Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (ZJF-UPB4, Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/15) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 17. 12. 2015 sprejel
o proračunu Občine Sežana za leto 2017
S tem odlokom se za Občino Sežana za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna, upravljanje z občinskim premoženjem ter obseg zadolževanja (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
Proračun Občine Sežana se za leto 2017 določa v višini 17.475.244 evrov.
Splošni del proračun Občine Sežana na ravni podskupin kontov se za leto 2017 določa v naslednjih zneskih:
A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV: | EUR |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 15.975.244 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 11.235.515 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 8.333.265 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 6.659.765 |
| 703 Davki na premoženje | 1.363.000 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 310.500 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 2.902.250 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 2.373.250 |
| 711 Takse in pristojbine | 7.000 |
| 712 Denarne kazni | 72.000 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 40.000 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 410.000 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) | 810.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 500.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 310.000 |
73 | PREJETE DONACIJE (730) | 0 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 0 |
| 731 Prejete donacije iz tujine | 0 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 3.674.729 |
| 740 Transferni prihodki od drugih javnofinančnih institucij | 1.105.415 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije | 2.569.314 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE | 255.000 |
| 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij | 255.000 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 16.893.910 |
40 | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 4.867.624 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 1.153.635 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 170.150 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 3.306.880 |
| 403 Plačila domačih obresti | 172.000 |
| 409 Rezerve | 64.959 |
41 | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 5.868.465 |
| 410 Subvencije | 146.000 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 2.799.400 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 311.833 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 2.611.232 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 5.794.081 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 5.794.081 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 363.740 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam,ki niso proračunski uporabniki | 51.000 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 312.740 |
III. | PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) | –918.666 |
B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB: |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV (750) | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440) | 0 |
| 440 Dana posojila | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C) RAČUN FINANCIRANJA: |
VII. | ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA | 1.500.000 |
50 | ZADOLŽEVANJE (500) | 1.500.000 |
| 500 Domače zadolževanje | 1.500.000 |
VIII. | ODPLAČILO DOLGA | 581.334 |
55 | ODPLAČILO DOLGA (550) | 581.334 |
| 550 Odplačilo domačega dolga | 581.334 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | 0 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 918.666 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 918.666 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 0 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte predpisane s kontnim načrtom.
Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov za obdobje od leta 2017 – 2020.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Sežana.
V okviru proračuna deluje sklad proračunske rezerve oblikovan po Zakonu o javnih financah.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke.
Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidena v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
Krajevne skupnosti lahko prevzemajo obveznosti le v okviru planiranih sredstev krajevnih skupnosti. Za prevzemanje obveznosti do višine 20.000,00 evrov brez davka na dodano vrednost ni potrebno soglasje župana, nad tem zneskom je potrebno pred prevzemanjem obveznosti pridobiti soglasje župana.
Krajevne skupnosti lahko izvajajo v breme sredstev krajevne skupnosti le tiste naloge, ki ne presegajo vrednosti 40.000,00 evrov brez davka na dodano vrednost.
Za posamezno investicijsko nalogo se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta in predvidena v načrtu razvojnih programov. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu iz naslova investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, ne smejo presegati 80 % sredstev skupine odhodkov 42 in 43 v bilanci proračuna.
Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov ne smejo presegati 50 % sredstev, zagotovljenih v sprejetem letnem proračunu znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
Omejitve iz naslova prevzemanja tekočih obveznosti se ne nanaša na prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, ki so nujna za operativno delovanje neposrednih porabnikov.
Omejitve se ne nanašajo tudi na prevzemanje obveznosti, ki se v celoti ali v pretežnem delu financirajo iz namenskih prihodkov in prihodkov donacij.
Za posamezen investicijski projekt, za katerega je občinski svet potrdil investicijski program in se financira preko več let, je možno, razpisati javno naročilo in prevzeti obveznosti do višine sredstev določenih v načrtu razvojnih programov.
Obveznosti po prejšnjih postavkah, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključujejo v proračun leta na katero se nanašajo.
Sredstva proračuna se neposrednim in posrednim proračunskim porabnikom med letom praviloma dodeljujejo mesečno v obliki dvanajstine oziroma na podlagi sklenjenih pogodb. Župan lahko določi v utemeljenih primerih tudi drugačno dinamiko nakazil dotacij.
Sredstva za investicijske transfere, se nakazujejo na osnovi dokumentacije o že opravljenih investicijah.
Pri tem je potrebno upoštevati zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostni položaj proračuna.
V primeru, da zaradi neenakomernega priliva prihodkov pride do likvidnostnih težav, se sredstva prioritetno zagotavljajo za zakonsko določene naloge, ki so opredeljene v posebnem delu proračuna in za minimalni obseg nalog, ki še omogoča delovanje uporabnikov.
Razdelitev sredstev proračunskih postavk namenjenih društvom in zvezam, ki niso posredni ali neposredni proračunski uporabniki in katerih višina ni določena s proračunom se razdeli na osnovi razpisa.
Sredstva proračunske rezerve se izločijo v višini določeni s proračunom. Sredstva se izločajo mesečno po dvanajstinah. Sredstva rezerve se uporabljajo za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi proračunske rezerve do višine 20.000,00 EUR odloča župan na predlog občinske uprave in o uporabi sredstev pisno obvesti občinski svet. O uporabi sredstev iznad višine 20.000,00 EUR odloča občinski svet s posebnim odlokom.
Za plačevanje obveznosti iz občinskega proračuna veljajo enaki roki, ki se za posamezne namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
Neposredni porabniki proračuna plačujejo obveznosti za že opravljene nabave blaga, storitev in gradbenih del.
Dogovarjanje o predplačilih je možno s soglasjem župana le izjemoma in sicer ob primernem zavarovanju predplačil, v skladu s predpisi, ki veljajo za področje javnih financ.
Namenski prihodki proračuna za leto 2017 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, ki se uporabijo za odhodke bilanci prihodkov in odhodkov ali za izdatke v računu financiranja:
– prihodki požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti;
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se namenijo za investicije v zmanjšanje onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se namenijo za investicije v zmanjšanje onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov;
– komunalni prispevek, ki se uporablja za gradnjo komunalne opreme, vključno iz naslova pogodb o sovlaganju v komunalno infrastrukturo;
– sredstva turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja turizma;
– koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se nameni za izvajanje ukrepov varstva okolja in vlaganj v naravne vire;
– sredstva koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se uporabljajo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in turistično infrastrukturo;
– namenska sredstva so tudi sredstva krajevnih skupnosti, kot so samoprispevki, donacije, prihodki od premoženja in drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti. O namenu porabe izvirnih prihodkov krajevnih skupnosti, ki niso prihodki po 43. členu Zakona o javnih financah, odločajo sveti krajevnih skupnosti;
– namenska sredstva so tudi druga sredstva, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot je izkazano v proračunu, se prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih namenskih virov oziroma razpoložljivih sredstev.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena se prenesejo v proračun naslednjega leta.
Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračuna se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
Če se v teku proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev, se dodatni odhodki poravnavajo v breme drugih proračunskih postavk. O prerazporeditvi odloča župan. Župan lahko spreminja načrt razvojnih programov.
O izvršenih prerazporeditvah sredstev mora župan šestmesečno poročati občinskemu svetu in sicer v mesecu septembru za prvo polletje in z zaključnim računom. Znotraj proračunskih postavk se sredstva lahko prerazporejajo oziroma določajo novi konti.
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti lahko prerazporejajo sredstva v okviru sprejetega finančnega načrta krajevne skupnosti, kolikor se v teku finančnega načrta ugotovi, da je potrebno zagotoviti dodatna sredstva, ki so nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev. Dodatni odhodki se pokrivajo v breme drugih postavk finančnega načrta krajevnih skupnosti
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni možno.
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Če se po sprejemu proračuna sprejme ali spremeni predpis, na osnovi katerega nastanejo nove obveznosti za občinski proračun je župan dolžan določiti na odhodkovni strani novo proračunsko postavko v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali s prerazporeditvijo sredstev. Župan vključi nove obveznosti tako, da s sklepom določi, da se odpre nova proračunska postavka in opredeli višina za nov namen.
V sprejetem proračunu lahko finančna služba proračuna občine znotraj proračunske postavke prerazporeja sredstva med podkonti v okviru iste proračunske postavke in odpira nove konte zaradi pravilnega knjiženja.
V primeru, da občina prejme namenska sredstva, ki niso bila predvidena s tem odlokom, se za ta namen odpre nova postavka proračuna na strani odhodkov za isti namen.
Odredbodajalec proračuna je župan.
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti so odredbodajalci za sredstva krajevnih skupnosti ob upoštevanju omejitev iz 3. člena tega odloka.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sprejme občinski svet na predlog župana, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod zneskom 10.000,00 EUR in načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, v katerega se uvrsti posamično premično premoženje nad vrednostjo 10.000 EUR, sprejme župan.
Načrta ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem se lahko v skladu s prejšnjima dvema odstavkoma med letom spreminjata in dopolnjujeta.
O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine odloči in sklene pravni posel župan ali od njega pooblaščena oseba.
Župan ali od njega pooblaščena oseba odloča tudi:
– o uporabi splošne proračunske rezerve za premalo predvidene odhodke in nepredvidene odhodke, ki so nujna za izvrševanje zakonskih in pogodbenih obveznosti;
– o začasni vezavi tekočih likvidnih sredstev zaradi ohranitve realne vrednosti;
– v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov o kratkoročni zadolžitvi največ do 5 % sprejetega proračuna;
– v drugih primerih, ko to določa zakon, Statut Občine Sežana in ta odlok.
Župan lahko odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 1.000,00 EUR v posamičnem primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
Župan lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da je dolg že zastaral.
Kot dolg iz predhodnega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.
Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in pisno potrditi delavci občinske uprave – skrbniki proračunskih postavk, ki so zadolženi za posamezna področja izvrševanja proračuna. Skrbnike proračunskih postavk s sklepom določi župan.
Občina se lahko v letu 2017 dolgoročno zadolži za investicije predvidene s proračunom za leto 2017 do višine 1.500.000,00 EUR.
V obdobju začasnega financiranja Občine Sežana v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 032-9/2015-9
Sežana, dne 17. decembra 2015
Davorin Terčon l.r.
