Na podlagi drugega odstavka 19.b člena in drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter drugega odstavka 70. člena, drugega odstavka 79. člena in 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07 in nasl.) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 14. redni seji dne 21. 12. 2015 sprejel
o krajevnih skupnostih v Občini Miren - Kostanjevica
S tem odlokom se podrobneje opredelijo naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti v Občini Miren - Kostanjevica ter določijo kriteriji in merila za njihovo financiranje iz finančnih sredstev proračuna Občine Miren - Kostanjevica.
II. PRAVNI STATUS TER NALOGE IN PRISTOJNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.
(2) V pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu z zakonskimi predpisi, Statutom Občine Miren - Kostanjevica (v nadaljnjem besedilu: statut občine) in tem odlokom.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina. S prenehanjem krajevne skupnosti ali njene pravne subjektivitete, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
Krajevna skupnost skrbi za zadovoljevanje skupnih potreb občanov na svojem območju, sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami svojih prebivalcev, daje mnenja in predloge ter neposredno opravlja tiste naloge, ki so nanjo prenesene s statutom občine ali občinskimi odloki.
Krajevne skupnosti opravljalo naloge s področja urejanja prostora, zlasti:
– seznanjajo o problemih in potrebah prebivalcev krajevne skupnosti glede urejanja prostora in predlagajo investicije,
– oblikujejo pobude za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– sodelujejo pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo njihovo območje ter podajajo mnenja in pripombe,
– dajejo mnenja v zvezi s spremembo namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, o predvidenih gradnjah večjih proizvodnih in drugih objektov v krajevni skupnosti ter o posegih v kmetijski prostor (agromelioracije in komasacije),
– sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov na svojem območju.
Krajevne skupnosti opravljalo naloge s področja gospodarskih javnih služb in varstva okolja, zlasti:
– skrbijo za urejenost naselij, vzdrževanje rekreacijskih in drugih javnih površin,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja,
– skrbijo za ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine, naravnih in kulturno-zgodovinskih spomenikov, vojaških grobov in grobišč,
– skrbijo za vzdrževanje ekoloških otokov in kontejnerskih mest, dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, organizirajo čistilne akcije ipd.,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju varstva okolja,
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju gospodarske javne infrastrukture, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za načrtovana dela, sodelujejo pri izvajanju investicij na svojem območju in nadzoru nad opravljenimi deli,
– dajejo mnenja in pobude k prometni ureditvi na območju krajevne skupnosti,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti vodnih virov,
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način, v skladu z odlokom o pokopališki dejavnosti.
Krajevne skupnosti opravljajo naloge na področju družbenih dejavnosti, zlasti:
– pospešujejo kulturne, športne in druge dejavnosti na svojem območju, organizirajo prireditve in druge dogodke ter pomagajo pri organizaciji občinskih prireditev in dogodkov,
– na področju kulture, športa, rekreacije, turizma itd. podpirajo dejavnosti društev, pomagajo pri zagotavljanju prostorov za izvajanje društvenih dejavnosti, sofinancirajo organizacijo prireditev in drugih dogodkov krajevnega pomena, skrbijo za urejenost pogodbenih razmerij,
– sodelujejo pri vzdrževanju objektov in naprav namenjenih za skupne potrebe občanov, ter izvajajo nadzor nad uporabo in njihovim stanjem,
– sodelujejo s turističnimi in ostalimi društvi, ter pospešujejo razvoj turizma v kraju,
– sodelujejo s humanitarnimi organizacijami pri izvedbi socialno-varstvenih projektov in dajejo pobude organom občine za ukrepe pomoči socialno ogroženim osebam na svojem območju.
Krajevne skupnosti opravljajo tudi druge naloge, ki se nanašajo na prebivalce in območje krajevne skupnosti, zlasti:
– seznanjajo pristojne občinske organe o problemih njihovih občanov,
– organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva za uresničevanje skupnih interesov občanov,
– občane obveščajo o pomembnih dogodkih, dajejo informacije in pomoč občanom,
– dajejo pobude za sklic zbora krajanov, sodelujejo pri izvedbi referendumov v krajevni skupnosti in volitev,
– dajejo pripombe na predloge občinskih pravnih aktov, ki se nanašajo na interese krajevne skupnosti, pred njihovim sprejemom,
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo in je namenjeno potrebam krajevnega prebivalstva,
– dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem občine, ki se nahaja na območju posamezne krajevne skupnosti, ali ga posamezna krajevna skupnost uporablja,
– spremljajo nevarnosti naravnih in drugih nesreč na svojem območju ter o tem obveščajo štabe civilne zaščite, dajejo mnenja k načrtom in drugim pripravam za zaščito in reševanje ter sodelujejo pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
– opravljajo druge naloge, za katere jih pooblasti občinski svet ali župan.
(1) Če se v postopku reševanja javnih zadev v občini zahteva mnenje ali drugo sodelovanje krajevne skupnosti, in način pridobivanja mnenja oziroma drugega sodelovanja krajevne skupnosti ne ureja poseben predpis, mora občina za odgovor krajevne skupnosti zaprositi pisno in v zahtevi določiti primeren rok, v katerem mora krajevna skupnost odgovor posredovati.
(2) Odgovor krajevne skupnosti mora biti občini posredovan v pisni obliki. Če občina v določenem roku ne prejme odgovora ali drugega odziva krajevne skupnosti, niti krajevna skupnost ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odgovor krajevne skupnosti pozitiven.
(3) Za pisno obliko zahteve ali odgovora se šteje tudi elektronska oblika, poslana na določen elektronski naslov občine ali krajevne skupnosti.
III. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
(1) Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Krajevna skupnost ima svoj podračun proračuna, odprt pri Banki Slovenije.
(1) Za razpolaganje in upravljanje s premoženjem krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razpolaganje in upravljanje s premoženjem občine.
(2) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe, oddajanje javnih naročil in določbe odloka o proračunu občine.
(1) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar.
(2) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja občina subsidiarno. Občina ne prevzema nase finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v občinskem proračunu.
(3) Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
(1) Občina Miren - Kostanjevica iz sredstev proračuna namenja sredstva za financiranje krajevnih skupnosti, ki se za posamezno proračunsko leto določijo z odlokom o proračunu.
(2) Od skupne mase sredstev se 60 % sredstev razdeli med krajevne skupnosti v enakem deležu, 40 % sredstev pa se razdeli med krajevne skupnosti glede na število stalno prijavljenih prebivalcev posamezne krajevne skupnosti, po podatkih Centralnega registra prebivalcev na dan 31. 12. za preteklo leto.
(3) Dodeljena sredstva se lahko uporabljajo izključno v obsegu in na način, kot je določeno z odlokom o proračunu.
(4) Ob sprejemanju občinskega proračuna se lahko višina sredstev krajevne skupnosti korigira glede na proračunske možnosti.
(1) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu, ki ga za posamezno proračunsko obdobje oblikuje in občinskemu svetu predlaga svet krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi občinskega proračuna, na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun in v skladu z navodili finančne službe občine.
(3) Finančni načrt, ki je sestavni del občinskega proračuna, sprejema na predlog župana občinski svet.
(4) Sredstva se smejo uporabljati le za namene, določene s finančnim načrtom in le v obsegu proračunskih postavk.
(1) Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
(2) Pravni posli, ki jih kot zastopnik sklene predsednik sveta krajevne skupnosti in niso zajeti v odloku o proračunu, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen če je z odlokom o proračunu drugače določeno.
(1) Konkretne aktivnosti posamezne krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga za posamezno proračunsko obdobje sprejme svet krajevne skupnosti. Program dela je sestavljen iz finančnega načrta in načrta investicij.
(2) Krajevne skupnosti so dolžne občini dostavljati svoje programe dela v skladu z navodili finančne službe občine.
(1) Na podlagi predloženega načrta investicij se lahko posamezne investicije krajevnih skupnosti vključijo v občinski proračun.
(2) Načrt investicij mora obsegati predvidene stroške investicij in investicijskega vzdrževanja ter namen, za katerega se bodo finančna sredstva porabila.
(3) Načrt investicij se mora predložiti občini v skladu z navodili finančne službe.
(1) Na predlog krajevne skupnosti in v skladu s sprejetim načrtom investicij izvaja investicije krajevne skupnosti občinska uprava, ki zagotavlja strokovno in kadrovsko podporo za izvedbo posamezne investicije.
(2) Krajevna skupnost lahko sodeluje pri izvedbi investicije, predvsem pri identifikaciji investicije, pripravi projektne dokumentacije, zbiranju soglasij s stani krajanov in nadzoru.
Za potrebe investicijskega vzdrževanja nepremičnin, ki so v lasti krajevnih skupnosti, se bodo sredstva zagotavljala iz občinskega proračuna.
(1) Krajevna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi iz drugih virov financiranja, in sicer:
– z donacijami, darili in sponzorstvom fizičnih in pravnih oseb,
– s plačili za storitve,
– s samoprispevkom,
– s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
(2) Če so bila sredstva iz prejšnjega odstavka dana namensko, se evidentirajo ločeno, njihova poraba pa mora biti skladna z namenom, za katerega so bila dana.
(1) Krajevnim skupnostim se lahko v občinskem proračunu zagotavljajo finančna sredstva za sejnine predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti, ki se vključijo v finančni načrt krajevne skupnosti.
(2) Merila za obračun in način izplačevanja sejnin članom svetov krajevnih skupnosti se določijo s pravilnikom.
Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja krajevne skupnosti z javnimi sredstvi in premoženjem izvaja Nadzorni odbor Občine Miren - Kostanjevica.
Nadzorni odbor je pristojen tudi za ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o krajevnih skupnostih (Uradno glasilo, št. 20, Nova Gorica 17. 12. 1996).
S tem odlokom se mora uskladiti Odlok o proračunu Občine Miren - Kostanjevica za leto 2016 (Uradni list RS, št. 12/15 z dne 27. 2. 2015) najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne v proračunskem letu 2016.
Št. 007-0027/2015-8
Miren, dne 21. decembra 2015
Občine Miren - Kostanjevica
Mauricij Humar l.r.
