Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 10. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10; v nadaljevanju: ZJIMS) in 25. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 47/11), objavlja Urad RS za mladino

1. Predmet in namen razpisa

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela.

Državna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznavanja in zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju.

Cilji podeljevanja državnega priznanja v mladinskem sektorju so:

– pospeševati zavedanje o pomenu mladinske politike za mlade in še posebej zavedanja o prispevku, ki ga ima mladinski sektor za ekonomski in družbeni razvoj;

– pospeševati družbeno priznanje mladinskega dela za ekonomski in družbeni razvoj, še posebej številnih neformalnih in priložnostnih učnih aktivnosti;

– priznati organizacijam in posameznikom dosežke na področju mladinske politike in mladinskega dela;

– promovirati primere dobrih praks in strategij ter programe za kakovostno delo v mladinskem polju.

Pri tem med področja mladinskega sektorja štejejo vsa področja, ki jih opredeljuje ZJIMS:

– avtonomija mladih;

– neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih;

– dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih;

– skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi;

– prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih;

– mobilnost mladih in mednarodno povezovanje;

– zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih;

– dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in

– sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

2. Predlagatelji državnih priznanj

Kandidate za podelitev državnega priznanja lahko predlagajo fizične ali pravne osebe. Te lahko posredujejo tudi predloge posameznikov ali neformalnih skupin mladih, ki se ukvarjajo z mladinskim delom. K predlogu za pridobitev državnega priznanja je treba pridobiti predhodno soglasje kandidata oziroma zakonitega zastopnika pravne osebe.

Predlagatelj kot fizična ali pravna oseba ne more predlagati samega sebe.

Posamezni predlagatelj lahko predloži predlog le za eno vrsto državnih priznanj.

3. Vrste državnih priznanj

Vrste državnih priznanj, za katere se lahko poda predlog, so:

– Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja;

– Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju;

– Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju.

Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja in državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju se lahko podeli fizičnim ali pravnim osebam.

Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja in državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim osebam, kolikor izkažejo skupno delovanje pri projektu.

Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju se lahko podeli samo fizičnim osebam. Za daljše časovno obdobje šteje 5 ali več letno delovanje na področju mladinskega dela.

4. Prejemniki državnih priznanj

1. Prejemniki državnih priznanj so lahko fizične osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče ali dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji in pravne osebe, ki imajo registriran sedež oziroma registrirano poslovanje poslovne enote oziroma podružnice v Republiki Sloveniji. Državno priznanje se lahko podeli tudi mladinskim organizacijam, ki so organizirane kot sestavni del pravne osebe iz prejšnjega stavka, če delujejo avtonomno v mladinskem sektorju v skladu z ZJIMS.

2. Državna priznanja se lahko podelijo fizičnim osebam, ki živijo oziroma pravnim osebam, ki obstajajo in dejansko poslujejo v času izbire prejemnika.

5. Merila za podelitev državnih priznanj

Predlagani kandidati za državna priznanja morajo delovati skladno z načeli demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami.

Predlagani kandidati morajo delovati v mladinskem sektorju na področjih in v skladu z načeli kot jih opredeljuje ZJIMS.

Projekti, ki se predlagajo za priznanje so se odvijali v letu 2014 oziroma v letu 2015.

Predlogi za podelitev državnega priznanja za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju morajo izkazati delo in dosežke predlaganega kandidata/kandidatke v daljšem časovnem obdobju. V opredelitvi predlogov in pri upoštevanju kriterijev za izbor nagrajenca/nagrajenke morajo posamezne aktivnosti zajemati najmanj 5 letno obdobje dejavnosti predlaganega kandidata/kandidatke, predlog pa mora izkazati neposredno vlogo in povezanost med kandidatom/kandidatko in rezultati oziroma učinki.

Prejemniki državnih priznanj morajo izpolnjevati vsaj dva od kriterijev, ki so navedeni v nadaljevanju te točke. Presoja po posameznem kriteriju bo potekala na podlagi:

– vsebinske primernosti;

– aktualnosti;

– ustreznega obsega vsebin in aktivnosti ter prispevka.

Kriteriji za presojo so:

1. Delovanje oziroma vpliv na osveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela:

Gre za prispevek k večji prepoznavnosti mladinske politike, mladinskega dela ali poznavanja potreb in interesov mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi. Prispevek je še toliko pomembnejši, če privede tudi do dejanskih sprememb na mladinskem polju ali izboljšanju pogojev za delo v mladinskem sektorju..

Prispevek se izkazuje z objavami v medijih, izvajanjem kampanj, izdajanjem brošur ali strokovnega gradiva (ki pa ni zgolj gradivo za promocijo delovanja posamezne organizacije v mladinskem sektorju).

2. Pomemben vpliv na socialno-družbeno povezanost (kohezijo):

Vpliv na socialno-družbeno povezanost se izkazuje skozi aktivnosti, ki pomagajo in zagotavljajo dejansko vključevanje mladih v družbo, še posebej mladih z manj priložnostmi. Aktivnosti morajo spodbujati solidarnost, razumevanje in sodelovanje med mladimi ali na sploh med generacijami.

Prispevek se izkazuje tudi z aktivnim zastopanjem interesov mladih in delujočih v mladinskem sektorju ter zavzemanjem za njihovo profesionalno integriteto.

Prispevek se lahko izkazuje tudi skozi aktivnosti, ki povezujejo organizacije, skupine ali posameznike v mladinskem sektorju. Sem šteje organizacija, izvedba in promocija projektov, programov, seminarjev, strokovnih srečanj, ki vključujejo različne deležnike iz vladnega in nevladnega sektorja.

3. Znatna razsežnost delovanja (multiplikativni učinek dela) projekta:

Multiplikativni učinek mladinskega dela se izkazuje preko učinkov na mladega posameznika in preko učinkov projekta na širšo družbo (povečanje zaposljivosti mladih, njihovih kompetenc, povečanje medkulturne osveščenosti, izboljšanju zdravja in dobrobiti mladih, ipd.). Pomembni učinki so tisti, ki povečajo participacijo mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi.

4. Razvijanje mladinskega dela in prispevek k dvigu kakovosti:

Prispevek se izkazuje skozi aktivnosti za večjo usposobljenost mladinskih delavcev oziroma drugih nosilcev mladinskega dela. Prispevek se lahko izkazuje tudi kot razvijanje in uvajanje novih in inovativnih oblik mladinskega dela in načinov dela z mladimi ter zagotavljanjem pogojev za njihovo uporabo. Oblike in načini dela z mladimi morajo biti preizkušeni in uvedeni v prakso.

Sem štejejo tudi aktivnosti za vzpostavitev ali nadgradnjo mladinske infrastrukture na nacionalni ali lokalni ravni.

5. Trajnostni oziroma dolgoročni učinek za soudeležbo mladih v družbeni skupnosti:

Gre za prispevek, ki se izkazuje z vključevanjem mladih v sistem reprezentativne demokracije in ustvarjanjem orodij za spodbujanje in vključevanje mladih v lokalne skupnosti, z razvijanjem sistemov za dialog z mladimi na lokalni ali nacionalni ravni ali s spodbujanjem vključevanja mladih iz različnih socialnih skupin v procese sodelovanja, načrtovanja, izvajanja ali ovrednotenja projektov na različnih področjih (varovanje okolja, možnosti izobraževanja, zaposlovanja, ohranjanja kulturne ali naravne dediščine, ipd.).

6. Inovativnost:

Prispevek se izkazuje skozi aktivnosti za ustvarjanje spodbudnih okolij za mladinsko delo, ki izhajajo iz potreb in interesov mladih ter njim lastnega načina izražanja inovativnosti in družbene odgovornosti.

6. Razpisna dokumentacija

Razpisna dokumentacija z obrazcem za predlog je dosegljiva na spletni strani Urada RS za mladino http://www.ursm.gov.si in na podlagi zaprosila v tajništvu URSM osebno ali po elektronski pošti: gp-ursm.mizs@gov.si. Tajništvo razpisovalca je na naslovu: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana.

7. Rok za predložitev predlogov in način predložitve: predlogi morajo prispeti na naslov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, do dne 29. 10. 2015. Kot pravočasni se štejejo predlogi, ki so do polnoči tega dne oddani s priporočeno poštno pošiljko.

8. Opremljenost predloga

Predlog na ta javni razpis je potrebno poslati v zaprtem ovitku, na katerem mora biti vidna ustrezna označba: “Ne odpiraj – Predlog za podelitev državnega priznanja”.

Zaradi evidentiranja priporočamo na hrbtni strani ovitka napisan naslov predlagatelja.

Veljaven bo predlog, ki bo pravilno opremljen in pravočasno predložen razpisovalcu. Neveljavni predlogi (nepravilno opremljeni in/ali nepravočasno prispeli) bodo vrnjeni predlagateljem.

9. Odpiranje in pregled predlogov: odpiranje predlogov bo potekalo 4. 11. 2015, v prostorih Urada RS za mladino.

10. Evalvacija: postopek ugotavljanja upravičenosti bo izvedla strokovna komisija za podelitev državnih priznanj, imenovana s strani ministrice, pristojne za mladino. Strokovna komisija bo pregledala prispele predloge, ugotovila pravilnost, pravočasnost in popolnost vloženih predlogov ter če je potrebno, pozvala predlagatelje, da v osmih dneh dopolnijo predloge. Strokovna komisija bo glasovala o predlaganih kandidatih na podlagi temeljite analize predlogov in razprave o njih. Sprejeti bodo predlogi, za katere je glasovala večina članov strokovne komisije.

11. Dodatne informacije: zainteresirani predlagatelji se lahko vsak delovni dan, med 10. in 12. uro, obrnejo na tajništvo Urada RS za mladino za morebitna telefonska pojasnila (tel. 01/400-57-90) ali na kontaktno osebo razpisovalca: Barbara Zupan (tel. 01/400-52-61 ali e-pošto: barbarazupan@gov.si).

Uradni list RS, št. 67/2015 z dne 18. 9. 2015