Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2015.
Št. 003-02-7/2015-14
Ljubljana, dne 5. oktobra 2015
Borut Pahor l.r.
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PRENOSU IN VZAJEMNOSTI PRISPEVKOV V OKVIRU ENOTNEGA SKLADA ZA REŠEVANJE (MSPVP)
1. člen
Ratificira se Sporazum o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje, podpisan 21. maja 2014 v Bruslju.
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:1
1 Besedilo sporazuma v angleškem, bolgarskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, švedskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
O PRENOSU IN VZAJEMNOSTI PRISPEVKOV V OKVIRU ENOTNEGA SKLADA ZA REŠEVANJE
POGODBENICE Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika in Republika Finska –
ZAVEZANE, da vzpostavijo celovit finančni okvir v Evropski uniji, katerega bistveni del je bančna unija;
OB OPOZARJANJU NA sklep predstavnikov držav članic euroobmočja, ki so se sestali v okviru Sveta Evropske unije, z dne 18. decembra 2013 v zvezi s pogajanji in sklenitvijo medvladnega sporazuma o enotnem skladu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ustanovljenem na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba EMR), ter z mandatom, ki je priložen temu sklepu;
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
(1) Evropska unija je v preteklih letih sprejela več pravnih aktov, ki so bistveni za vzpostavitev notranjega trga na področju finančnih storitev ter za zagotovitev finančne stabilnosti euroobmočja in celotne Unije, pa tudi za proces v smeri poglobljene ekonomske in monetarne unije.
(2) Evropski svet je na zasedanju junija 2009 pozval k oblikovanju „enotnega evropskega pravilnika, ki se bo uporabljal za vse finančne institucije na enotnem trgu“. Unija je tako oblikovala enoten sklop harmoniziranih bonitetnih pravil, ki jih morajo upoštevati kreditne institucije v celotni Uniji, določena pa so v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta2in Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta3.
(3) Unija je tudi vzpostavila evropske nadzorne organe (ESA), na katere so bile prenesene številne naloge v zvezi z mikrobonitetnim nadzorom. Ti organi so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta4, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta5 ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta6. Z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta7 je bil ustanovljen tudi Evropski odbor za sistemska tveganja, kateremu so bile dodeljene nekatere funkcije makrobonitetnega nadzora.
(4) Unija je vzpostavila enotni mehanizem nadzora z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/20138, na podlagi katere se na Evropsko centralno banko (ECB) prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij in se ECB pooblasti, da skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi nadzoruje kreditne institucije s sedežem v državah članicah, katerih valuta je euro, in v državah članicah, katerih valuta ni euro, ki so vzpostavile tesno sodelovanje z ECB za namene nadzora (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice).
(5) Unija z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij9 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva SRB), usklajuje nacionalne zakone in druge predpise o reševanju kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij, vključno z vzpostavitvijo nacionalnih shem za financiranje reševanja.
(6) Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 izjavil: „Ko bo bančni nadzor dejansko prenesen na enotni nadzorni mehanizem, bo potreben enoten mehanizem za reševanje, ki bo imel potrebna pooblastila za zagotovitev, da bo mogoče z ustreznimi instrumenti reševati katero koli banko v sodelujočih državah članicah“. Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 tudi izjavil: „Enotni mehanizem za reševanje bi moral temeljiti na prispevkih finančnega sektorja ter vključevati ustrezno in učinkovito skupno varovalno ureditev. Ta varovalna ureditev bi morala biti srednjeročno davčno nevtralna z zagotavljanjem, da se državna podpora povrne na podlagi naknadnih dajatev finančnega sektorja.“ V tem smislu je Unija sprejela Uredbo EMR, s katero se oblikuje centraliziran sistem odločanja za reševanje, v okviru katerega so na voljo zadostna finančna sredstva na podlagi ustanovitve sklada. Uredba EMR se uporablja za subjekte, ki se nahajajo v sodelujočih državah članicah.
(7) Uredba EMR zlasti vzpostavlja sklad in pogoje za njegovo uporabo. V Direktivi SRB in Uredbi EMR so določena splošna merila za opredelitev določitve in izračuna predhodnih in naknadnih prispevkov institucij, potrebnih za financiranje sklada, ter obveznost držav članic, da te prispevke pobirajo na nacionalni ravni. Kljub temu so sodelujoče države članice, ki zbirajo prispevke institucij, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, v skladu z Direktivo SRB in Uredbo EMR, še naprej pristojne za prenos navedenih prispevkov v sklad. Obveznost prenosa prispevkov, zbranih na nacionalni ravni, v sklad ne izhaja iz prava Unije. Takšna obveznost bo vzpostavljena s tem sporazumom, ki določa pogoje, pod katerimi pogodbenice, v skladu z lastnimi ustavnimi zahtevami, soglašajo, da v sklad prenesejo prispevke, ki jih zberejo na nacionalni ravni.
(8) Pristojnost vsake od sodelujočih držav članic za prenos prispevkov, zbranih na nacionalni ravni, bi bilo treba izvajati ob spoštovanju načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), na podlagi katerega države članice med drugim podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije. Zato bi morale sodelujoče države članice zagotoviti, da se finančna sredstva enotno usmerjajo v sklad, ter tako poskrbeti za njegovo pravilno delovanje.
(9) V skladu s tem so pogodbenice sklenile ta sporazum, s katerim med drugim vzpostavljajo obveznost, da bodo prispevke, zbrane na nacionalni ravni, prenesle v sklad na podlagi enotnih meril, ureditev in pogojev, predvsem bodo v prehodnem obdobju prispevke, zbrane na nacionalni ravni, dodeljevale v različne razdelke, ki pripadajo posameznim pogodbenicam, in bodo te razdelke postopno uporabljale vzajemno, tako, da ob koncu prehodnega obdobja razdelkov ne bo več.
(10) Pogodbenice opozarjajo, da je njihov cilj ohraniti enake konkurenčne pogoje in zmanjšati celotne stroške reševanja za davkoplačevalce, zato bodo pri načrtovanju prispevkov v sklad in njihove davčne obravnave upoštevale splošno obremenitev zadevnih bančnih sektorjev.
(11) Vsebina tega sporazuma je omejena na tiste posebne elemente v zvezi s skladom, ki ostajajo v pristojnosti držav članic. Ta sporazum tako ne vpliva na skupna pravila, vzpostavljena na podlagi prava Unije, in ne spreminja njihovega področja uporabe. Predstavlja dopolnitev zakonodaje Unije o reševanju bank ter podpira in je neločljivo povezan z uresničevanjem politik Unije, zlasti kar zadeva vzpostavitev notranjega trga na področju finančnih storitev.
(12) Nacionalni zakoni in drugi predpisi, ki izvajajo Direktivo SRB, vključno s tistimi, ki so povezani z vzpostavitvijo nacionalnih shem financiranja, se začnejo uporabljati 1. januarja 2015. Določbe v zvezi z ustanovitvijo sklada na podlagi Uredbe EMR se bodo načeloma uporabljale od 1. januarja 2016. Na podlagi tega bodo pogodbenice do datuma začetka uporabe Uredbe EMR, zbirale prispevke, namenjene nacionalni shemi za financiranje reševanja, ki jo morajo vzpostaviti, po tem datumu pa bodo začele zbirati prispevke, namenjene skladu. Za okrepitev finančne zmogljivosti sklada, vse od njegove vzpostavitve, se pogodbenice zavezujejo, da bodo v sklad prenesle prispevke, ki so jih zbrale na podlagi Direktive SRB do datuma začetka uporabe Uredbe EMR.
(13) Priznava se, da bi se lahko pojavili primeri, v katerih razpoložljiva sredstva v skladu ne bodo zadostovala za financiranje določenega ukrepa za reševanje in v katerih naknadni prispevki, ki bi se morali zbrati za kritje dodatnih zneskov, ne bodo takoj dostopni. Da se zagotovi, da so med prehodnim obdobjem stalno na voljo zadostna finančna sredstva, bi morale pogodbenice, ki jih zadeva posamezen ukrep za reševanje, v skladu z izjavo Euroskupine in Sveta z dne 18. decembra 2013 zagotoviti premostitveno financiranje iz nacionalnih virov ali evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) v skladu z dogovorjenimi postopki, vključno z uvedbo možnosti začasnih prenosov med nacionalnimi razdelki. Pogodbenice bi morale vzpostaviti postopke, ki bi jim omogočili pravočasno obravnavo vseh zahtevkov za premostitveno financiranje. Med prehodnim obdobjem bo razvita skupna varovalna ureditev. Takšna varovalna ureditev bo skladu olajšala jemanje posojil. Za odplačilo bo na zadnji stopnji odgovoren bančni sektor, ki bo uporabil prispevke vseh sodelujočih držav, tudi naknadne prispevke. Ta ureditev bo zagotovila enako obravnavo vseh pogodbenic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, vključno s pogodbenicami, ki se pridružijo pozneje, kar zadeva pravice in obveznosti tako v prehodnem kot v stalnem obdobju. S to ureditvijo se bodo spoštovali enaki konkurenčni pogoji za države članice, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje.
(14) Ta sporazum bi morale ratificirati vse države članice, katerih valuta je euro, in države članice, katerih valuta ni euro, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje.
(15) Države članice, katerih valuta ni euro in ki niso pogodbenice, bi morale k temu sporazumu pristopiti z vsemi pravicami in obveznostmi, kot jih imajo pogodbenice, na datum, ko dejansko prevzamejo euro kot valuto, ali pa na datum začetka veljavnosti sklepa ECB o tesnem sodelovanju iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.
(16) Predstavniki vlad držav članic so 21. maja 2014 pogodbenice pooblastili, da Evropsko komisijo in enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) zaprosijo, naj izvajata naloge iz tega sporazuma.
(17) Člen 15 Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, določa splošna načela reševanja, v skladu s katerimi delničarji institucije v postopku reševanja prvi prevzamejo izgube, upniki institucije v postopku reševanja pa začnejo prevzemati izgube po delničarjih glede na prednostni razpored njihovih terjatev. Člen 27 Uredbe EMR v skladu s tem določa instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ki zahteva, da so delničarji, imetniki zadevnih kapitalskih instrumentov in drugih upravičenih obveznosti z odpisom, konverzijo ali drugače zagotovili prispevek za pokritje izgube in dokapitalizacijo v znesku, ki, merjeno v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20 Uredbe EMR, ni manjši od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, ter zahteva tudi, da prispevek iz ESR ne presega 5 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, merjeno v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20 Uredbe EMR, razen če so bile vse nezavarovane, neprednostne obveznosti, razen upravičenih vlog, v celoti odpisane ali konvertirane. Poleg tega je v členih 18, 52 in 55 Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, določenih več postopkovnih pravil za odločanje v okviru odbora in institucij Unije. Navedeni elementi Uredbe EMR so bistvena podlaga za privolitev pogodbenic, da jih zavezuje ta sporazum.
(18) Pogodbenice priznavajo, da se v zvezi z bistvenimi spremembami okoliščin, ki so nastale proti njihovi volji in ki vplivajo na bistveno podlago za njihovo privolitev, da jih zavezujejo določbe tega sporazuma, kot je navedeno v uvodni izjavi (17), uporabljajo ustrezne določbe Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb in mednarodno običajno pravo. V skladu s tem se lahko pogodbenice na podlagi mednarodnega javnega prava sklicujejo na posledice vseh bistvenih sprememb okoliščin, do katerih je prišlo proti njihovi volji. Če se pogodbenica sklicuje na tovrstne posledice, lahko katera koli druga pogodbenica zadevo predloži Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče). Sodišče bi bilo treba pooblastiti, da ugotovi, ali obstajajo kakršne koli bistvene spremembe okoliščin in nastale posledice. Pogodbenice priznavajo, da bo sklicevanje na posledice po razveljavitvi ali spremembi katerega koli od elementov Uredbe EMR iz uvodne izjave (17), ki je bila sprejeta proti volji katere od pogodbenic in bi lahko vplivala na bistveno podlago za njihovo privolitev, da jih zavezujejo določbe tega sporazuma, pomenilo spor glede uporabe tega sporazuma za namene člena 273 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in jo je zato v skladu z navedeno določbo torej mogoče predložiti Sodišču. Vsaka pogodbenica lahko od Sodišča zahteva sprejem začasnih odredb v skladu s členom 278 PDEU in členi 160 do 162 poslovnika Sodišča10. Sodišče bi moralo pri odločanju v zvezi s sporom in izdajanjem začasnih odredb upoštevati obveznosti pogodbenic iz PEU in PDEU, vključno s tistimi v zvezi z enotnim mehanizmom za reševanje in njegovo integriteto.
(19) Za ugotovitev, ali institucije Unije, odbor in nacionalni organi za reševanje uporabljajo instrument za reševanje s sredstvi upnikov skladno s pravom Unije, je pristojno Sodišče v skladu s pravnimi sredstvi iz PEU in PDEU, in sicer s členi 258, 259, 260, 263, 265 in 266 PDEU.
(20) Ker je ta sporazum instrument mednarodnega javnega prava, velja za pravice in obveznosti, določene v tem sporazumu, načelo vzajemnosti. V skladu s tem je privolitev vsake od pogodbenic, da jo zavezuje ta sporazum, odvisna od enakega uveljavljanja pravic in spoštovanja obveznosti vseh pogodbenic. Če bi katera od pogodbenic torej kršila svojo obveznost prenosa prispevkov v sklad, subjekti z dovoljenjem na njenem ozemlju ne bi smeli biti upravičeni do dostopa do sklada. Odbor in Sodišče bi morala biti pooblaščena, da v skladu s postopki iz tega sporazuma ugotavljata in določita, ali so pogodbenice kršile obveznost prenosa prispevkov. Pogodbenice se zavedajo, da bo edina pravna posledica kršitve obveznosti prenosa prispevkov izključitev možnosti financiranja iz sklada za pogodbenico, ki je storila kršitev, in da to ne bo vplivalo na obveznosti drugih pogodbenic na podlagi Sporazuma.
(21) Ta sporazum določa mehanizem, s katerim se sodelujoče države članice zavezujejo, da bodo vsaki državi članici, ki ne sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, skupaj, brez odlašanja in z obrestmi povrnile znesek, ki ga je ta nesodelujoča država članica plačala v lastnih sredstvih, kar ustreza uporabi splošnega proračuna Unije v primerih nepogodbene odgovornosti in s tem povezanih stroškov v okviru izvrševanja pooblastil institucij Unije v skladu z Uredbo EMR. Odgovornost vsake sodelujoče države članice v okviru te ureditve bi morala biti deljena in individualna, ne pa skupna in solidarna, zato bi morala vsaka sodelujoča država članica odgovarjati le za del svoje obveznosti povračila, kot je določen v skladu s tem sporazumom.
(22) V sporih glede razlage in uporabe tega sporazuma, ki nastanejo med pogodbenicami, vključno s spori glede spoštovanja v njem določenih obveznosti, bi moralo biti pristojno Sodišče v skladu s členom 273 PDEU. Državam članicam, katerih valuta ni euro in ki niso pogodbenice tega sporazuma, bi bilo treba omogočiti, da Sodišču predložijo spore glede razlage in izvrševanja določb o nadomestilu za nepogodbeno odgovornost in s tem povezane stroške, kot je določeno v tem sporazumu.
(23) Prenos prispevkov pogodbenic, ki začnejo sodelovati v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje na datum, ki sledi datumu začetka uporabe tega sporazuma, bi bilo treba opraviti na podlagi načela enake obravnave v razmerju do pogodbenic, ki na datum začetka uporabe tega sporazuma sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje. Pogodbenice, ki na datum začetka uporabe tega sporazuma sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, naj ne bi krile stroškov reševanja, za katere naj bi se zagotovili prispevki iz nacionalne sheme financiranja tistih pogodbenic, ki začnejo sodelovati na poznejši datum. Slednje naj prav tako ne bi krile stroškov reševanja, ki nastanejo pred datumom, na katerega postanejo sodelujoče države članice, saj je za kritje teh stroškov odgovoren sklad.
(24) Če se tesno sodelovanje pogodbenice, katere valuta ni euro, z ECB prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, bi bilo treba določiti pošteno razdelitev zbranih prispevkov zadevne pogodbenice ob upoštevanju interesov tako zadevne pogodbenice kot sklada. V skladu s tem člena 4(3) Uredbe EMR določa način, merila in postopek za dogovor med enotnim odborom za reševanje in državo članico, s katero je bilo prekinjeno tesno sodelovanje, o vračilu prispevkov, ki jih je ta država članica prenesla.
(25) Ob doslednem spoštovanju postopkov in zahtev Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, je cilj pogodbenic, da se vsebinske določbe tega sporazuma v skladu s PEU in PDEU čim prej vključijo v pravni okvir Unije –
SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:
NASLOV I NAMEN IN PODROČJE UPORABE
1. Pogodbenice se s tem sporazumom zavezujejo, da:
(a) prispevke, zbrane na nacionalni ravni v skladu z Direktivo SRB in Uredbo EMR, prenesejo v enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ustanovljen z navedeno uredbo; in
(b) v prehodnem obdobju, ki se začne na datum začetka uporabe tega sporazuma, kot je določen v členu 12(2) tega sporazuma, in konča na dan, ko sklad doseže ciljno raven iz člena 68 Uredbe EMR, vendar najpozneje 8 let po datumu začetka uporabe tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: prehodno obdobje), prispevke, ki jih zberejo na nacionalni ravni v skladu z Uredbo EMR in Direktivo SRB, dodelijo v različne razdelke, ki pripadajo posameznim pogodbenicam. Uporaba razdelkov postane postopoma vzajemna tako, da bodo razdelki ob koncu prehodnega obdobja prenehali obstajati,
s čimer se bodo podprle učinkovite operacije in delovanje sklada.
2. Ta sporazum se uporablja za pogodbenice, za institucije katerih velja enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1024/2013 oziroma Uredbe EMR (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje).
NASLOV II SKLADNOST IN POVEZAVA S PRAVOM UNIJE
1. Pogodbenice uporabljajo in razlagajo ta sporazum skladno s Pogodbama, na katerih temelji Evropska unija, ter s pravom Evropske unije, zlasti členom 4(3) PEU, in zakonodajo Unije v zvezi z reševanjem institucij.
2. Ta sporazum se uporablja, kolikor je združljiv s Pogodbama, na katerih temelji Evropska unija, in s pravom Unije. Ne posega v pristojnosti Unije, da deluje na področju notranjega trga.
3. Za namene tega sporazuma se uporabljajo ustrezne opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe EMR.
NASLOV III PRENOS PRISPEVKOV IN RAZDELKI
1. Pogodbenice se skupaj zavezujejo, da bodo v sklad nepreklicno prenesle prispevke, ki jih poberejo od institucij z dovoljenjem na vsakem od njihovih ozemelj na podlagi členov 69 in 70 Uredbe EMR ter v skladu z merili, določenimi v teh členih ter v njiju navedenih delegiranih in izvedbenih aktih. Prenos prispevkov poteka pod pogoji iz členov 4 do 10 tega sporazuma.
2. Pogodbenice prenesejo predhodne prispevke za vsako leto najpozneje do 30. junija v posameznem letu. Prvi prenos predhodnih prispevkov v sklad bo izveden najpozneje do 30. junija 2016 ali, če Sporazum do takrat še ne bo začel veljati, najpozneje šest mesecev po datumu začetka njegove veljavnosti.
3. Prispevki, ki jih pogodbenice zberejo v skladu s členoma 103 in 104 Direktive SRB pred datumom začetka uporabe tega sporazuma, se v sklad prenesejo najpozneje do 31. januarja 2016 ali, če Sporazum do takrat še ne bo začel veljati, najpozneje en mesec po datumu začetka njegove veljavnosti.
4. Vsak znesek, izplačan pred datumom začetka uporabe tega sporazuma na podlagi sheme za financiranje reševanja pogodbenic za ukrepe za reševanje na njihovem ozemlju, se odšteje od prispevkov, ki naj bi jih ta pogodbenica prenesla v sklad na podlagi odstavka 3. V takšnem primeru je zadevna pogodbenica še naprej zavezana, da v sklad prenese znesek, ki ustreza znesku, ki bi bil potreben za doseganje ciljne ravni njene sheme za financiranje reševanja, v skladu s členom 102 Direktive SRB in v rokih, ki so določeni v njem.
5. Pogodbenice naknadne prispevke prenesejo takoj, ko so pobrani.
1. Med prehodnim obdobjem se prispevki, zbrani na nacionalni ravni, prenesejo v sklad tako, da se dodelijo v razdelke posameznih pogodbenic.
2. Obseg razdelkov posameznih pogodbenic je enak skupnemu znesku prispevkov, ki jih plačujejo institucije z dovoljenjem na vsakem od ozemelj v skladu s členoma 68 in 69 Uredbe EMR ter v njiju navedenimi delegiranimi in izvedbenimi akti.
3. Odbor na datum začetka veljavnosti tega sporazuma izključno v informativne namene sestavi seznam, na katerem določi obseg razdelkov posameznih pogodbenic. Ta seznam se v prehodnem obdobju posodobi vsako leto.
1. Kadar se v skladu z ustreznimi določbami Uredbe EMR sprejme odločitev o uporabi ESR, je enotni odbor za reševanje pooblaščen, da z razdelki sklada ravna na naslednji način:
(a) Kot prvo se stroški krijejo iz razdelkov, ki pripadajo posameznim pogodbenicam, v katerih ima institucija ali skupina v postopku reševanja sedež ali dovoljenje. Kadar je v postopku reševanja čezmejna skupina, se stroški razdelijo med različne razdelke, ki pripadajo pogodbenicam, v katerih imajo nadrejena družba in podrejene družbe sedež ali dovoljenje, glede na sorazmerni znesek prispevkov, ki jih je vsak subjekt iz skupine v postopku reševanja zagotovil v ustrezni razdelek, ob upoštevanju skupnega zneska prispevkov, ki so jih vsi subjekti iz skupine vplačali v nacionalne razdelke.
Če pogodbenica, v kateri ima nadrejena ali podrejena družba sedež ali dovoljenje, meni, da uporaba tega merila za porazdelitev stroškov iz prvega pododstavka povzroča veliko nesorazmernost med razdelitvijo stroškov po razdelkih in profilom tveganja subjektov, ki jih zadeva reševanje, lahko zahteva da odbor poleg tega merila in brez odlašanja upošteva tudi merila iz člena 107(5) Direktive SRB. Če odbor ne ugodi zahtevi zadevne pogodbenice, svoje stališče javno pojasni.
Finančna sredstva, ki so na voljo v razdelkih, ki pripadajo pogodbenicam iz prvega pododstavka, se uporabijo do zneska stroškov, ki ga je treba prispevati iz vsakega nacionalnega razdelka v skladu z merili za porazdelitev stroškov iz prvega in drugega pododstavka, na naslednji način:
– v prvem letu prehodnega obdobja se uporabijo vsa finančna sredstva, ki so na voljo v navedenih razdelkih;
– v drugem letu prehodnega obdobja se uporabi 60 %, v tretjem letu pa 40 % finančnih sredstev, ki so na voljo v navedenih razdelkih;
– v vsakem naslednjem letu prehodnega obdobja se razpoložljivost finančnih sredstev iz razdelkov, ki pripadajo zadevnim pogodbenicam letno zmanjša za 6⅔ odstotnih točk.
Navedeno letno zmanjšanje razpoložljivosti finančnih sredstev v razdelkih, ki pripadajo zadevnim pogodbenicam se enakomerno porazdeli na četrtletja.
(b) Drugič, če finančna sredstva, ki so na voljo v razdelkih zadevnih pogodbenic iz točke (a), ne zadostujejo za izpolnitev naloge sklada iz člena 75 Uredbe EMR, se uporabijo razpoložljiva finančna sredstva iz razdelkov sklada, ki pripadajo vsem pogodbenicam.
Finančna sredstva, ki so na voljo v razdelkih vseh pogodbenic, se v enaki stopnji, kot je določeno v tretjem pododstavku te točke, dopolnijo s preostalimi finančnimi sredstvi iz nacionalnih razdelkov, ki pripadajo pogodbenicam, ki jih zadeva reševanje iz točke (a).
V primeru reševanja čezmejne skupine se tako zagotovljena finančna sredstva dodelijo med razdelke zadevnih pogodbenic na podlagi prvega in drugega odstavka te točke po enakem ključu, kot se porazdelijo stroški med njimi v skladu s točko (a). Če institucija ali institucije z dovoljenjem v eni od pogodbenic, ki jo zadeva reševanje skupine, ne potrebuje vseh finančnih sredstev, ki so na voljo v okviru te točke (b), se razpoložljiva finančna sredstva, ki niso potrebna v okviru te točke (b), uporabijo pri reševanju subjektov z dovoljenjem v drugih pogodbenicah, ki jih zadeva reševanje skupine.
Med prehodnim obdobjem se uporabijo vsi nacionalni razdelki pogodbenic na naslednji način:
– v prvem letu prehodnega obdobja se uporabi 40 %, v drugem letu pa 60 % finančnih sredstev, ki so na voljo v navedenih razdelkih;
– v vsakem naslednjem letu prehodnega obdobja se razpoložljivost finančnih sredstev iz navedenih razdelkov letno poveča za 6⅔ odstotnih točk.
Navedeno letno povečanje razpoložljivosti finančnih sredstev v vseh nacionalnih razdelkih pogodbenic se enakomerno porazdeli na četrtletja.
(c) Tretjič, če finančna sredstva, uporabljena v skladu s točko (b), ne zadostujejo za izpolnitev naloge sklada iz člena 75 Uredbe EMR, se uporabijo katera koli preostala finančna sredstva iz razdelkov, ki pripadajo zadevnim pogodbenicam iz točke (a).
V primeru reševanja čezmejne skupine se uporabijo razdelki zadevnih pogodbenic, ki niso zagotovile dovolj finančnih sredstev v okviru točk (a) in (b), kar zadeva reševanje subjektov z dovoljenjem na njihovih ozemljih. Prispevki iz vsakega razdelka se določijo glede na merila za porazdelitev stroškov iz točke (a).
(d) Četrtič in brez poseganja v pooblastila odbora iz točke (e), če finančna sredstva iz točke (c) ne zadostujejo za kritje stroškov posameznega ukrepa za reševanje, zadevne pogodbenice iz točke (a) v sklad prenesejo izredne naknadne prispevke institucij z dovoljenjem na njihovih ozemljih, ki so bili zbrani v skladu z merili iz člena 70 Uredbe EMR.
V primeru reševanja čezmejne skupine naknadne prispevke prenesejo zadevne pogodbenice, ki niso zagotovile dovolj finančnih sredstev v okviru točk (a) do (c) za reševanje subjektov z dovoljenjem na njihovih ozemljih.
(e) Če finančna sredstva iz točke (c) ne zadostujejo za kritje stroškov posameznega ukrepa za reševanje in izredni naknadni prispevki iz točke (d) niso takoj dostopni, tudi zaradi razlogov v zvezi s stabilnostjo zadevnih institucij, lahko odbor v skladu s svojimi pooblastili za sklad pridobi posojila ali druge oblike podpore v skladu s členoma 72 in 73 Uredbe EMR ali zagotovi začasne prenose med razdelki v skladu s členom 7 tega sporazuma.
Če se odbor odloči za izvajanje pooblastil iz prvega pododstavka te točke, zadevne pogodbenice iz točke (d) v sklad prenesejo izredne naknadne prispevke, da bi povrnile posojila ali druge oblike podpore, ali začasni prenos med razdelki.
2. Donosi od naložb sredstev, prenesenih v sklad v skladu s členom 74 Uredbe EMR, se dodelijo v posamezne razdelke sorazmerno na podlagi v njih razpoložljivih finančnih sredstev, kar izključuje morebitne terjatve ali nepreklicne zaveze za plačilo za namene iz člena 75 Uredbe EMR, ki jih je mogoče pripisati posameznemu razdelku. Donosi od naložb iz postopkov reševanja, ki jih lahko izvede sklad v skladu s členom 75 Uredbe EMR, se dodelijo v posamezne razdelke sorazmerno na podlagi njihovega prispevka za posamezni ukrep za reševanje.
3. Po koncu prehodnega obdobja se vsi razdelki združijo in prenehajo obstajati.
Prenos dodatnih predhodnih prispevkov in ciljna raven
1. Pogodbenice zagotovijo, da po potrebi ponovno napolnijo sklad s predhodnimi prispevki, ki se plačajo v rokih iz člena 68(2), (3) in (5)(a) Uredbe EMR v znesku, ki ustreza znesku, potrebnemu za doseganje ciljne ravni iz člena 68(1) Uredbe EMR.
2. V prehodnem obdobju se prenos prispevkov za ponovno polnjenje porazdeli med razdelke na naslednji način:
(a) pogodbenice, ki jih zadeva reševanje, prenesejo prispevke v tisti del njihovih razdelkov, ki še ni postal vzajemen v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(1);
(b) vse pogodbenice prenesejo prispevke v tisti del njihovih razdelkov, ki je postal vzajemen v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(1).
Začasni prenos med razdelki
1. Brez poseganja v obveznosti iz točk (a) do (d) člena 5(1) lahko pogodbenice, ki jih zadeva reševanje, med prehodnim obdobjem od odbora zahtevajo, naj začasno uporabi tisti del razpoložljivih finančnih sredstev iz razdelkov drugih pogodbenic v okviru sklada, ki še ni postal vzajemen. V takšnem primeru zadevne pogodbenice zato pred koncem prehodnega obdobja v sklad prenesejo izredne naknadne prispevke v znesku, ki je enakovreden znesku, ki so ga prejele v svoje razdelke, skupaj z nastalimi obrestmi, da se vrnejo sredstva v druge razdelke.
2. Znesek, ki se začasno prenese iz vsakega od razdelkov v razdelke prejemnic, je sorazmeren njihovemu obsegu v skladu s členom 4(2) in ne presega 50 % razpoložljivih finančnih sredstev v vsakem razdelku, ki še ni postal vzajemen. V primeru reševanja čezmejne skupine se tako zagotovljena finančna sredstva dodelijo med razdelke zadevnih pogodbenic v skladu s tem odstavkom po enakem ključu, kot se porazdelijo stroški med njimi v skladu s točko (a) člena 5(1).
3. Odbor o zahtevah za začasni prenos finančnih sredstev med razdelki iz odstavka 1 odloča z navadno večino članov plenarne seje, kot je določeno v členu 52(1) Uredbe EMR. Odbor v okviru svoje odločitve o začasnem prenosu določi obrestno mero, rok za vračilo sredstev in druge pogoje v zvezi s prenosom finančnih sredstev med razdelki.
4. Odločitev odbora o odobritvi začasnega prenosa finančnih sredstev iz odstavka 3 lahko začne veljati le, če temu ne ugovarja nobena od pogodbenic, iz katere razdelka je bil opravljen prenos, v štirih koledarskih dneh od datuma sprejetja odločitve.
Med prehodnim obdobjem lahko pogodbenica pravico do ugovora uporabi le, če:
(a) bo morda kmalu potrebovala finančna sredstva iz nacionalnega razdelka, ki ji pripada, da bi financirala ukrep za reševanje, ali če bi začasni prenos ogrozil izvajanje ukrepa za reševanje na njenem ozemlju,
(b) bi se pri začasnem prenosu uporabilo več kot 25 % njenega dela nacionalnega razdelka, ki še ni postal vzajemen v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(1), ali
(c) meni, da pogodbenica, katere razdelek prejema sredstva iz začasnega prenosa, ne zagotavlja jamstev za povračilo iz nacionalnih virov ali podpore iz EMS v skladu z dogovorjenimi postopki.
Pogodbenica, ki namerava ugovarjati, ustrezno utemelji nastanek katere koli od okoliščin iz točk (a) do (c).
V primeru ugovorov, vloženih v skladu s tem odstavkom, se pri sprejetju odločitve odbora o začasnem prenosu izključijo finančna sredstva iz razdelkov pogodbenic, ki so vložile ugovor.
5. Če je institucija pogodbenice, iz katere razdelka so se na podlagi tega člena prenesla finančna sredstva, predmet reševanja, lahko ta pogodbenica od odbora zahteva, naj iz sklada v njen razdelek prenese znesek, ki ustreza znesku, ki je bil pred tem prenesen iz tega razdelka. Odbor na podlagi takšne zahteve nemudoma odobri prenos.
V tem primeru imajo pogodbenice, ki so v začetni fazi koristile začasno uporabo finančnih sredstev, odgovornost, da v sklad prenesejo zneske, dodeljene zadevni pogodbenici na podlagi prvega pododstavka, v skladu s pogoji, ki jih določi odbor.
6. Odbor določi splošna merila, v katerih opredeli pogoje, pod katerimi poteka začasni prenos finančnih sredstev med razdelki iz tega člena.
Pogodbenice, katerih valuta ni euro
1. Kadar Svet Evropske unije na datum, ki sledi datumu začetka uporabe tega sporazuma iz člena 12(2), sprejme sklep o razveljavitvi odstopanja pogodbenice, katere valuta ni euro, kot je opredeljeno v členu 139(1) PDEU, ali njene izjeme, kot je navedeno v Protokolu (št. 16) o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Protokol o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko), ali če pogodbenica, katere valuta ni euro, če tega sklepa ni, začne sodelovati v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, ta pogodbenica v sklad prenese prispevke, zbrane na njenem ozemlju, v znesku, ki ustreza delu celotne ciljne ravni za njen nacionalni razdelek, izračunanemu v skladu s členom 4(2), torej znesku, ki bi ga zadevna pogodbenica prenesla, če bi v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje sodelovala od datuma začetka uporabe tega sporazuma iz člena 12(2).
2. Vsak znesek, izplačan na podlagi sheme za financiranja reševanja pogodbenice iz odstavka 1 za ukrepe za reševanje na njihovih ozemljih, se odšteje od zneskov, ki naj bi jih ta pogodbenica prenesla v sklad na podlagi odstavka 1. V takšnem primeru je zadevna pogodbenica še naprej zavezana, da v sklad prenese znesek, ki ustreza znesku, ki bi bil potreben za doseganje ciljne ravni njene sheme za financiranje reševanja, v skladu s členom 102 Direktive SRB in v rokih, ki so v njem navedeni.
3. Odbor v soglasju z zadevno pogodbenico določi natančen znesek prispevkov, ki naj jih ta prenese, v skladu z merili iz odstavkov 1 in 2.
4. Sklad ne krije stroškov morebitnega ukrepa za reševanje, ki se začne izvajati na ozemlju pogodbenic, katerih valuta ni euro, pred datumom, ko začne učinkovati sklep, ki razveljavlja njihovo odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU, ali njihovo izjemo, kot je navedeno v Protokolu o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko, ali pred datumom začetka veljavnosti sklepa ECB o tesnem sodelovanju iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.
Če ECB v svoji celoviti oceni kreditnih institucij iz točke (b) člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ugotovi, da katera od institucij zadevnih pogodbenic propada ali bo verjetno propadla, sklad ne krije stroškov reševanja, nastalih pri ukrepih za reševanje teh kreditnih institucij.
5. V primeru prekinitve tesnega sodelovanja z ECB se prispevki, ki jih je prenesla pogodbenica, ki jo zadeva prekinitev, povrnejo v skladu s členom 4(3) Uredbe EMR.
Prekinitev tesnega sodelovanja z ECB ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz ukrepov za reševanje, ki se izvajajo v obdobju, ko za te pogodbenice velja ta sporazum, in ki se nanašajo na:
– prenos naknadnih prispevkov na podlagi točke (d) člena 5(1);
– ponovno napolnitev sklada na podlagi člena 6; in
– začasni prenos med razdelki na podlagi člena 7.
Spoštovanje splošnih načel in ciljev reševanja
1. Uporaba sklada na vzajemni podlagi in prenos prispevkov v sklad sta odvisna od stalnosti pravnega okvira za reševanje, katerega pravila so enakovredna pravilom iz Uredbe EMR, kot jih določajo naslednja pravila, in imajo vsaj njim enak rezultat ter jih ne spreminjajo:
(a) postopkovna pravila o sprejetju sheme za reševanje iz člena 18 Uredbe EMR;
(b) pravila o odločanju odbora iz členov 52 in 55 Uredbe EMR;
(c) splošna načela v zvezi z reševanjem iz člena 15 Uredbe EMR, zlasti načeli, da delničarji institucije v postopku reševanja prvi prevzamejo izgube in da upniki institucije v postopku reševanja začnejo prevzemati izgube po delničarjih glede na prednostni razpored njihovih terjatev, kot je določeno v točkah (a) in (b) odstavka 1 navedenega člena;
(d) pravila o instrumentih za reševanje iz člena 22(2) Uredbe EMR, zlasti tista v zvezi z uporabo instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov iz člena 27 navedene uredbe ter členov 43 in 44 Direktive SRB, ter posebni pragovi, ki jih določajo, v zvezi z določitvijo izgub delničarjev in upnikov ter prispevki iz sklada za posamezen ukrep za reševanje.
2. Če se pravila o reševanju iz odstavka 1, določena v Uredbi EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, razveljavijo ali drugače spremenijo proti volji katere od pogodbenic, vključno s sprejetjem pravil o reševanju s sredstvi upnikov, tako, da niso enakovredna tistim, ki izhajajo iz Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, ali ne vodijo vsaj do enakega in ne manj strogega rezultata, ter ta pogodbenica uveljavlja svoje pravice na podlagi mednarodnega javnega prava v zvezi z bistveno spremembo okoliščin, lahko vsaka druga pogodbenica na podlagi člena 14 tega sporazuma od Sodišča zahteva, naj v skladu z mednarodnim javnim pravom preveri obstoj bistvene spremembe okoliščin in nastalih posledic. Vsaka pogodbenica lahko v svoji vlogi zahteva, da Sodišče odloži izvajanje ukrepa, ki je predmet spora, pri čemer se uporabijo člen 278 PDEU in členi 160 do 162 poslovnika Sodišča.
3. Postopek iz odstavka 2 tega člena ne posega v uporabo pravnih sredstev iz členov 258, 259, 260, 263, 265 in 266 PDEU niti ne vpliva nanje.
1. Pogodbenice v nacionalnih pravnih ureditvah sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja njihove obveznosti skupnega prenosa prispevkov v skladu s tem sporazumom.
2. Brez poseganja v pooblastila Sodišča na podlagi člena 14 tega sporazuma lahko odbor na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli pogodbenice preuči, ali pogodbenica ni izpolnila obveznosti prenosa prispevkov v sklad, kot je določeno v tem sporazumu.
Če odbor ugotovi, da pogodbenica ni izpolnila obveznosti prenosa prispevkov, določi rok, v katerem mora zadevna pogodbenica sprejeti potrebne ukrepe, da odpravi kršitev. Če zadevna pogodbenica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo kršitve v roku, ki ga določi odbor, se prepove uporaba razdelkov vseh pogodbenic, kot je določeno v točki (b) člena 5(1), v zvezi z reševanjem institucij z dovoljenjem v zadevni pogodbenici. Ta prepoved preneha veljati takoj, ko odbor ugotovi, da je zadevna pogodbenica sprejela potrebne ukrepe za odpravo kršitve.
3. Odločitve odbora v okviru tega člena sprejemajo z navadno večino predsednik in člani iz točke (b) člena 43(1) Uredbe EMR.
NASLOV IV SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Ratifikacija, odobritev ali sprejetje in začetek veljavnosti
1. Podpisnice ta sporazum ratificirajo, odobrijo ali sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami. Listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju se deponirajo pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: depozitar). Depozitar obvesti druge podpisnice o vsakem deponiranju in o njegovem datumu.
2. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega podpisnice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje ter predstavljajo vsaj 90 % vsote ponderiranih glasov vseh držav članic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, kot je določeno v Protokolu (št. 36) o prehodni ureditvi, priloženem PEU in PDEU, deponirajo listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.
1. Ta sporazum se uporablja za pogodbenice, ki so deponirale listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju, pod pogojem, da je Uredba ERM že začela veljati.
2. Ob upoštevanju odstavka 1 tega člena in pod pogojem, da je ta sporazum začel veljati v skladu s členom 11(2), se uporablja od 1. januarja 2016 za pogodbenice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, ki so do tega datuma deponirale listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.. Če ta sporazum ne začne veljati do 1. januarja 2016, se uporablja od datuma začetka veljavnosti za pogodbenice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, in so do tega datuma deponirale listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.
3. Ta sporazum se uporablja za pogodbenice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, ki do datuma začetka uporabe iz odstavka 2 niso deponirale listin o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju, od prvega dneva v mesecu, ki sledi deponiranju listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.
4. Ta sporazum se ne uporablja za pogodbenice, ki so deponirale listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju, vendar ne sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje do datuma začetka uporabe tega sporazuma. Vendar pa so te pogodbenice od datuma začetka uporabe tega sporazuma vključene v poseben sporazum, naveden v členu 14(2), in sicer za namene predložitve Sodišču morebitnega spora glede razlage in izvajanja člena 15.
Sporazum se za pogodbenice iz prvega pododstavka uporablja od datuma, na katerega začne učinkovati sklep o razveljavitvi njihovega odstopanja, kot je opredeljeno v členu 139(1) PDEU, ali njihove izjeme, kot je navedeno v Protokolu o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko; če tega sklepa ni, se ta sporazum uporablja od datuma začetka veljavnosti sklepa ECB o tesnem sodelovanju iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.
V skladu s členom 8 se ta sporazum preneha uporabljati za pogodbenice, ki so vzpostavile tesno sodelovanje z ECB iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013, na dan prekinitve tega tesnega sodelovanja v skladu s členom 7(8) navedene uredbe.
K temu sporazumu lahko pristopijo države članice, ki niso njegove pogodbenice. Ob upoštevanju odstavkov 1 do 3 člena 8 pristop začne učinkovati, ko se listina o pristopu deponira pri depozitarju, ki o tem obvesti druge pogodbenice. Besedilo tega sporazuma v uradnem jeziku pristopne države članice, ki je hkrati uradni in delovni jezik institucij Unije, se, potem ko njegovo verodostojnost potrdijo pogodbenice, shrani v arhivu depozitarja kot verodostojno besedilo tega sporazuma.
1. Kadar se pogodbenica ne strinja z drugo pogodbenico glede razlage katere od določb tega sporazuma ali kadar meni, da druga pogodbenica ni izpolnila svojih obveznosti iz tega sporazuma, lahko zadevo predloži Sodišču. Sodba Sodišča je za stranke v postopku zavezujoča.
Če Sodišče ugotovi, da pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, zadevna pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe v roku, ki ga določi Sodišče. Če zadevna pogodbenica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo kršitve v roku, ki ga določi Sodišče, se prepove uporaba razdelkov vseh pogodbenic, kot je določeno v točki (b) člena 5(1), v zvezi z reševanjem institucij z dovoljenjem v zadevni pogodbenici.
2. Ta člen predstavlja poseben sporazum med pogodbenicami v smislu člena 273 PDEU.
3. Države članice, katerih valuta ni euro in ki niso ratificirale tega sporazuma, lahko depozitarja uradno obvestijo o svoji nameri, da so stranka posebnega sporazuma iz odstavka 2 tega člena za namene predložitve morebitnega spora glede razlage in izvajanja člena 15 Sodišču. Depozitar o uradnem obvestilu zadevne države članice obvesti pogodbenice, pri čemer zadevna država članica postane stranka posebnega sporazuma iz odstavka 2 tega člena za namene, opisane v tem odstavku.
1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo vsaki državi članici, ki ne sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoča država članica), skupaj, brez odlašanja in z obrestmi povrnile znesek, ki ga je ta nesodelujoča država članica plačala v lastnih sredstvih, kar ustreza uporabi splošnega proračuna Unije v primerih nepogodbene odgovornosti in s tem povezanih stroškov v okviru izvrševanja pooblastil institucij Unije v skladu z Uredbo EMR.
2. Znesek, ki naj bi ga vsaka od nesodelujočih držav članic prispevala za nepogodbeno odgovornost in s tem povezane stroške, se določi sorazmerno na podlagi njihovega bruto nacionalnega dohodka, določenega v skladu s členom 2(7) Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 200711 ali katerim koli naknadnim aktom Unije, ki ta sklep spreminja ali razveljavlja.
3. Stroški za nadomestilo se razdelijo med pogodbenice sorazmerno na podlagi njihovega bruto nacionalnega dohodka, kot je določeno v skladu s členom 2(7) Sklepa Sveta 2007/436/ES/, Euratom ali katerim koli naknadnim aktom Unije, ki ta sklep spreminja ali razveljavlja.
4. Nesodelujočim državam članicam se povrnejo sredstva na datume knjiženja na račune iz člena 9(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/200012 ali iz drugih aktov Unije, ki navedeno uredbo spreminjajo ali razveljavljajo, v zneskih, ki ustrezajo plačilom iz proračuna Unije za poravnavo nepogodbene odgovornosti in s tem povezanih stroškov po sprejetju povezane spremembe proračuna.
Vse obresti se izračunajo v skladu z določbami o obrestih na zneske, dane na razpolago z zamudo, ki veljajo za lastna sredstva Unije. Zneski se pretvorijo med nacionalnimi valutami in eurom po menjalnem tečaju, ki se določi v skladu s prvim pododstavkom člena 10(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 ali iz drugih aktov Unije, ki navedeno uredbo spreminjajo ali razveljavljajo.
5. Komisija usklajuje vsa povračila pogodbenic v skladu z merili iz odstavkov 1 do 3. Usklajevalna vloga Komisije vključuje izračun osnove za plačila, izdajanje obvestil pogodbenicam, ki zahtevajo plačila, in izračun obresti.
1. Odbor najpozneje v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma in nato vsakih 18 mesecev oceni izvajanje tega sporazuma ter zlasti pravilno delovanje vzajemne uporabe sklada in njegov vpliv na finančno stabilnost in notranji trg, pri čemer Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tej oceni.
2. Najpozneje v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma se na podlagi ocene izkušenj pri izvajanju Sporazuma iz poročil, ki jih odbor pripravi v skladu z odstavkom 1, sprejmejo potrebni ukrepi v skladu s PEU in PDEU, da bi vsebino tega sporazuma vključili v pravni okvir Unije.
Ta sporazum je sestavljen v Bruslju, dne 21. maja 2014, v enem izvodu v angleškem, bolgarskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, švedskem in španskem jeziku pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, in se deponirajo v arhivu depozitarja, ki pošlje overjeno kopijo vsaki od pogodbenic.
IZJAVE O NAMERI POGODBENIC IN OPAZOVALK MEDNARODNE KONFERENCE, KI SO ČLANICE SVETA EVROPSKE UNIJE, KI SE DEPONIRAJO SKUPAJ S SPORAZUMOM:
Izjava št. 1:
Pogodbenice in opazovalke medvladne konference, ki so članice Sveta Evropske unije, ob doslednem spoštovanju postopkovnih zahtev Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, izjavljajo, da je njihov cilj in njihova namera, da, razen če se soglasno dogovorijo drugače:
(a) se člen 4(2a) Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, ne razveljavi ali spremeni;
(b) se načela in pravila o instrumentu za reševanje s sredstvi upnikov ne razveljavijo ali spremenijo tako, da niso enakovredna tistim, ki izhajajo iz Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja ali ne vodijo vsaj do enakega in ne manj strogega rezultata
Izjava št. 2:
Podpisnice medvladnega sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje izjavljajo, da si bodo prizadevale za pravočasno dokončanje postopka ratifikacije v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravnimi zahtevami, da bi enotni mehanizem za reševanje začel v celoti delovati do 1. januarja 2016.
Za izvajanje sporazuma skrbi ministrstvo, pristojno za finance.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 450-03/14-13/12
Ljubljana, dne 25. septembra 2015
EPA 1905-VI
Primož Hainz l.r.
1 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta.
2 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27. 6. 2013, str. 1).
3 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27. 6. 2013, str. 338).
4 Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15. 12. 2010, str. 12).
5 Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15. 12. 2010, str. 48).
6 Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15. 12. 2010, str. 84).
7 Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15. 12. 2010, str. 1).
8 Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29. 10. 2013, str. 63).
9 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/ESU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
10 Poslovnik Sodišča z dne 25. septembra 2012 (UL L 265, 29. 9. 2012, str. 1), vključno z vsemi nadaljnjimi spremembami.
11 Sklep Sveta z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 163, 23. 6. 2007, str. 17).
12 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 130, 31. 5. 2000, str. 1), vključno z nadaljnjimi spremembami.
