vseh področjih vzajemnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, da bi pospešili trgovinske in naložbene tokove ter preprečili in odpravili trgovinske in naložbene ovire;
(e) vzpostavitev sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti, vključno s pravno državo in pravnim sodelovanjem, varstvom podatkov, migracijami, tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, bojem proti organiziranemu kriminalu, terorizmom, mednarodnim kriminalom, pranjem denarja ter prepovedanimi drogami;
(f) vzpostavitev sodelovanja na vseh drugih področjih vzajemnega interesa, zlasti pri makroekonomski politiki in finančnih storitvah, obdavčenju in carinah, vključno z dobrim upravljanjem na davčnem področju, industrijski politiki ter malih in srednjih podjetjih, informacijski družbi, avdiovizualnih storitvah in medijih, znanosti in tehnologiji, energetiki, prometu, izobraževanju in kulturi, okolju in naravnih virih, kmetijstvu in razvoju podeželja, zdravstvu, zaposlovanju in socialnih zadevah ter statistiki;
(g) krepitev sodelovanja obeh pogodbenic v podregionalnih in regionalnih programih sodelovanja, odprtih za sodelovanje druge pogodbenice;
(h) povečevanje vlog in vidnosti pogodbenic v njunih regijah;
(i) spodbujanje medosebnega razumevanja s sodelovanjem različnih nevladnih subjektov, kot so možganski trusti, akademiki, civilna družba in mediji, in sicer v obliki organizacije seminarjev, konferenc, mladinskega sodelovanja in drugih dejavnosti;
(j) spodbujanje izkoreninjenja revščine v okviru trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja Mongolije v svetovno gospodarstvo.
Preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev
1. Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, ki je namenjeno državnim in nedržavnim akterjem, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti.
2. Pogodbenici se zato strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s polnim upoštevanjem in nacionalnim izvajanjem svojih veljavnih obveznosti v okviru mednarodnih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugih ustreznih mednarodnih obveznosti, kot je Resolucija Varnostnega sveta ZN 1540. Pogodbenici se strinjata, da je ta določba bistven element Sporazuma.
3. Pogodbenici se še strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da bosta:
– po potrebi sprejeli ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop k vsem drugim ustreznim mednarodnim instrumentom ter jih v celoti izvajali;
– vzpostavili učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim se nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno uporabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, in katerega del so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza.
4. Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in krepil te elemente. Tak dialog lahko poteka na regionalni ravni.
1. Pogodbenici priznavata, da nezakonito proizvajanje, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s pripadajočim strelivom, ter njegovo prekomerno kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovana skladišča in nenadzorovano razširjanje še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izvajali svoje obveznosti v zvezi z obravnavanjem nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, vključno s pripadajočim strelivom, v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in resolucijami Varnostnega sveta ZN ter svoje zaveze v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, kot je Akcijski program ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njemu in njegovo izkoreninjenje.
3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali ter zagotovili usklajevanje, dopolnjevanje in sinergije njunih prizadevanj za obravnavanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s pripadajočim strelivom, na globalni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni, in soglašata, da bosta vzpostavili redni politični dialog, ki bo to njuno zavezo spremljal in utrjeval.
Huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost (Mednarodno kazensko sodišče)
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najbolj huda kazniva dejanja, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ustreznimi ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Pogodbenici menita, da je ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča in njegovo učinkovito delovanje pomembno za mir in pravico v mednarodni skupnosti.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta po potrebi sodelovali in sprejeli potrebne ukrepe, da bi v celoti podprli univerzalnost in celovitost Rimskega statuta in povezanih instrumentov, ter se strinjata, da bosta okrepili njuno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta izvajali Rimski statut in sprejeli potrebne ukrepe za ratifikacijo zadevnih instrumentov (kot je Sporazum o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča).
3. Pogodbenici se strinjata, da bi bil dialog med njima o teh zadevah koristen.
Sodelovanje pri boju proti terorizmu
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu in se strinjata, da bosta v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami, vključno z mednarodnimi humanitarnimi in človekovimi pravicami, in s svojo zakonodajo in predpisi ter ob upoštevanju Globalne strategije ZN za boj proti terorizmu, vključene v Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 60/288 z dne 8. septembra 2006, sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj.
2. Pogodbenici to storita predvsem:
(a) s polnim izvajanjem resolucij Varnostnega sveta ZN 1373 in 1267 ter nadaljnjih resolucij, vključno z 1822, in drugih ustreznih resolucij ZN ter svojih obveznosti v okviru drugih ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov;
(b) z izmenjavo informacij o teroristih, terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom;
(c) z izmenjavo stališč o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, vključno s tehničnimi področji in usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma;
(d) s sodelovanjem, ki bo utrdilo mednarodno soglasje o boju proti terorizmu, vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, ter zlasti s prizadevanjem za dogovor o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu;
(e) z izmenjavo ustreznih najboljših praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu;
(f) z učinkovitim izvajanjem in utrjevanjem sodelovanja na področju boja proti terorizmu v okviru ASEM.
NASLOV II DVOSTRANSKO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE
Sodelovanje med Mongolijo in EU o načelih, normah in standardih
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta v Mongoliji uveljavili evropska skupna načela, norme in standarde in sodelovali pri spodbujanju izmenjave informacij in izkušenj, da bi se uvedle in izvajale v praksi.
2. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev dialoga in sodelovanja med njunimi organi v zvezi z zadevami, povezanimi s standardizacijo, ki lahko po dogovoru pogodbenic vključujejo vzpostavitev okvira sodelovanja, ki bo olajšal izmenjave strokovnjakov, informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.
Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih organizacijah
1. Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta izmenjevali mnenja ter sodelovali v regionalnih in mednarodnih forumih ter organizacijah, kot so Združeni narodi ter ustrezne agencije, programi in organi Združenih narodov, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju in azijsko-evropsko srečanje (ASEM).
2. Pogodbenici se tudi strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje med možganskimi trusti, akademiki, nevladnimi organizacijami in mediji na področjih, ki jih ta sporazum zajema. Tako sodelovanje lahko zlasti vključuje organizacijo izobraževalnih programov, delavnic in seminarjev, izmenjave strokovnjakov, študije in druge dejavnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici.
Regionalno in dvostransko sodelovanje
1. Pogodbenici se bosta strinjali, da bosta na vsakem področju dialoga in sodelovanja po tem sporazumu in ob ustreznem poudarku na zadevah dvostranskega sodelovanja povezane dejavnosti obe strani izvajali na dvostranski ali regionalni ravni ali s kombinacijo obeh okvirov. Pri izbiri ustreznega okvira si bosta pogodbenici prizadevali, da bosta kar najbolje izkoristili učinek in okrepili sodelovanje vseh zainteresiranih strani, hkrati pa bosta zagotavljali najboljšo možno uporabo razpoložljivih sredstev ob upoštevanju politične in institucionalne izvedljivosti ter si prizadevali za skladnost z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo Evropsko unijo in partnerje ASEM.
2. Pogodbenici se lahko po potrebi odločita, da v skladu s svojimi finančnimi postopki in viri razširita finančno podporo na dejavnosti sodelovanja na področjih, ki jih Sporazum zajema ali ki so povezana z njim.
NASLOV III SODELOVANJE NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
1. Glavni cilj razvojnega sodelovanja je zmanjšanje revščine na podlagi izpolnjevanja razvojnih ciljev tisočletja v okviru trajnostnega razvoja in vključevanja v svetovno gospodarstvo. Pogodbenici se dogovorita o rednem dialogu o razvojnem sodelovanju v skladu s svojimi prednostnimi nalogami in področji vzajemnega interesa.
2. Cilji strategij pogodbenic za razvojno sodelovanje so med drugim:
(a) spodbujanje človekovega in socialnega razvoja;
(b) doseganje trajne gospodarske rasti;
(c) spodbujanje okoljske trajnosti, regeneracije in najboljših praks ter ohranjanje naravnih virov;
(d) preprečevanje in obvladovanje posledic podnebnih sprememb;
(e) podpiranje politik in instrumentov, katerih cilj je nadaljnje vključevanje v svetovno gospodarstvo in mednarodni trgovinski sistem;
(f) nadaljevanje postopkov v skladu s Pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči, načrtom ukrepov iz Akre in drugimi mednarodnimi zavezami, katerih cilj je izboljšanje izvajanja in uspešnosti pomoči.
1. Pogodbenici si prizadevata spodbujati uravnoteženo gospodarsko rast, zmanjšanje revščine ter socialnih in gospodarskih razlik.
2. Pogodbenici potrjujeta njuno zavezanost doseganju razvojnih ciljev tisočletja in bi morali ponovno potrditi njuno zavezanost Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči.
3. Sporazum bi moral tudi vključevati zaveze o socialnih in okoljskih vidikih trgovine in ponovno potrditi, da bi morala trgovina spodbujati trajnostni razvoj v vseh njegovih razsežnostih ter podpirati oceno njegovih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov.
1. Pogodbenici si prizadevata poudarjati potrebo po gospodarskih in socialnih politikah, ki se med seboj krepijo, in izpostaviti ključno vlogo zagotavljanja dostojnega dela ter se zavezujeta, da bosta podpirali socialni dialog.
2. Pogodbenici si prizadevata prispevati k učinkovitemu izvajanju temeljnih standardov dela Mednarodne organizacije dela (MOD) in okrepiti sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj.
3. Pogodbenici si poleg tega prizadevata za spodbujanje politik za zagotavljanje razpoložljivosti in zalog hrane za prebivalstvo ter krme za rejne živali na okolju prijazen in trajnosten način.
1. Pogodbenici v prizadevanjih za trajnosten razvoj ponovno potrjujeta potrebo po visoki ravni varstva okolja ter ohranjanja in upravljanja naravnih virov in biotske raznovrstnostjo, vključno z gozdovi.
2. Pogodbenici si prizadevata spodbujati ratifikacijo, izvajanje in upoštevanje večstranskih okoljskih sporazumov na okoljskem področju.
3. Pogodbenici si prizadevata krepiti sodelovanje o globalnih okoljskih vprašanjih, zlasti o podnebnih spremembah.
NASLOV IV SODELOVANJE NA PODROČJU TRGOVINE IN NALOŽB
1. Pogodbenici z dialogom o dvostranskih in večstranskih trgovinskih ter s trgovino povezanih vprašanjih krepita dvostranske trgovinske odnose in spodbujata večstranski trgovinski sistem.
2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali razvoj in razvejanost njune medsebojne trgovinske menjave do najvišje mogoče ravni ter v njuno vzajemno korist. Zavezujeta se, da bosta s prizadevanjem za odpravo trgovinskih ovir, zlasti s pravočasno odpravo netarifnih ovir, in s sprejetjem ukrepov za večjo preglednost izboljšali pogoje za dostop na trg, pri čemer bosta upoštevali delo, ki ga na tem področju opravljajo mednarodne organizacije.
3. Ob priznavanju, da ima trgovina ključno vlogo pri razvoju in da je pomoč v obliki shem trgovinskih preferencialov koristila državam v razvoju, si bosta pogodbenici prizadevali okrepiti njuna medsebojna posvetovanja o takšni pomoči, in sicer v celoti v skladu s STO.
4. Pogodbenici se medsebojno obveščata o razvoju trgovinskih in s trgovino povezanih politik, kot so kmetijska politika, politika o varnosti hrane, potrošniška ter okoljska politika.
5. Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje za razvoj trgovinskih in naložbenih odnosov, vključno z reševanjem trgovinskih težav med drugim na področjih iz členov 10 do 27.
Sanitarna in fitosanitarna vprašanja (SPS)
1. Pogodbenici sodelujeta na področju varnosti hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih vprašanj z namenom varstva človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja ali zdravja na ozemlju pogodbenic.
2. Pogodbenici razpravljata in si izmenjujeta informacije o svojih ukrepih, kot so določeni v Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih (SPS), Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), Mednarodni urad za živalske kužne bolezni (OIE) in Komisija za Codex Alimentarius (Codex).
3. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili vzajemno razumevanje in sodelovanje glede zadev SPS ter dobrega počutja živali. Takšna gradnja zmogljivosti je posebej prilagojena potrebam vsake pogodbenice in se izvaja z namenom, da vsaki od pogodbenic pomaga pri doseganju skladnosti s pravnim okvirom druge pogodbenice.
4. Pogodbenici vzpostavita pravočasen dialog o vprašanjih SPS na zahtevo ene od pogodbenic, da bi obravnavali zadeve v zvezi z vprašanji SPS ter drugimi povezanimi nujnimi vprašanji iz tega člena.
Tehnične ovire v trgovini (TBT)
Pogodbenici spodbujata uporabo mednarodnih standardov ter sodelujeta in si izmenjujeta informacije o standardih, postopkih ugotavljanja skladnosti in tehničnih predpisih, zlasti v okviru Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini (TBT).
1. Pogodbenici bosta namenili posebno pozornost večji varnosti in zaščiti mednarodne trgovine, vključno s storitvami prevoza, zagotavljanju uspešnega in učinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov ter zagotavljanju uravnoteženega pristopa med olajševanjem trgovine in bojem proti goljufijam in nepravilnostim.
2. Brez poseganja v druge oblike sodelovanja iz tega sporazuma pogodbenici izražata njun interes, da bosta v prihodnosti proučili možnost sklenitve protokolov o carinskem sodelovanju in vzajemni pomoči v institucionalnem okviru iz tega sporazuma.
Pogodbenici si izmenjujeta izkušnje ter proučujeta možnosti za poenostavitev uvoznih, izvoznih, tranzitnih in drugih carinskih postopkov, izboljšujeta preglednost carinskih in trgovinskih predpisov, razvijata carinsko sodelovanje in učinkovite vzajemne mehanizme upravne pomoči ter si prizadevata za usklajevanje stališč in skupnih dejavnosti v okviru ustreznih mednarodnih pobud, vključno z olajševanjem trgovine.
Pogodbenici z razvojem privlačnega in stabilnega okolja za vzajemne naložbe spodbujata večje naložbene tokove prek stalnega dialoga, namenjenega spodbujanju razumevanja in sodelovanja pri investicijskih vprašanjih, raziskovanju upravnih mehanizmov za olajševanje investicijskih tokov ter spodbujanju stabilnih, preglednih, odprtih in nediskriminatornih pravil.
Pogodbenici spodbujata učinkovito oblikovanje in uporabo pravil konkurence ter razširjanje informacij za krepitev preglednosti in pravne varnosti za podjetja, ki delujejo na njunih trgih. Pogodbenici bi si morali izmenjevati mnenja o vprašanjih v zvezi s protikonkurenčnimi praksami, ki bi lahko škodljivo vplivale na dvostransko trgovino in naložbene tokove.
Pogodbenici vzpostavita stalen dialog, ki bo usmerjen zlasti v izmenjavo informacij o svojih zakonodajnih okoljih, spodbujanje medsebojnega dostopa do trgov, spodbujanje dostopa do kapitalskih in tehnoloških virov ter spodbujanje trgovine s storitvami med obema regijama ter na trgih tretjih držav.
Pogodbenici si prizadevata olajšati pretok kapitala, da bi prispevali k ciljem Sporazuma.
Pogodbenici si prizadevata določiti postopkovna pravila, vključno z ustreznimi določbami o preglednosti in pritožbah, ki so v podporo vzpostavitvi učinkovitega sistema javnih naročil, ki zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo pri javnem naročanju, in ki olajšujejo mednarodno trgovino.
Pogodbenici si v medsebojno korist prizadevata za vzajemno odprtje njunih trgov javnih naročil.
Pogodbenici priznavata pomen preglednosti in dolžnega pravnega postopanja pri uporabi njunih zakonov in drugih predpisov, povezanih s trgovino, ter zato ponovno potrjujeta njune zaveze, kakor so določene v členu X GATT 1994 ter v členu III GATS.
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje in spodbudili vzajemno razumevanje med obema stranema na področju surovin.
2. To sodelovanje in spodbujanje vzajemnega razumevanja bi moralo obravnavati teme, kot sta regulativni okvir za sektorje surovin (vključno z upravljanjem dohodka od rudarstva za socialnoekonomski razvoj ter varstvom okolja in varnostnimi predpisi v zvezi z rudarstvom in sektorji surovin) in trgovina s surovinami. Za spodbujanje večjega sodelovanja in vzajemnega razumevanja lahko vsaka pogodbenica zahteva sklic ad hoc sestanka v zvezi s surovinami.
3. Pogodbenici priznavata, da je pregledno, nediskriminatorno okolje, v katerem ni izkrivljanj in ki temelji na pravilih, najboljše za vzpostavitev ugodnega okolja za tuje neposredne naložbe v proizvodnjo surovin in trgovino z njimi.
4. Pogodbenici se ob upoštevanju svojih gospodarskih politik in ciljev in z namenom spodbujanja trgovine strinjata, da bosta podpirali sodelovanje v zvezi z odpravo ovir pri trgovini s surovinami.
5. Na zahtevo katere koli pogodbenice lahko na sestankih Skupnega odbora ali Pododbora poteka razprava o kakršni koli zadevi v zvezi s trgovino s surovinami, zadevni odbor pa je pristojen za sprejemanje odločitev o tej zadevi na podlagi člena 56 v skladu z načeli iz zgornjih odstavkov.
Pogodbenici spodbujata politiko regionalnega razvoja.
Varstvo intelektualne lastnine
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomembno vlogo varstva pravic intelektualne lastnine ter se zavezujeta, da bosta uvedli ustrezne ukrepe, s katerimi bosta zagotovili primerno in učinkovito varstvo ter izvajanje teh pravic, zlasti v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine.
Polega tega se pogodbenici strinjata, da bosta čim prej sklenili dvostranski sporazum o geografskih označbah.
2. Pogodbenici si izmenjujeta informacije in izkušnje o zadevah, povezanih z izvajanjem, spodbujanjem, razširjanjem, racionalizacijo, upravljanjem, usklajevanjem, varstvom in učinkovitim uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, preprečevanjem kršitev teh pravic, bojem proti ponarejanju in piratstvu, in sicer prek carinskega sodelovanja in drugih ustreznih oblik sodelovanja, ter ustanavljanjem in krepitvijo organizacij za spremljanje in zaščito teh pravic. Pogodbenici si medsebojno pomagata pri izboljševanju varstva, uporabe in komercializacije intelektualne lastnine na podlagi evropskih izkušenj ter pri izboljšanju širjenja znanja o tem.
Pododbor za trgovino in naložbe
1. Ustanovi se Pododbor za trgovino in naložbe.
2. Pododbor pomaga Skupnemu odboru pri izvajanju njegovih nalog in se ukvarja z vsemi področji, zajetimi s tem poglavjem.
3. Pododbor sprejme svoj poslovnik.
NASLOV V SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVICE, SVOBODE IN VARNOSTI
Pravna država in pravno sodelovanje
1. Pogodbenici pri njunem sodelovanju na področju pravice, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost utrditvi pravne države ter krepitvi institucij na vseh ravneh, zlasti pa pri uveljavljanju zakonodaje in pravosodju.
2. Sodelovanje med pogodbenicama bo vključevalo tudi medsebojno izmenjavo informacij v zvezi s pravnimi sistemi in zakonodajo. Pogodbenici si prizadevata za vzpostavitev vzajemne pravne pomoči v okviru obstoječega pravnega okvira.
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z namenom izboljšanja ravni varstva osebnih podatkov v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi, kot so standardi, med drugim vključeni v Smernice ZN za urejanje računalniških osebnih datotek (Resolucija Generalne skupščine ZN 45/95 z dne 14. decembra 1990).
2. Sodelovanje pri varstvu osebnih podatkov lahko med drugim vključuje tehnično pomoč v obliki izmenjave informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.
Sodelovanje na področju migracij
1. Pogodbenici vzpostavita sodelovanje, namenjeno preprečevanju nezakonitega priseljevanja in nezakoniti prisotnosti fizičnih oseb z njunim državljanstvom na njunih ozemljih.
2. V okviru sodelovanja za preprečevanje nezakonitega priseljevanja se pogodbenici strinjata, da bosta brez nepotrebnega odlašanja ponovno sprejeli svoje državljane, ki ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop na ozemlje druge pogodbenice, za prisotnost na njenem ozemlju ali bivanje tam ali pa teh pogojev ne izpolnjujejo več. Pogodbenici njunim državljanom v ta namen zagotovita ustrezne osebne dokumente. Če oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nima nobenih dokumentov ali drugih dokazil o svojem državljanstvu, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice ali Mongolije na zahtevo Mongolije ali zadevne države članice organizira razgovor z osebo, da bi ugotovili, katero državljanstvo ima.
3. EU bo finančno podprla izvajanje tega dogovora prek ustreznih dvostranskih instrumentov o sodelovanju.
4. Pogodbenici se strinjata, da bosta na zahtevo katere koli pogodbenice s pogajanji sklenili sporazum med EU in Mongolijo, ki bo urejal posebne obveznosti glede ponovnega sprejema njunih državljanov, vključno z obveznostjo glede državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.
Sodelovanje v boju proti prepovedanim drogam
1. Pogodbenici sodelujeta z namenom zagotoviti uravnotežen pristop z učinkovitim usklajevanjem pristojnih organov, vključno z organi s področij zdravstva, pravosodja, carine in notranjih zadev ter drugih pomembnih področij, da bi zmanjšali ponudbo prepovedanih drog, trgovanje z njimi in povpraševanje po njih ob ustreznem spoštovanju človekovih pravic. To sodelovanje si prizadeva tudi zmanjšati škodo zaradi uporabe drog, obravnavati proizvodnjo sintetičnih drog, trgovanje z njimi in njihovo uporabo in doseči učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo narkotičnih drog in psihotropnih snovi.
2. Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, politično deklaracijo in posebno deklaracijo o usmeritvenih načelih za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na posebnem 20. zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, ter politično deklaracijo in akcijskim načrtom, sprejetim na 52. zasedanju Komisije Združenih narodov za narkotične droge marca 2009.
3. Sodelovanje med pogodbenicama zajema tehnično in upravno pomoč, zlasti na naslednjih področjih: priprava nacionalne zakonodaje in politik; ustanovitev nacionalnih institucij ter informacijskih središč; podpora prizadevanjem civilne družbe na področju drog ter prizadevanje za zmanjšanje povpraševanja po drogah ter škode, ki jo povzročajo; usposabljanje osebja; raziskave v zvezi z drogami in preprečevanje preusmerjanja predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo narkotičnih drog in psihotropnih snovi. Pogodbenici se lahko dogovorita o vključitvi drugih področij.
Sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji
Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri boju proti organiziranemu, gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji. Cilj takega sodelovanja je zlasti izvajanje in spodbujanje ustreznih mednarodnih standardov in instrumentov, kot so Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njeni dopolnilni protokoli ter Konvencija ZN proti korupciji.
Sodelovanje na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma
1. Pogodbenici se strinjata, da je treba sprejeti ukrepe ter sodelovati na področju preprečevanja uporabe njunega finančnega sistema ter določenih nefinančnih podjetij in poklicev za pranje dobičkov vseh kriminalnih dejavnosti, kot sta promet s prepovedanimi drogami in korupcija.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali tehnično in upravno pomoč, ki je namenjena razvoju in izvajanju predpisov ter učinkovitemu delovanju mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Sodelovanje zlasti omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru njunih zakonodaj in sprejetje ustreznih standardov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih standardom, ki so jih sprejeli Unija in mednarodni organi, dejavni na tem področju, kot je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).
NASLOV VI SODELOVANJE NA DRUGIH PODROČJIH
Sodelovanje na področju človekovih pravic
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju in učinkovitem varstvu človekovih pravic, vključno glede ratifikacije in izvajanja mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah.
2. Tako sodelovanje lahko med drugim vključuje:
(a) podporo razvoja in izvajanja nacionalnega akcijskega načrta o človekovih pravicah;
(b) spodbujanje človekovih pravic in izobraževanje o njih;
(c) krepitev nacionalnih in regionalnih institucij, povezanih s človekovimi pravicami;
(d) vzpostavitev konstruktivnega in široko zasnovanega dialoga o človekovih pravicah;
(e) krepitev sodelovanja v institucijah Združenih narodov, povezanih s človekovimi pravicami.
Sodelovanje na področju finančnih storitev
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sprejeli bolj usklajena skupna pravila in standarde ter okrepili sodelovanje, da bi izboljšali računovodstvo, nadzorne ter regulativne sisteme bančništva, zavarovalništva in drugih področij finančnega sektorja.
2. Pogodbenici sodelujeta pri razvoju pravnega regulativnega okvira, infrastrukture in človeških virov ter pri uvajanju upravljanja podjetij in mednarodnih računovodskih standardov na mongolski trg kapitala v okviru dvostranskega sodelovanja v skladu z GATS in zavezo STO o dokumentu vzajemnega dogovora pri finančnih storitvah.
Dialog o gospodarski politiki
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju izmenjave informacij o svojih gospodarskih gibanjih in politikah ter pri izmenjavi izkušenj pri usklajevanju gospodarskih politik v okviru regionalnega gospodarskega sodelovanja in povezovanja.
2. Pogodbenici si prizadevata za poglobitev dialoga med njunimi organi o gospodarskih zadevah, ki lahko, kot se pogodbenici dogovorita, vključujejo področja, kot so monetarna politika, fiskalna politika, vključno z obdavčitvijo podjetij, javne finance, makroekonomska stabilizacija in zunanji dolg.
3. Pogodbenici sodelujeta in spodbujata vzajemno razumevanje na področju gospodarske diverzifikacije in industrijskega razvoja.
Dobro upravljanje na davčnem področju
Pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, h katerim so zavezane države članice na ravni Unije, in se zavezujeta, da jih bosta izvajali, da bi okrepili in razvili gospodarske dejavnosti, pri čemer upoštevata potrebo po razvoju ustreznega regulativnega okvira. Pogodbenici bosta zato brez poseganja v pristojnosti Unije in držav članic izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, olajšali pobiranje upravičenih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.
Industrijska politika in sodelovanje malih in srednjih podjetij
Pogodbenici se ob upoštevanju svojih gospodarskih politik in ciljev strinjata, da bosta pospeševali sodelovanje na vseh področjih industrijske politike, ki jih štejeta za ustrezna, da bi izboljšali konkurenčnost malih in srednjih podjetij, med drugim:
(a) z izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi z vzpostavitvijo okvirnih pogojev za mala in srednja podjetja za izboljšanje njihove konkurenčnosti;
(b) s pospeševanjem stikov med gospodarskimi subjekti, s spodbujanjem skupnih naložb in z ustanavljanjem skupnih vlaganj ter informacijskih mrež, predvsem prek obstoječih horizontalnih programov Evropske Unije, zlasti s spodbujanjem prenosa programske in strojne tehnologije med partnerji;
(c) z zagotavljanjem informacij, spodbujanjem inovacij in izmenjavo dobrih praks pri dostopu do financiranja, vključno za mikropodjetja in mala podjetja;
(d) z olajševanjem in podpiranjem ustreznih dejavnosti, ki so jih začeli izvajati v zasebnih sektorjih pogodbenic;
(e) s spodbujanjem dostojnega dela, socialne odgovornosti podjetij in odgovornih poslovnih praks, vključno s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. To sodelovanje upošteva tudi potrošnika, vključuje informacije o proizvodih in vlogo potrošnika na trgu;
(f) s skupnimi raziskovalnimi projekti na izbranih industrijskih področjih ter s sodelovanjem glede standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti ter tehničnih predpisov, kot se vzajemno dogovorita;
(g) s pomočjo prek nudenja informacij o sodobnih tehnikah in tehnologijah čistilnih naprav za vodo v usnjarski industriji;
(h) z izmenjavo informacij in s priporočanjem partnerjev ter priložnosti sodelovanja na področju trgovine in naložb prek vzajemno dostopnih obstoječih omrežij;
(i) s podporo sodelovanju med zasebnimi podjetji iz obeh strani, zlasti med malimi in srednjimi podjetji;
(j) s premislekom o pogajanjih za dodatni sporazum o izmenjavi informacij, delavnicah o intenzivnejšem sodelovanju in drugih promocijskih dogodkih, ki bi potekali med malimi in srednjimi podjetji iz obeh strani;
(k) z zagotavljanjem informacij o tehnični pomoči za izvoz hrane in kmetijskih proizvodov na evropski trg v okviru preferencialnega sistema Evropske unije.
1. Ob upoštevanju Globalnega etičnega kodeksa o turizmu Svetovne turistične organizacije in trajnostnih načel iz "procesa lokalne Agende 21" je cilj pogodbenic izboljšati izmenjavo informacij in oblikovati najboljšo prakso, da bi zagotovili uravnotežen in trajnosten razvoj turizma.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta razvili sodelovanje glede varovanja in čim večjega povečanja potenciala naravne in kulturne dediščine, ublažitve negativnih vplivov turizma in povečanja pozitivnega prispevka turistične dejavnosti k trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti, med drugim z razvojem ekološkega turizma, pri čemer bosta upoštevali celovitost in interese lokalnih in avtohtonih skupnosti, ter z izboljšanjem usposabljanja v turistični industriji.
1. Pogodbenici si ob priznavanju, da so informacijske in komunikacijske tehnologije ključni element sodobnega življenja ter da so bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj, prizadevata za izmenjavo stališč o svojih politikah na tem področju, da bi spodbudili gospodarski razvoj.
2. Sodelovanje na tem področju je med drugim osredotočeno na:
(a) sodelovanje v celovitem regionalnem dialogu o različnih vidikih informacijske družbe, zlasti v zvezi s politikami in predpisi o elektronskih komunikacijah, vključno z univerzalnimi storitvami, izdajanjem licenc in splošnimi odobritvami, varstvom zasebnosti in osebnih podatkov ter neodvisnosti in učinkovitosti regulativnega organa;
(b) medsebojno povezljivost in interoperabilnost omrežij in storitev pogodbenic ter Azije;
(c) standardizacijo in širjenje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;
(d) spodbujanje sodelovanja glede raziskav med pogodbenicama na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij;
(e) sodelovanje v zvezi z digitalno televizijo, vključno z izmenjavo izkušenj glede uvajanja, regulativnih vidikov ter zlasti v zvezi z upravljanjem spektra in raziskovanjem;
(f) sodelovanje pri skupnih raziskovalnih projektih na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij;
(g) varnostne vidike informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter boj proti kibernetski kriminaliteti;
(h) ugotavljanje skladnosti telekomunikacij, vključno z radijsko opremo;
(i) sodelovanje pri razvoju širokopasovnega omrežja;
(j) izmenjavo informacij o politiki konkurence glede informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Avdiovizualne storitve in mediji
Pogodbenici bosta spodbujali, podpirali in olajšali izmenjavo, sodelovanje ter dialog med njunimi ustreznimi institucijami in zastopniki na področjih avdiovizualnih storitev in medijev. Pogodbenici se strinjata, da bosta na teh področjih vzpostavili reden politični dialog.
Znanstveno in tehnološko sodelovanje
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na področju znanstvenega raziskovanja in tehnološkega razvoja na področjih, na katerih obstajajo vzajemni interesi in koristi.
2. Cilji takšnega sodelovanja so:
(a) spodbujanje izmenjave informacij in znanja o znanosti in tehnologijah, vključno z izmenjavo o izvajanju politik in programov;
(b) spodbujanje raziskovalnih partnerstev med znanstvenimi skupnostmi, raziskovalnimi centri, univerzami in industrijo pogodbenic;
(c) spodbujanje usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev;
(d) spodbujanje udeležbe visokošolskih ustanov, raziskovalnih centrov in industrije pogodbenic, vključno z malimi in srednjimi podjetji v zvezi z njihovimi programi raziskav in tehnološkega razvoja.
3. Sodelovanje lahko poteka v obliki skupnih raziskovalnih projektov in izmenjav, srečanj ter usposabljanja raziskovalcev prek mednarodnih shem usposabljanja in mobilnosti ter programov izmenjav, s čimer se zagotavlja največje možno razširjanje rezultatov raziskav, učenja in najboljših praks.
4. Te dejavnosti sodelovanja se izvajajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi obeh pogodbenic. Temeljijo na načelih vzajemnosti, pravične obravnave in vzajemnih koristi ter zagotavljajo učinkovito varovanje intelektualne lastnine.
5. Pogodbenici se strinjata, da si bosta kar najbolj prizadevali povečati ozaveščenost javnosti glede možnosti, ki jih nudijo njuni programi za znanstveno in tehnološko sodelovanje.
1. Pogodbenici si prizadevata za krepitev sodelovanja v energetskem sektorju, da bi:
(a) izboljšali varnost preskrbe z energijo, vključno z diverzifikacijo oskrbe z energijo in razvojem novih, trajnostnih, inovativnih in obnovljivih oblik energije, vključno z energijo iz biogoriv in biomase ter z vetrno in sončno energijo in proizvodnjo energije v hidroelektrarnah, ter podprli razvoj ustreznih političnih okvirov za ustvarjanje ugodnih pogojev za naložbe in enakih konkurenčnih pogojev za obnovljivo energijo in njeno vključitev v ustrezna področja politik;
(b) dosegli racionalno rabo energije, k čemur se prispeva na straneh ponudbe in povpraševanja s spodbujanjem energetske učinkovitosti pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in končni rabi energije;
(c) spodbudili uporabo mednarodno priznanih standardov jedrske varnosti, neširjenja in zaščitnih ukrepov;
(d) podprli prenos tehnologij, namenjenih trajnostni proizvodnji in rabi energije;
(e) okrepili gradnjo zmogljivosti in olajšali naložbe na tem področju na podlagi preglednih in nediskriminatornih pravil, ki so skladna s trgom.
2. Pogodbenici se v te namene strinjata, da bosta spodbujali stike in skupne raziskave v medsebojno korist pogodbenic, zlasti prek ustreznih regionalnih in mednarodnih okvirov. Glede na člen 43 in sklepe svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, ki je potekal leta 2002 v Johannesburgu, pogodbenici poudarjata potrebo po obravnavanju povezav med cenovno ugodnim dostopom do energetskih storitev in trajnostnim razvojem. Te dejavnosti se lahko spodbujajo skupaj z energetsko pobudo Evropske unije, ki je bila predstavljena na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju.
3. Trgovina z jedrskim materialom bo potekala v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Po potrebi se trgovina z jedrskim materialom uredi z določbami posebnega sporazuma, ki naj bi bil sklenjen med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mongolijo.
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na ustreznih področjih prometne politike, da bi izboljšali priložnosti za naložbe, pretok blaga in potnikov, spodbujali letalsko varnost, boj proti piratstvu, izboljšali varstvo okolja ter povečali učinkovitost njunih prometnih sistemov.
2. Cilj sodelovanja pogodbenic na tem področju je spodbujanje:
(a) izmenjave informacij o svojih prometnih politikah in praksah, zlasti v zvezi s prometom v mestih in na podeželju, letalstvom, prometno logistiko ter medsebojno povezljivostjo in interoperabilnostjo večmodalnih prometnih mrež, ter v zvezi z upravljanjem cest, železnic in letališč;
(b) področja satelitske navigacije s poudarkom na regulativnih, industrijskih in tržnih razvojnih vprašanjih vzajemne koristi. Pri tem se bodo upoštevali evropski globalni satelitski navigacijski sistemi EGNOS in Galileo;
(c) dialoga na področju storitev letalskih prevozov, da bi preučili razvoj odnosov na področjih, kot so letalska varnost, okolje, upravljanje zračnega prometa, uporaba konkurenčnega prava in gospodarske ureditve industrije letalskih prevozov, da bi podprli zbliževanje predpisov in odstranili ovire za poslovanje. Še naprej bi bilo treba spodbujati projekte sodelovanja vzajemnega interesa na področju civilnega letalstva. Pogodbenici bosta na tej podlagi proučili možnosti za tesnejše sodelovanje na področju civilnega letalstva;
(d) zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju;
(e) izvajanja varnostnih in okoljskih standardov, zlasti glede letalstva, v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami;
(f) sodelovanja na ustreznih mednarodnih forumih, da bi zagotovili boljše izvajanje mednarodnih ureditev in izpolnjevali cilje iz tega člena.
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na področju izobraževanja in kulture, ki ustrezno spoštuje njuno raznolikost, da bi povečali vzajemno razumevanje in poznavanje njunih kultur. Pogodbenici bosta v ta namen podprli in spodbujali dejavnosti njunih kulturnih institucij in civilne družbe.
2. Pogodbenici si prizadevata sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih, vključno s sodelovanjem pri ohranjanju dediščine ob upoštevanju kulturne raznolikosti.
3. Pogodbenici se strinjata, da se bosta posvetovali in sodelovali v ustreznih mednarodnih forumih, kot je UNESCO, da bi uresničili skupne cilje ter spodbujali kulturno raznolikost in varstvo kulturne dediščine. V zvezi s kulturno raznolikostjo se pogodbenici strinjata tudi, da bosta spodbujali ratifikacijo in izvajanje Konvencije UNESCO o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2005.
4. Pogodbenici poleg tega pozornost namenita ukrepom v zvezi z ustvarjanjem vezi med njunimi strokovnimi organi in s spodbujanjem izmenjave informacij, strokovnega znanja in izkušenj, študentov, strokovnjakov, mladih in mladinskih delavcev ter tehničnih virov, in sicer z izkoriščanjem infrastrukture, ki jo ponujajo programi Evropske unije v Aziji na področju izobraževanja in kulture, ter izkušenj, ki sta jih pogodbenici pridobili na tem področju. Obe strani se tudi strinjata, da bosta spodbujali izvajanje ustreznih visokošolskih programov, kot je program Erasmus Mundus, da bi spodbujali sodelovanje in posodobitev v visokem šolstvu ter akademsko mobilnost.
Okolje, podnebne spremembe in naravni viri
1. Pogodbenici se strinjata glede potrebe po trajnostni ohranitvi in upravljanju naravnih virov ter biotske raznovrstnosti kot osnovi za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.
2. Pogodbenici se strinjata, da sodelovanje na tem področju spodbuja ohranjanje in izboljšanje okolja, da se doseže trajnostni razvoj. Pri vseh dejavnostih, ki jih izvajata pogodbenici v skladu s tem sporazumom, se upoštevajo zaključki svetovnega vrha o trajnostnem razvoju in ustrezni večstranski okoljski sporazumi.
3. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na področju podnebnih sprememb, da bi se prilagodili na njihove negativne učinke, ublažili emisije toplogrednih plinov in svoja gospodarstva vodili v smeri trajnostne nizkoogljične rasti. V tem okviru bosta pogodbenici proučili uporabo mehanizmov trga ogljika.
4. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z namenom povečanja medsebojne učinkovitosti trgovinskih in okoljskih politik ter vključevanja okoljskih vidikov v vsa področja sodelovanja.
5. Pogodbenici si prizadevata za nadaljevanje in krepitev njunega sodelovanja v regionalnih programih o varstvu okolja, ki zadevajo zlasti:
(a) spodbujanje okoljske ozaveščenosti in večjega lokalnega sodelovanja, vključno z udeležbo domorodnih in lokalnih skupnosti pri prizadevanjih za varstvo okolja in trajnostni razvoj;
(b) spopadanje s podnebnimi spremembami, zlasti kar zadeva vplive na okolje in naravne vire;
(c) gradnjo zmogljivosti za sodelovanje pri večstranskih okoljskih sporazumih in njihovo izvajanje, vključno z biotsko raznovrstnostjo in biološko varnostjo ter kemijskimi nevarnostmi;
(d) spodbujanje in uvajanje okoljskih tehnologij, proizvodov in storitev, vključno z regulativnimi in ekološko sprejemljivimi instrumenti;
(e) izboljšanje upravljanja gozdov, vključno z bojem proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini ter spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
(f) preprečevanje nezakonitega čezmejnega premeščanja trdnih in nevarnih odpadkov ter proizvodov živih spremenjenih organizmov;
(g) izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, za okolje sprejemljivo ravnanje z odpadki, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri in upravljanje s kemikalijami ter spodbujanje trajnostne potrošnje in proizvodnje;
(h) varstvo in ohranjanje tal ter trajnostno upravljanje zemljišč;
(i) uspešno upravljanje nacionalnih parkov ter razglasitev in varstvo območij z biotsko raznovrstnostjo in občutljivimi ekosistemi, pri čemer se ustrezno upoštevajo lokalne in domorodne skupnosti, ki živijo na teh območjih ali blizu njih.
6. Pogodbenici spodbujata vzajemen dostop do njunih programov na tem področju v skladu s posebnimi pogoji takih programov:
(a) vzpostavitev omrežja za spremljanje zaloge vode in njegova posodobitev;
(b) uvedba tehnologije za razsoljevanje vode in njene ponovne uporabe;
(c) razvoj ekološkega turizma.
Kmetijstvo, rejne živali, ribištvo in razvoj podeželja
Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali dialog na področju kmetijstva, rejnih živali, ribištva in razvoja podeželja. Pogodbenici si bosta izmenjevali informacije in razvijali odnose v zvezi:
(a) s kmetijsko politiko in mednarodnimi predvidevanji glede hrane in kmetijstva na splošno;
(b) z možnostmi spodbujanja trgovine z rastlinami, živalmi, rejnimi živalmi in njihovimi proizvodi, da bi se nadalje razvila lahka industrija na podeželju;
(c) z dobrim počutjem živali in rejnih živali;
(d) s politiko razvoja podeželja;
(e) z izmenjavo izkušenj in omrežji sodelovanja med lokalnimi zastopniki ali gospodarskimi subjekti, zlasti na področjih, kot je prenos raziskav in tehnologij;
(f) s politiko na področju zdravja in kakovosti pri rastlinah, živalih in rejnih živalih, zlasti glede zaščitenih geografskih označb;
(g) s predlogi in pobudami za sodelovanje, predloženimi mednarodnim kmetijskim organizacijam;
(h) z razvojem trajnostnega in okolju prijaznega kmetijstva, vključno s pridelavo poljščin, biogorivom in prenosom biotehnologij;
(i) z varstvom sort rastlin, semensko tehnologijo in biotehnologijo v kmetijstvu;
(j) z razvojem zbirk podatkov in informacijskih mrež o kmetijstvu in rejnih živalih;
(k) z usposabljanjem o kmetijskem in veterinarskem sektorju.
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali v zdravstvenem sektorju, kar zajema področja reforme zdravstvenega sistema, glavnih nalezljivih bolezni in drugih groženj za zdravje, nenalezljivih bolezni ter mednarodnih zdravstvenih sporazumov, da se izboljšajo zdravstvene razmere in poveča raven javnega zdravja.
2. Sodelovanje poteka v glavnem prek:
(a) celovitih programov, namenjenih sistemski reformi zdravstvenega sektorja, vključno z izboljšanjem zdravstvenih sistemov, storitev, razmer in informacij;
(b) skupnih dejavnosti o epidemiologiji, vključno s sodelovanjem pri zgodnjem preprečevanju groženj za zdravje, kot sta aviarna in pandemična influenca ter druge glavne nalezljive bolezni;
(c) preprečevanja in nadzora nenalezljivih bolezni z izmenjavo informacij in dobrih praks, spodbujanjem zdravega življenjskega sloga, obravnavanjem glavnih dejavnikov zdravja, kot so prehrana, zasvojenost z drogami, alkoholom, tobakom;
(d) spodbujanja izvajanja mednarodnih zdravstvenih sporazumov, kot so Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru tobaka in mednarodne zdravstvene ureditve.
Zaposlovanje in socialne zadeve
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih zadev, vključno s sodelovanjem pri regionalni in socialni koheziji, zdravju in varnosti pri delu, enakosti spolov in dostojnega dela, da bi okrepili socialno razsežnost globalizacije.
2. Pogodbenici ponovno potrjujeta potrebo po podpiranju procesa globalizacije, ki je koristna za vse, ter spodbujanju polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela kot ključnega elementa trajnostnega razvoja in zmanjšanja revščine, kot potrjujeta Resolucija Generalne skupščine ZN 60/1 z dne 24. oktobra 2005 (zaključki svetovnega vrha) in ministrska deklaracija na visoki ravni Ekonomsko-socialnega sveta ZN julija 2006 (Ekonomsko-socialni svet ZN E/2006/L.8 z dne 5. julija 2006). Pogodbenici upoštevata značilnosti in raznoliko naravo njunih gospodarskih in socialnih razmer.
3. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da sta zavezani polnemu spoštovanju in učinkovitemu izpolnjevanju mednarodno priznanih glavnih standardov dela in socialnih standardov, kot so določeni zlasti v Deklaraciji MOD o temeljnih pravicah in načelih pri delu iz leta 1998 in Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo iz leta 2008. Pri vseh dejavnostih, ki jih izvajata pogodbenici v skladu s tem sporazumom, se upošteva izvajanje ustreznih večstranskih socialnih sporazumov in sporazumov o delu. Pogodbenici se strinjata, da bosta ustrezno sodelovali in zagotavljali tehnično pomoč pri ratifikaciji in učinkovitem izvajanju konvencij MOD, ki jih zajema Deklaracija MOD iz leta 1998 ter druge ustrezne konvencije.
4. Oblike sodelovanja lahko med drugim vključujejo posebne programe in projekte na podlagi vzajemnega dogovora ter dialog, sodelovanje in pobude o temah vzajemnega interesa na dvostranski in večstranski ravni, kot je MOD.
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta usklajevali statistične metode in prakse, vključno z zbiranjem in razširjanjem statistik, kar jima bo na vzajemno sprejemljivi podlagi omogočalo uporabo statistike o trgovini z blagom in storitvami, ter bolj splošno o katerem koli drugem področju v okviru tega sporazuma, ki omogoča zbiranje statističnih podatkov ter njihovo obdelavo, analizo in razširjanje.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali vzpostavitev neposrednega stika med ustreznimi organi, da bi: okrepili prijateljsko sodelovanje na področju statistike; okrepili gradnjo zmogljivosti statističnih organov s posodobitvijo in izboljšanjem kakovosti statističnega sistema; okrepili človeške vire; izvajali usposabljanja na vseh zadevnih področjih in podpirali nacionalne statistične sisteme, organizirane v skladu z mednarodno uveljavljenimi praksami, vključno s potrebnimi infrastrukturami.
3. Sodelovanje zajema področja vzajemnega interesa s poudarkom na:
I. | Gospodarska statistika |
a. | Nacionalni računi |
b. | Statistika podjetij in registracija |
c. | Statistika o kmetijstvu / poljedelstvu, živinoreji, razvoju podeželja |
d. | Okolje in zaloge rudnin |
e. | Industrija |
f. | Zunanja trgovina z blagom in storitvami |
g. | Statistika o trgovini na drobno in debelo |
h. | Revizijska politika |
i. | Varnost preskrbe s hrano |
j. | Plačilna bilanca |
II. | Socialna statistika |
a. | Statistika o spolu |
b. | Statistika o migracijah |
c. | Raziskava v gospodinjstvih |
III. | Informacijska tehnologija |
a. | Izmenjava izkušenj o elektronski tehnologiji in metodologiji za zagotavljanje informacijske varnosti, zaščite, hrambe ter zasebnosti in vpeljava teh izkušenj |
b. | Izmenjava izkušenj o vzpostavitvi spletne zbirke podatkov za potrošnike na podlagi uporabnikom prijazne spletne strani in usposabljanja na tem področju |
c. | Podpora strokovnjakom informacijske tehnologije Nacionalnega statističnega urada Mongolije pri vzpostavitvi informacijske zbirke podatkov |
d. | Sodelovanje glede stikov z uporabniki za njihovo izobraževanje o informacijski zbirki podatkov |
1. Pogodbenici priznavata vlogo in morebiten prispevek organizirane civilne družbe, zlasti akademikov, pri dialogu in sodelovanju v okviru tega sporazuma ter se strinjata, da bosta spodbujali učinkovit dialog z organizirano civilno družbo in njeno učinkovito udeležbo.
2. Organizirana civilna družba lahko s pridržkom pravnih in upravnih določb vsake pogodbenice:
(a) v skladu z demokratičnimi načeli sodeluje pri procesu oblikovanja politik na državni ravni;
(b) dobiva informacije o in sodeluje pri posvetovanjih o strategijah razvoja in sodelovanja ter sektorskih politikah, zlasti na področjih, ki jo zadevajo, vključno z vsemi stopnjami razvojnega procesa;
(c) prejema finančna sredstva, v kolikor to dovoljujejo notranja pravila vsake pogodbenice, in podporo za gradnjo zmogljivosti na kritičnih področjih;
(d) sodeluje pri izvajanju programov sodelovanja na področjih, ki jo zadevajo.
Sodelovanje pri posodobitvi državne in javne uprave
Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri posodobitvi javne uprave. Sodelovanje na tem področju je osredotočeno na:
(a) izboljšanje organizacijske učinkovitosti;
(b) povečanje učinkovitosti institucij pri zagotavljanju storitev;
(c) zagotavljanje preglednega upravljanja javnih sredstev in odgovornosti;
(d) izboljšanje pravnega in institucionalnega okvira;
(e) gradnjo zmogljivosti na področju načrtovanja in izvajanja politik (zagotavljanje javnih storitev, sestava proračuna in njegovo izvrševanje, boj proti korupciji);
(f) krepitev pravosodnih sistemov in
(g) reformo varnostnega sistema.
Sodelovanje na področju obvladovanja tveganja naravnih nesreč
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta povečali sodelovanje na področju obvladovanja tveganja naravnih nesreč s stalnim razvojem in izvajanjem ukrepov za zmanjšanje tveganja za skupnosti in obvladovanje posledic naravnih nesreč na vseh ravneh družbe. Poudarek bi moral biti na preventivnih ukrepih in proaktivnem pristopu k obravnavanju tveganj in nevarnosti z zmanjšanjem tveganj in šibkih točk za naravne nesreče.
2. Sodelovanje na tem področju je osredotočeno na naslednje elemente programa:
(a) zmanjšanje ali preprečevanje tveganja naravnih nesreč in njihova ublažitev;
(b) upravljanje znanja, inovacije, raziskave in izobraževanje za vzpostavitev kulture varnosti in prilagodljivosti na vseh ravneh;
(c) pripravljenost na naravne nesreče;
(d) politiko, institucionalno zmogljivost in doseganje soglasja za obvladovanje naravnih nesreč;
(e) odziv na naravne nesreče;
(f) oceno in spremljanje tveganja naravnih nesreč.
NASLOV VII SREDSTVA ZA SODELOVANJE
Sredstva za sodelovanje in zaščito finančnih interesov
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta, v kolikor to njuni viri in predpisi omogočajo, zagotovili ustrezne vire, vključno s finančnimi sredstvi, da bi izpolnili cilje sodelovanja iz tega sporazuma.
2. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali razvoj in izvajanje vzajemne tehnične in upravne pomoči, ki je namenjena uspešni zaščiti njunih finančnih interesov na področju razvojne pomoči in drugih financiranih dejavnostih sodelovanja. Pogodbenici se nemudoma odzoveta na zahteve po vzajemni upravni pomoči, ki jo izrazijo pravosodni in/ali preiskovalni organi katere koli pogodbenice, da bi okrepili boj proti goljufijam in nepravilnostim.
3. Pogodbenici spodbujata Evropsko investicijsko banko, da v skladu z njenimi postopki in finančnimi merili nadaljuje svoje delovanje v Mongoliji.
4. Pogodbenici izvajata finančno pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov Evropske unije in Mongolije. Pogodbenici sprejmeta učinkovite ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim, med drugim s sredstvi vzajemne upravne pomoči in vzajemne pravne pomoči na področjih, ki jih zajema ta sporazum. Kakršni koli nadaljnji sporazumi ali finančni instrumenti, ki jih bosta sprejeli pogodbenici, zagotavljajo posebne klavzule o finančnem sodelovanju, ki zajemajo preglede na kraju samem, inšpekcijske preglede, kontrole in ukrepe proti goljufijam, med drugim vključno z ukrepi, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).
NASLOV VIII INSTITUCIONALNI OKVIR
1. Pogodbenici se strinjata, da na podlagi tega sporazuma ustanovita Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh strani na ustrezni visoki ravni, katerega naloge so:
(a) zagotavljati pravilno delovanje in izvajanje tega sporazuma;
(b) določati prednostne naloge glede na cilje tega sporazuma;
(c) pripravljati priporočila za spodbujanje ciljev tega sporazuma.
2. Skupni odbor in Pododbor, ustanovljen na podlagi člena 28, sta za namene doseganja ciljev tega sporazuma pooblaščena za sprejemanje odločitev v primerih, ki jih sporazum določa. Odločitve sprejemata pogodbenici z dogovorom po zaključku njunih notranjih postopkov, potrebnih za sprejetje stališča o njih, s strani obeh pogodbenic. Odločitve so za pogodbenici zavezujoče; pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje.
3. Skupni odbor se praviloma sestaja letno, izmenično v Ulan Batorju in Bruslju, na sporazumno določen datum. Po dogovoru med pogodbenicama se lahko skličejo tudi izredna zasedanja Skupnega odbora. Skupnemu odboru pogodbenici predsedujeta izmenično. Dnevni red sestankov Skupnega odbora pogodbenici določita sporazumno.
4. Skupni odbor lahko ustanovi posebne delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog. Te delovne skupine o svojih dejavnostih podrobno poročajo Skupnemu odboru na vsakem zasedanju Skupnega odbora.
5. Pogodbenici se strinjata, da je naloga Skupnega odbora tudi zagotoviti ustrezno delovanje vseh sektorskih sporazumov ali protokolov, ki so bili sklenjeni ali bodo sklenjeni med pogodbenicama.
6. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.
1. Pogodbenici lahko soglasno razširita ta sporazum, da bi izboljšali raven sodelovanja, vključno z njegovo dopolnitvijo s sporazumi ali protokoli o določenih področjih ali dejavnostih.
2. V zvezi z izvajanjem tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica predloži predloge za razširitev obsega sodelovanja, pri čemer upošteva izkušnje, pridobljene z izvajanjem Sporazuma.
Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti v skladu z njim, ne vplivajo na države članice, da izvajajo dvostranske dejavnosti sodelovanja z Mongolijo ali da sklepajo, kadar je to ustrezno, nove sporazume o partnerstvu in sodelovanju z Mongolijo.
Ta sporazum ne vpliva na uporabo ali izvajanje obveznosti, ki jih imata pogodbenici v zvezi s tretjimi stranmi.
1. Vsaka pogodbenica lahko na Skupni odbor naslovi kakršno koli razhajanje glede uporabe ali razlage tega sporazuma.
2. Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila katere koli od svojih obveznosti v skladu s tem sporazumom, lahko sprejme ustrezne ukrepe.
3. Preden to stori, predloži Skupnemu odboru, razen v primerih posebne nujnosti, vse ustrezne informacije, ki so potrebne za temeljito proučitev položaja, da bi ta poiskal rešitev, sprejemljivo za pogodbenici.
4. Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj posegajo v delovanje tega sporazuma. O teh ukrepih je takoj uradno obveščena druga pogodbenica, pri čemer se na zahtevo druge pogodbenice o njih posvetuje Skupni odbor.
5. Pogodbenici se strinjata, da za namene pravilne razlage in praktične uporabe tega sporazuma pojem "primeri posebne nujnosti" v odstavku 3 pomeni primer, ko pride do bistvene kršitve Sporazuma s strani ene od pogodbenic. Bistvena kršitev tega sporazuma je:
| (i) | zavračanje Sporazuma, ki ni sankcionirano s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali |
| (ii) | kršenje bistvenih elementov Sporazuma, in sicer členov 1(1) in 3 Sporazuma. |
Za lažje sodelovanje v okviru tega sporazuma se obe pogodbenici strinjata, da bosta uradnikom in strokovnjakom, vključenim v izvajanje sodelovanja, v skladu z notranjimi pravili in predpisi obeh pogodbenic zagotovili potrebno infrastrukturo za izvajanje njihovih nalog.
Ta sporazum velja na ozemlju, v katerem se uporablja Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije pod pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani, in na ozemlju Mongolije na drugi strani.
Za namene tega sporazuma izraz "pogodbenici" pomeni Unijo ali njene države članice ali Unijo in njene države članice, v skladu z njihovimi pooblastili, na eni strani ter Mongolijo na drugi strani.
Začetek veljavnosti in trajanje
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca po dnevu, ko zadnja pogodbenica drugo pogodbenico uradno obvesti, da so končani pravni postopki, potrebni v ta namen.
2. Ta sporazum velja za obdobje petih let. Veljavnost Sporazuma se samodejno podaljšuje za nadaljnja obdobja enega leta, razen če ena od pogodbenic drugo pogodbenico šest mesecev pred iztekom katerega koli nadaljnjega obdobja enega leta pisno uradno obvesti o svoji nameri, da tega sporazuma ne podaljša.
3. Kakršne koli spremembe tega sporazuma se opravijo po dogovoru med pogodbenicama. Kakršne koli spremembe učinkujejo šele potem, ko zadnja pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico, da so končani vsi potrebni uradni postopki.
4. Če pogodbenica uvede bolj omejevalno trgovinsko ureditev glede izvoza surovin, na primer če uvede nove prepovedi, omejitve, carine ali kakršne koli druge dajatve, ki ne izpolnjujejo zahtev iz ustreznih določb členov VIII, XI, XX ali XXI GATT 1994 ali zanje ne velja oprostitev s strani STO ali o njih ni bil dosežen dogovor v okviru Skupnega odbora ali Pododbora za trgovino in naložbe iz člena 56, lahko na datum parafiranja Sporazuma druga pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 59(3) in (4).
5. Ta sporazum lahko ena pogodbenica odpove s pisnim obvestilom o odpovedi, poslanim drugi pogodbenici. Odpoved začne učinkovati šest mesecev po tem, ko druga pogodbenica prejme uradno obvestilo.
Uradna obvestila v skladu s členom 63 se predložijo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije in ministrstvu za zunanje zadeve Mongolije.
Ta sporazum je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in mongolskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
Za izvajanje sporazuma skrbi Vlada Republike Slovenije.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 007-02/15-7/10
Ljubljana, dne 25. septembra 2015
EPA 713-VII
Primož Hainz l.r.
