Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 8. seji dne 6. 7. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 256 Stara Šiška – del in 29 Celovška cesta (Dravlje – Center) – del
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 256 Stara Šiška – del in 29 Celovška cesta (Dravlje – Center) – del(v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje tega odloka.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
S tem odlokom se načrtuje izgradnja stanovanjsko-poslovne stavbe in pripadajoče zunanje ureditve.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del s prikazom območja OPPN (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) | M 1:2000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.2 | Geodetski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.3 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe predvidene stavbe | M 1:500 |
3.4 | Načrt površin, namenjenih javnemu dobru | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Načrt odstranitve obstoječih objektov | M 1:500 |
4.2 | Zazidalna in ureditvena situacija – nivo pritličja | M 1:500 |
4.3 | Zazidalna in ureditvena situacija – nivo strehe | M 1:500 |
4.4 | Zazidalna in ureditvena situacija – nivo kleti | M 1:500 |
4.5 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.6 | Prikaz priključevanja stavbe na komunalno in energetsko javno infrastrukturo | M 1:500 |
4.7 | Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija – nivo pritličja | M 1:500 |
4.8 | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč,
7. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Linear, družba za projektiranje in inženiring, d.o.o., Pod gozdom 10, Ljubljana, pod številko projekta U-88-08, v maju 2015.
(1) Območje OPPN obsega del enot urejanja prostora EUP ŠI-374, ŠI-375, ŠI-467 in ŠI-489.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1054, 1055, 1056/1, 1056/2, 1057, 1058, 1063/1, 1063/2, 1063/3, 1064, 1066, 1067/1, 1067/2 in 1068 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1049/1, 1053/1, 1100 in 1488, vse v katastrski občini (1740) Spodnja Šiška.
(3) Površina območja OPPN znaša 6.880 m².
(4) Območje OPPN je razdeljeno na 5 prostorskih enot:
– PE1 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb in stavb z namembnostjo centralnih dejavnosti,
– PE2 – površine, namenjene začasni ureditvi zunanjih površin do izvedbe rekonstrukcije Celovške ceste,
– PC1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– PC2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– PC3 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Meja območja OPPN je določena v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Osrednjo prometno povezavo območja OPPN z mestnim središčem in ljubljansko obvoznico pomeni Celovška cesta. Postajališči mestnega linijskega prevoza potnikov sta od območja OPPN oddaljeni do 130 m. Notranje povezave za motorni promet ter promet pešcev in kolesarjev v bližini območja OPPN se odvijajo po lokalnih zbirnih cestah: Gasilska cesta, Medvedova cesta in Frankopanska ulica.
(2) Območje OPPN je komunalno opremljeno, za potrebe nove zazidave se izvedejo posodobitve obstoječih vodov ter izgradnja novih vodov za potrebe novogradnje. V območju OPPN se predvidi gradnja nove transformatorske postaje, preko katere se bodo oskrbovali tudi obstoječi sosednji objekti.
(3) V neposredni bližini območja OPPN (100–150 m) se nahajata dva zavoda za predšolsko vzgojo (ob Gubčevi ulici in ob Celovški cesti) ter osnovna šola z otokom športa za vse ob Gasilski cesti. Blizu so tudi športno-rekreacijski park Tivoli ter območje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki služijo kot rekreacijska površina ljudem v širšem prostoru.
(4) V oddaljenosti do 300 m od območja OPPN se nahajajo večja živilska trgovina, poslovalnica banke in pošte ter lekarna.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani na grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– nadstropja:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– pritličje in prvo nadstropje lamele A:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže (samo v delu pritličja lamele B, ki ne meji na odprte bivalne površine južno oziroma zahodno od te lamele);
– klet:
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže.
(2) V kletnih etažah stavbe in v delu pritličja lamele B so dopustni tudi servisni prostori za lastne potrebe (kolesarnice, shrambe, zbirno mesto za odpadke, transformatorska postaja ipd.).
(3) V delu pritličja stavbe, ki je orientiran proti parkovni površini, ki je jugozahodno od stavbe, je obvezna ureditev površin z javnim programom.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Stavbo členita dve lameli, orientirani v smeri sever-jug. Na južnem vogalu zahodne lamele A in na severnem vogalu vzhodne lamele B se nahajata stolpiča. Pritlični del med lamelama povezuje osrednji vhodni prostor, lamela C.
(2) V delu prostorske enote PE1 in v prostorski enoti PE2 se uredijo parkovne površine z zelenicami, tlakovanimi pešpotmi ter mikrourbano opremo, pri čemer se ohrani večji del obstoječe visoke zazelenitve v prostorski enoti PE2. Ureditev prostorske enote PE2 je začasna do izvedbe rekonstrukcije Celovške ceste. Na severnem delu prostorske enote PE1 se uredi ograjeno otroško igrišče in visoka zazelenitev.
(3) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.3 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo strehe«, št. 4.4 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo kleti« ter št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba, samo: nadstrešek, vetrolov,
– pomožni objekt v javni rabi, samo: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip,
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(2) V prostorski enoti PE1, razen na površinah, namenjenih prometni infrastrukturi, dovozom in dostopom, je dovoljeno postaviti tudi kolesarnice.
(3) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka, ki urejajo pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Stavba mora biti izvedena iz trajnih materialov ter mora biti oblikovana sodobno in kakovostno. Oblikovni princip, izbor materialov in barv določi projektant arhitekture.
(2) Fasadne obloge stavbe morajo biti iz kakovostnih materialov, skladno z značajem načrtovane avenije Celovške ceste. Barva fasad ne sme biti izstopajoča. Barve in materiali fasad stavbe se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Ograje balkonov morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajeno.
(4) Vse strehe stavbe so ravne. Strehi nad nižjim delom lamele A (nad etažo P+2) in lamele B (nad etažo P+4) sta pohodni ter dostopni stanovalcem posamezne lamele. Streha osrednje lamele C je pohodna in dostopna vsem stanovalcem stavbe.
(5) Na strehah osnovnih gabaritov lamel A in B se uredi del površin za rekreacijo in druženje stanovalcev. Na strehi osrednje lamele C se uredi manjše otroško igrišče. To določilo velja za dopustne objekte in dejavnosti 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe.
(6) Na stavbah z ravno streho je treba urediti zeleno streho, če površina strehe brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi meri več kot 600,00 m2 neto površine. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
(7) Dopustna je postavitev oblikovno ustrezno zastrtih tehničnih naprav. Klimatske naprave se ureja v okviru skupnih posegov na strehah, na terenu ali pa po nadstropjih na vnaprej pripravljenih mestih (skrito za balkonsko ograjo in skrito v zamikih objektov, prekrito s perforiranimi elementi kot del fasadne obloge).
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– ureditve vseh površin morajo omogočati neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam,
– na parceli P1, namenjeni gradnji, je treba zagotoviti najmanj 15 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje, od tega jih mora biti najmanj 50 % na raščenem terenu,
– v okviru odprtih bivalnih površin je treba zagotoviti najmanj 7,5 m2 površin na stanovanje, namenjenih za otroško igrišče, in najmanj 5 m2 površin na stanovanje za rekreacijo in druženje stanovalcev. Otroško igrišče ter površine za rekreacijo in druženje morajo biti namenjeni skupni rabi vseh stanovalcev. Otroško igrišče se ogradi s transparentno ograjo višine do 1,2 metra,
– na parceli P1, namenjeni gradnji, je treba zagotoviti najmanj 20 % zelenih površin za potrebe nestanovanjskih stavb, od tega najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine,
– urbana oprema mora biti oblikovno medsebojno usklajena,
– višinske razlike terena morajo biti premoščene z brežinami, postavitev opornih zidov ni dopustna,
– zelene površine morajo biti zasajene z drevjem in grmovnicami,
– na parceli, namenjeni gradnji, je treba zasaditi vsaj 25 dreves na hektar,
– do 30 % dreves, ki jih je treba zasaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami,
– visoko ozelenitev površin, namenjenih prometu in pešcem, je treba izvajati z drevesi, ki imajo obseg debla večji kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi in z višino debla več kot 2,20 m,
– končna višina novo zasajenih dreves mora biti vsaj 7,00 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m,
– izbor rastlin mora upoštevati avtohtone rastline, rastiščne razmere in varnostno – zdravstvene zahteve,
– pred izvajanjem gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves,
– za zunanjo ureditev v območju OPPN je treba izdelati načrt krajinske arhitekture.
(2) Na vzhodnem robu prostorske enote PE2 je treba urediti drevored. V drevoredu se uporabi drevje iste vrste. Drevored se zaradi poudarjanja pogledov s Celovške ceste proti zvoniku cerkve Sv. Frančiška Asiškega prekine v osi novega podaljška Beljaške ceste.
(3) Zasnova zunanje ureditve ter zelenih površin je določena v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo pritličja« in 4.3 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo strehe«.
(zmogljivosti območja in predvidene stavbe)
(1) Zmogljivosti območja OPPN:
– površina območja OPPN | 6.880 m², |
– površina prostorske enote PE1 | 3.811 m². |
(2) Zmogljivosti stavbe:
– BTP stavbe pod nivojem terena | 5.684 m², |
– BTP stavbe nad nivojem terena | 10.000 m², |
– največ 78 enot stanovanj ali največ 120 enot oskrbovanih stanovanj (največ 30 enot oskrbovanih stanovanj na vhod). |
(3) Površin stanovanj je lahko največ 80 % BTP stavbe nad nivojem terena.
(1) Tlorisni gabariti stavbe so:
– 2. klet | 47,00 x 63,00 m, |
– 1. klet | 47,00 x 63,00 m, |
– lamela A: | |
– pritličje z dvema nadstropjema | 17,00 x 48,75 m, | |
– etaže nad drugim nadstropjem | 17,00 x 16,75 m, | |
– terasna etaža | 16,00 x 10,75 m, | |
– lamela B: | |
– pritličje s štirimi nadstropji | 17,00 x 52,75 m, | |
– etaže nad četrtim nadstropjem | 17,00 x 16,75 m, | |
– lamela C: | 9,00 x 36,00 m. |
(2) Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 70 % bruto tlorisne površine zadnje etaže pod vencem stavbe.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Etažnost stavbe:
– etažnost lamele A: | 2K+P+10+T (dve kleti + pritličje + deset etaž + terasa), |
| 2K+P+2 (dve kleti + pritličje + dve nadstropji), |
– etažnost lamele B: | 2K+P+8 (dve kleti + pritličje + osem nadstropij), |
| 2K+P+4 (dve kleti + pritličje + štiri nadstropja), |
– etažnost lamele C: | 2K + P (dve kleti + pritličje + galerija). |
(2) Višinski gabariti stavbe:
– h1 (2K+P+10+T; lamela A) | +33,70 m, |
– h2 (2K+P+8; lamela B) | +27,70 m, |
– h3 (2K+P+4; lamela B) | +15,70 m, |
– h4 (2K+P+2; lamela A) | +12,70 m, |
– h5 (2K+P+galerija; lamela C) | največ +9,00 m. |
(3) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko na vencu stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
(4) Višinski gabariti in etažnost stavbe so določeni v grafičnih načrtih št. 4.3 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo strehe« in št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest. Idejna višinska kota tlakovanih površin zunanjih ureditev ob stavbi znaša največ +301,65 m nadmorske višine.
(2) Za idejno višinsko koto pritličja se upošteva najvišjo višinsko koto tlakovanih površin zunanjih ureditev v prostorski enoti PE1 in doda +0,05 m.
(3) Dokončne višinske kote vseh zunanjih ureditev in pritličja se določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja z dopustnim odstopanjem ±0,50 m.
(4) Prometna ureditev in idejna višinska regulacija območja OPPN sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija – nivo pritličja«.
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Na vseh obstoječih objektih v območju OPPN, ki so predvideni za odstranitev, so dopustne odstranitve, vzdrževalna dela in sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti, ki so določene v 8. členu tega odloka, brez posegov v konstrukcijo stavbe.
(odstranitev obstoječih objektov in dreves)
(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov s pripadajočimi pomožnimi objekti:
– objekt E: Verovškova ulica 5, na zemljiščih s parcelnima številkama 1067/1 in 1067/2, katastrska občina (1740) Spodnja Šiška, v izmeri 640 m² BTP,
– objekt G: Ulica Milana Majcna 7, na zemljiščih s parcelnimi številkami 1063/1, 1063/2 in 1063/3, katastrska občina (1740) Spodnja Šiška, v izmeri 520 m² BTP,
– objekt H: Beljaška ulica 4, na zemljiščih s parcelnima številkama 1056/1 in 1056/2, katastrska občina (1740) Spodnja Šiška, v izmeri 590 m² BTP,
– objekt I: Ulica Milana Majcna 3, na zemljiščih s parcelnima številkama 1054 in 1055, katastrska občina (1740) Spodnja Šiška, v izmeri 320 m² BTP,
– objekt J: Beljaška ulica 8, na zemljišču s parcelno številko 1057, katastrska občina (1740) Spodnja Šiška, v izmeri 160 m² BTP,
– objekt K: Beljaška ulica 10, na zemljišču s parcelno številko 1058, katastrska občina (1740) Spodnja Šiška, v izmeri 160 m² BTP.
(2) V območju OPPN je predvidena odstranitev osmih dreves.
(3) Objekti in drevesa, namenjeni odstranitvi, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Načrt odstranitve obstoječih objektov«.
(1) V območju OPPN so naslednje parcele in površine:
1. v prostorski enoti PE1:
– P1: parcela, namenjena gradnji stavbe, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1056/2 (36 m2), 1057 (228 m2), 1058 (221 m2), 1063/1 (708 m2) in 1064 (254 m2) in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1053/1 (94 m2), 1054 (181 m2), 1055 (102 m2), 1056/1 (624 m2), 1063/2 (56 m2), 1063/3 (75 m2), 1066 (292 m2), 1067/1 (754 m2) in 1067/2 (181 m2), vse katastrska občina (1740) Spodnja Šiška. Površina parcele meri 3.811 m2,
2. v prostorski enoti PE2:
– P2: parcela z začasno zunanjo ureditvijo, ki obsega del zemljišč s parcelnimi številkami 1053/1 (988 m2), 1054 (244 m2), 1055 (39 m2) in 1056/1 (21 m2), vse katastrska občina (1740) Spodnja Šiška. Površina parcele meri 1.292 m2,
3. v prostorski enoti PC1:
– C1: parcela dela Verovškove ulice, namenjena javnemu dobru, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1049/1 (48 m2), 1066 (127 m2), 1067/1 (340 m2), 1067/2 (118 m2) in 1068 (357 m2), vse katastrska občina (1740) Spodnja Šiška. Površina parcele meri 1.056 m2,
4. v prostorski enoti PC2:
– C2: parcela dela Ulice Milana Majcna, namenjena javnemu dobru, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1067/2 (29 m2) in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1053/1 (15 m2), 1063/2 (23 m2), 1063/3 (47 m2), 1068 (8 m2) in 1448 (331 m2), vse katastrska občina (1740) Spodnja Šiška. Površina parcele meri 453 m2,
5. v prostorski enoti PC3:
– C3: parcela dela Ulice Milana Majcna, namenjena javnemu dobru, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1053/1 (52 m2), 1100 (2 m2) in 1448 (214 m2), vse katastrska občina (1740) Spodnja Šiška. Površina parcele meri 268 m2.
(2) Mejne točke obodne parcelacije ter zakoličbe predvidenih stavb so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so del obrazložitve tega OPPN.
(3) Obodna parcelacija, parcelacija zemljišč in zakoličba predvidenih stavb so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe predvidene stavbe«.
(površine, namenjene javnemu dobru)
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele P2, C1, C2 in C3. Skupaj merijo 3.069 m².
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt površin, namenjenih javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Pred začetkom gradnje stavbe v prostorski enoti PE1 morajo biti odstranjeni vsi objekti in drevesa, predvideni za odstranitev v 18. členu tega odloka.
(2) Načrtovana gradnja stavbe, ureditve zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalne in energetske infrastrukture v PE1, začasna ureditev v PE2 in PC3 ter ureditve v PC1 in PC2 se izvedejo v eni etapi. V tej etapi se v prostorskih enotah PE2 in PC3 izvede začasna ureditev do izvedbe celovite ureditve Celovške ceste ob njeni rekonstrukciji. Delitev na več etap ali podetap ni dopustna.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN se nahaja registrirana enota kulturne dediščine:
– EŠD 14891 Ljubljana – Antični vodovod pod Šišenskim hribom.
(2) Skladno z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je treba pred posegi v zemeljske plasti območje v celoti predhodno arheološko raziskati. Na podlagi rezultatov raziskav se lahko opredelijo nadaljnje potrebne raziskave in zahtevajo morebitne spremembe projektov.
(3) Vse arheološke raziskave lahko opravi le usposobljen izvajalec ob strokovnem nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV
V času gradnje in uporabe objekta je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
(varstvo vode in podzemne vode)
(1) Območje OPPN se nahaja na ožjem območju z manj strogim varstvenim režimom VVO II B. Treba je upoštevati vse pogoje in ukrepe, ki jih predvidevata Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06, 1/12 in 44/12) in projektna naloga Analiza tveganja za onesnaženje vodnega vira zaradi gradnje in obratovanja objekta Celovška vrata, ki jo je izdelal IRGO, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, Slovenčeva ulica 93, Ljubljana, številka projekta: Ip 111/15, z dne 23. 4. 2015, skupaj z Revizijo poročila Analiza tveganja za onesnaženje vodnega vira zaradi gradnje in obratovanja objekta Celovška vrata, ki jo je izdelalo podjetje Geologija d.o.o. Idrija, geološke raziskave in projektiranje, Prešernova ulica 2, Idrija, številka poročila: 3234-086/2015-01, z dne 14. 5. 2015 (oboje v nadaljnjem besedilu: Analiza tveganja za onesnaženje vodnega vira), ki mora biti sestavni del nadaljnje projektne dokumentacije.
(2) Izkope, objekte ali naprave je treba graditi 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode. lzjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Treba je upoštevati Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in 64/14).
(5) Odvajanje očiščene padavinske vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s ponikanjem preko lovilcev olj in odvajanje padavinske vode s strešin je treba urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda, kar pomeni, da je treba predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Dno ponikovalnic mora biti vsaj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Pri tem je treba dosledno upoštevati tudi dodatne pogoje in ukrepe iz 45. člena tega odloka.
(6) Za vrtanja in izvedbo vodnjakov za geomehanske preiskave je potrebno na podlagi analize tveganja, načrtovati zaščitne ukrepe tako, da je tveganje za onesnaževanje vodnega telesa sprejemljivo.
(7) Odvajanje voda mora potekati preko standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(8) Skladiščenje okolju nevarnih snovi je na vodovarstvenih območjih prepovedano. Snovi, ki se v objektu skladiščijo, morajo biti opredeljene v skladu z veljavnimi predpisi kot potencialno nevarne ali nenevarne.
(9) Uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena.
(10) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidita Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in projektna naloga Analiza tveganja za onesnaženje vodnega vira.
(11) Vse komunalne odpadne vode, tehnološke odpadne vode v času gradnje in odpadne vode za gašenje požarov, se mora odvajati v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti posebej onesnažene torej tehnološke odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.
(12) V času gradnje morajo biti sanitarije za potrebe gradbišča priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
(13) Gradnja garažnih stavb, označena z oznako »pp«, na vodovarstvenem območju je dovoljena, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, opredeljeni v rezultatih Analize tveganja za onesnaženje vodnega vira, za katere sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(14) Investitor si mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
(1) Prezračevanje vseh delov stavbe pod nivojem terena je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod zraka je treba na nivoju terena izvesti ob obodnih cestah, na mestih, kjer se ne zadržujejo ljudje.
(2) Prezračevanje vseh delov stavbe nad nivojem terena je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod zraka je treba speljati nad streho ali v tehnično etažo stavbe.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času odstranitve obstoječih objektov in gradnje predvidene stavbe je treba preprečevati nekontrolirano prašenje. Pri odstranitvi obstoječih objektov je treba ravnati s salonitno kritino v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08).
(1) V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa, predpisana za III. stopnjo varovanja pred hrupom, glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). Del območja OPPN se nahaja v območju možne prekomerne obremenitve s hrupom. Gradnja objektov na območjih možne prekomerne obremenitve s hrupom je dopustna le v primeru, da investitor izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom, s katerimi zagotovi s tem odlokom določeno stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Stavba mora imeti ustrezno pasivno zaščito pred hrupom (zvočno izolirane fasade in okna).
(3) Nestanovanjske dejavnosti je treba praviloma umestiti ob lokalne zbirne ceste in ceste višje kategorije in pritličja. Stanovanja in stanovanjske prostore v objektu je treba razporediti tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim manjša.
(4) Prezračevalne naprave je treba opremiti z dušilci zvoka.
(5) Za vire hrupa je treba v času intenzivnih gradbenih del izvajati meritve in obratovalni monitoring hrupa. V primeru, da bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Kabelska kanalizacija mora potekati na ustrezni oddaljenosti od objektov, tako da vpliv elektromagnetnega sevanja in električne poljske jakosti na okolje in prostor ne presega meja, postavljenih v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 17/11 – ZTZPUS-1) in Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96 in 41/04 – ZVO-1).
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
Pri osvetljevanju stavbe in vseh javnih ter funkcionalnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja varstva pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaženja okolja.
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(2) Predvidenemu stanovanjskemu delu stavbe je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja in otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– v dneh 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni za najmanj 80 % stanovanj.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(2) Lokacija zbirnega mesta komunalnih odpadkov je v pritličju stavbe v lameli B.
(3) Zbirno mesto komunalnih odpadkov mora biti osvetljeno in opremljeno z vodnim priključkom za potrebe čiščenja.
(4) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je urejeno ob zbirnem mestu med voziščem Verovškove ulice in stavbo.
(5) Dovoz za komunalna vozila je predviden po Verovškovi ulici.
(6) Višinske razlike na poteh med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(7) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.
(8) Lokacija zbirnega in prevzemnega mesta komunalnih odpadkov je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.2 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo pritličja«.
(učinkovita raba energije in naravnih virov)
Predvidena stavba mora biti projektirana skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(1) Območje OPPN se nahaja v širšem varovalnem območju komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe.
(2) Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu s predpisi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
(3) V primeru gradnje kletnih etaž pod gladino podzemne vode je treba pri projektiranju in izvedbi zagotoviti vodotesnost kletnih etaž zaradi možnega dviga podzemne vode.
(1) Obravnavana lokacija se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,285 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let.
(2) Stavba mora biti grajena potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
(1) Predvidena večstanovanjska stavba sodi po kriteriju višine poda zadnje etaže ter BTP med požarno zelo zahtevne stavbe, zato je zanjo treba izdelati študijo požarne varnosti.
(2) Območje OPPN se nahaja v območju intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe z dostopnim časom gasilskih vozil: 7 minut.
(3) Požarna zaščita stavbe je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s talnimi hidranti po obodu območja OPPN. Za zagotavljanje požarne varnosti je predvidena obstoječa hidrantna mreža.
(4) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meja parcel in med objekti. Če ustreznih odmikov ni mogoče zagotoviti, je treba zagotoviti potrebne protipožarne ločitve.
(5) Če iz požarnih elaboratov izhaja, da je za zagotavljanje požarne varnosti treba namestiti na javno vodovodno omrežje dodatne hidrante, se le te izvede skladno s pogoji upravljavca javnega vodovodnega omrežja.
(6) Odvajanje odpadnih vod za gašenje požara je treba urediti v skladu s pogoji in ukrepi iz 24. in 45. člena tega odloka.
(7) Ureditev in ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
V primeru gradnje kletnih etaž pod gladino podzemne vode je treba pri projektiranju in izvedbi zagotoviti vodotesnost kletnih etaž zaradi možnega dviga podzemne vode.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska.
(2) Najmanjši notranji radij robnika javne poti za vsa vozila je 5,00 m, najmanjši notranji radij robnika na uvozih je 2,00 m.
(3) Parkirne površine, površine pešpoti, dostope do objektov ter ostale površine in objekte je treba urediti tako, da so uporabne tudi za funkcionalno ovirane osebe.
(4) Na mestih predvidenih dovozov gasilskih in komunalnih vozil morajo biti robniki poglobljeni.
(5) Vozišče cest je treba na prehodih dvigniti na nivo hodnika za pešce.
(6) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija – nivo pritličja«.
(ureditve javnih prometnih površin)
(1) V prostorski enoti PC1 se Verovškova ulica uredi z dvosmernim voziščem skupne širine 5,00 m. Ob vozišču se uredita pločnika širine najmanj 1,75 m. Celotna površina vozišča in pločnikov se tlakuje, izvede brez višinske delitve, površina za pešce pa se z oblikovanjem vidno loči od površine za motorna vozila. V prostorski enoti PC1 se uredita tudi nesemaforizirani križišči med Gasilsko cesto in Verovškovo ulico ter med Ulico Milana Majcna in Verovškovo ulico.
(2) V prostorski enoti PC2 se uredi del uličnega profila Ulice Milana Majcna med jugovzhodno mejo območja OPPN ter mejo s prostorsko enoto PC3 z dvosmernim voziščem širine največ 6,00 m in obojestranskima pločnikoma širine vsaj 2,00 m. Enak ulični profil se uredi v prostorski enoti PC3 do nesemaforiziranega križišča Ulice Milana Majcna in Celovške ceste. Pločnik ob Ulici Milana Majcna se tlakuje.
(3) Cestišče Ulice Milana Majcna se med Verovškovo ulico in križiščem s Celovško cesto višinsko izenači s cestiščem Verovškove ulice in hodnikoma za pešce.
Dostava v pritličje stavbe je predvidena na terenu po utrjenih površinah ob severni stranici stavbe in v kleti.
(1) Parkirna mesta za potrebe stanovalcev so umeščena v kletnih etažah stavbe, v pritličnem delu lamele B pa za potrebe centralnih dejavnosti. Iz Verovškove ulice je predviden dostop do uvozno–izvozne klančine v podzemno garažo.
(2) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba za vsako etapo gradnje zagotoviti parkirna mesta (v besedilu tabele: PM) znotraj prostorske enote ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
Namembnost stavb | Število PM za osebna motorna vozila | Število PM za kolesa |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PM/stanovanje v velikosti do 50 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce, 2 PM/stanovanje v velikosti nad 50 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji | 0,8 PM na stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce | 1 PM/2 stanovanji |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste | 0,5 PM/4 sedeže in 0,5 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/60,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/100 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki | 1 PM/70,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti do 200 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti nad 200 m2 BTP | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 0,5 PM/100 m2 BTP objekta |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante): | 1 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/20 m2 BTP objekta |
(3) Na parceli P1, namenjeni gradnji objekta, je treba zgraditi najmanj 50 % s tem odlokom predpisanih parkirnih mest za motorni promet, razen za namembnosti objektov 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe in 11301 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, za katere je treba zgraditi najmanj 70 % predpisanih parkirnih mest za motorni promet, vendar ne manj kot 1 parkirno mesto na stanovanje.
(4) Garažne stavbe in parkirišča, ki pripadajo objektu, morajo imeti v skladu s predpisi zagotovljeno zadostno število primernih parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(5) V kleteh objekta je treba v vsaki etaži urediti po eno parkirno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(6) Na parceli, namenjeni gradnji, je treba zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za enosledna motorna vozila glede na število parkirnih mest za osebna motorna vozila.
(7) Število parkirnih mest iz tega člena se v izračunu zaokroži navzgor.
(8) Parkiranje na zelenicah in peščevih površinah mora biti onemogočeno z ureditvami ob vozišču.
Površine, namenjene pešcem, se uredijo s primerno strukturo tlaka, z ustrezno hortikulturno ureditvijo in urbano opremo. Z ustrezno višinsko regulacijo je treba zagotoviti neoviran dostop do objektov.
(1) Na cestnih površinah se pojavljata motorni in kolesarski promet. Z vertikalnimi in talnimi oznakami se označi mešanje motornega in kolesarskega prometa.
(2) V območju OPPN je treba na parceli P1 zagotoviti najmanj 70 % predpisanih parkirnih mest za kolesarski promet. To določilo ne velja za namembnosti objektov 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe in 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji.
(3) Parkirna mesta za kolesa je treba urediti s stojali in z možnostjo priklenitve koles ter nadstrešiti ali urediti kolesarnico. Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.
(intervencijske poti in površine)
(1) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom.
(2) V območju intervencijskih poti ni dopustna postavitev grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti možnost krožne vožnje.
(3) Dostop intervencijskih vozil v območju OPPN je predviden s Celovške ceste, Gasilske ceste, Ulice Milana Majcna in Verovškove ulice. Iz Verovškove ulice je predviden dostop intervencijskih vozil z delovno površino za gasilska vozila severno od lamele B predvidenega objekta. Iz Ulice Milana Majcna sta dostopni dve delovni površini za gasilska vozila, in sicer zahodno od lamele B predvidenega objekta ter zahodno od lamele A, med objektom in Celovško cesto. V končni ureditvi območja OPPN se predvidita dve delovni površini za gasilska vozila, ob Verovškovi ulici in ob križišču Ulice Milana Majcna in Celovške ceste.
(4) Ureditev intervencijskih poti in površin je določena v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(splošni pogoji za urejanje komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje,
– priključitev se mora izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo praviloma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– glede na veliko gostoto vodov je na krajših odsekih možen potek vodov v isti trasi samo z vertikalnim odmikom po pogojih posameznih upravljavcev,
– obstoječe vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Komunalna, energetska in elektronska komunikacijska ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prikaz priključevanja stavbe na komunalno in energetsko javno infrastrukturo«.
(1) Predvidena stavba se mora priključiti na obstoječe in novo vodovodno omrežje.
(2) Pred odstranitvijo objektov Ulica Milana Majcna 3, Ulica Milana Majcna 7, Verovškova ulica 5, Beljaška ulica 4, Beljaška ulica 8 in Beljaška ulica 10 je treba odstraniti obstoječe priključke vodovoda.
(3) Vodovodi morajo potekati v dostopnih javnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje in uporaba javnega vodovodnega sistema.
(4) Za oskrbo predvidene stavbe s pitno, sanitarno in požarno vodo se v Verovškovi ulici zgradi javni vodovod, tako da se sklene vodovodna zanka okrog predvidenega kompleksa in omogoči izvedbo javnega hidrantnega omrežja.
(5) V dokončni ureditvi območja (sprememba trase Celovške ceste in postavitev kolesarske steze ter pločnika) je treba preurediti tudi obstoječe javno vodovodno (hidrantno) omrežje.
(6) Pri projektiranju, tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovodnega omrežja je treba poleg veljavnih predpisov in pravilnikov upoštevati določila internega dokumenta Javnega podjetja Vodovod–Kanalizacija d.o.o.: Tehnični pravilnik za vodovod.
(7) Pred prikjučitvijo posameznih objektov na javno vodovodno omrežje je treba dobiti soglasje za priključitev s strani upravljavca, skladno s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(8) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati izdelano projektno nalogo »Izgradnja javnega vodovoda v Stari Šiški zaradi gradnje večstanovanjskih objektov (ŠI-374)« izdelovalca: Javno podjetje Vodovod–Kanalizacija d.o.o., Ljubljana, april 2011.
(1) Kanalizacija mora potekati v dostopnih javnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in priključkov.
(2) Vse tehnološke in komunalne odpadne vode z območja OPPN na vodovarstvenem območju je treba odvajati v javno kanalizacijo.
(3) Padavinske vode s strešnih površin stavbe in utrjenih nepovoznih površin je treba ponikati v podtalje.
(4) Padavinske vode, ki odtekajo iz utrjenih povoznih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati preko lovilcev olj v ponikanje.
(5) Odpadne vode iz parkirišča je treba očiščene v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in 64/14)in Analizo tveganja za onesnaženje vodnega vira, odvajati v javno kanalizacijo za sprejem padavinske vode.
(6) Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Priključevanje objektov z direktnim priključkom je možno le za odtoke s pritličij in nadstropij. Odvajanje iz kleti je možno le preko črpališč. Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov.
(7) V dokončni ureditvi območja (sprememba trase Celovške ceste in postavitev kolesarske steze ter pločnika) je treba preurediti tudi obstoječe javno kanalizacijsko omrežje.
(8) Pri projektiranju, tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega omrežja je treba poleg veljavnih predpisov in pravilnikov upoštevati določila internega dokumenta Javno podjetje Vodovod–Kanalizacija d.o.o.: Tehnični pravilnik za kanalizacijo.
(9) Pred priključitvijo posameznih objektov na javno kanalizacijo je treba pridobiti soglasje za priključitev s strani upravljavca in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(10) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati izdelani projektni nalogi Izgradnja javnega vodovoda v Stari Šiški zaradi gradnje večstanovanjskih objektov (ŠI-374), ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod–Kanalizacija d.o.o., Ljubljana, april 2011, in Analiza tveganja za onesnaženje vodnega vira.
(1) Predvidena stavba (lameli A in B) na območju OPPN se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključi na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z nazivnim tlakom 100 mbar.
(2) Obstoječ glavni distribucijski plinovod N10510 dimenzije DN 200, preko katerega se bo vršila oskrba stavbe, na območju OPPN poteka delno ob Verovškovi ulici in delno po območju vzhodno od OPPN. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo stavbe z zemeljskim plinom.
(3) Ob ureditvi območja OPPN je predvidena prestavitev dela glavnega plinovoda N10510 v rekonstruirano Verovškovo ulico in Ulico Milana Majcna.
(4) Na območju OPPN je izveden obstoječ priključni plinovod DN 25 za stavbo Ulica Milana Majcna 7. Pred odstranitvijo stavbe je treba priključni plinovod ukiniti.
(5) Za priključitev predvidene stavbe na sistem zemeljskega plina je treba izvesti priključni plinovod po območju OPPN do prestavljenega glavnega plinovoda N10510 dimenzije DN 200 v Verovškovi ulici. Priključni plinovod se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici v fasadi stavbe. Priključitev stavbe se izvede skladno z Idejno zasnovo plinovodnega omrežja – številka R-124-P/5-2011, maj 2011, Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o.
(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) ter internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
(daljinski sistem oskrbe s toploto)
(1) Predvidena stavba (lameli A in B) na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključi na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
(2) Za potrebe hlajenja se stavba priključi na sistem daljinskega hlajenja – hladovodno omrežje. Do izgradnje sistema daljinskega hlajenja se oskrba stavbe s hladom začasno zagotavlja lokalno ob prednostni uporabi toplote iz sistema daljinskega ogrevanja. Najkasneje v treh mesecih po možnosti priklopa na hladovodno omrežje je treba začasni sistem hlajenja ukiniti in stavbo priključiti na sistem daljinskega hlajenja.
(3) Obstoječ glavni vročevod T600 dimenzije DN 250, preko katerega se bo vršila oskrba stavbe na območju OPPN, poteka delno ob Verovškovi ulici in delno po območju vzhodno od OPPN. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevoda zadošča za priključitev in oskrbo stavbe s toploto.
(4) Ob ureditvi območja OPPN je predvidena prestavitev dela glavnega vročevoda T600 v rekonstruirano Verovškovo ulico in Ulico Milana Majcna.
(5) Za priključitev predvidene stavbe na vročevodno omrežje, je treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje po območju OPPN do prestavljenega glavnega vročevoda T600 dimenzije DN 250 v Verovškovi ulici. Priključitev stavbe se izvede skladno z Idejno zasnovo vročevodnega omrežja – številka R-35-D/8-2011, maj 2011, Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.
(6) Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Območje se z električno energijo oskrbuje iz nove transformatorske postaje, ki se nahaja v 1. kleti predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo Idejna rešitev 04-11, EE napajanje za OU Stara Šiška Celovška vrata; novelacija IR 39-09, izdelovalca: Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d.
(3) Investitor mora skladno z veljavnimi predpisi pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(4) Lokacija nove transformatorske postaje in predvideno elektroenergetsko omrežje sta razvidna v grafičnih načrtih št. 4.4 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo kleti« in 4.6 »Prikaz priključevanja stavbe na komunalno in energetsko javno infrastrukturo«.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam.
(2) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je glede na pozidavo treba ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je treba upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve telekomunikacijskega omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju, kakor tudi stroške zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami prizadetih telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec.
(4) Pri izgradnji cestne infrastrukture je treba predvideti koridor za telekomunikacijsko kanalizacijo.
(5) Pri pripravi projektov je treba predvideti vse potrebno za morebitne prihodnje optične povezave.
(6) Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, ki vzdrževalcem omogoča 24-urni dostop.
(7) Na območju OPPN je treba v sklopu komunalne infrastrukture predvideti tudi traso telekomunikacijskega omrežja. Na osnovi pridobljenih projektnih pogojev je treba novo telekomunikacijsko omrežje za področje urejanja projektno obdelati, in sicer do priključne točke v obstoječem omrežju.
(1) Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo.
(2) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Razsvetljava mora ustrezati zahtevam ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja svetlobnega onesnaženja.
(3) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih je internega značaja in ni povezana s sistemom javne razsvetljave.
(4) Predvidena lokacija svetlobnih teles javne razsvetljave je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna in ureditvena situacija – nivo pritličja«.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč 256 Stara Šiška – del in 29 Celovška cesta (Dravlje – Center) – del (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 7269 v maju 2015.
(območje Programa opremljanja)
Program opremljanja velja na območju OPPN.
(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljevanju: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno vročevodno omrežje,
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
| (2) | Ceste in pripadajoči objekti po tem odloku so: |
– javne ceste s pripadajočimi objekti,
– javna razsvetljava in semaforizacija,
– kanalizacijsko omrežje za padavinsko vodo (ločen sistem).
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavbe na območju OPPN se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne – predvideno),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne – predvideno),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni – predvideno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno – predvideno),
– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno – predvideno),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne – predvidene).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbe na območju OPPN se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– primarno vročevodno omrežje z oznako VR (primarno),
– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11 – v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 30. 4. 2015 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Skupni in obračunski stroški (EUR) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne – predvideno) | 58.135,44 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne – predvideno) | 612.377,35 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni – predvideno) | 30.168,16 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno – predvideno) | 8.597,93 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno – predvideno) | 42.838,79 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne – predvidene) | 88.584,69 |
Skupaj | | 840.702,36 |
(2) Stroški za prestavitev obstoječega glavnega plinovoda N10510, PE225 in glavnega vročevoda T600, DN 250 v Verovškovo ulico in Ulico Milana Majcna, ki jih skladno z Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (FE C4-ABA), št. projekta R-35-D/8-2011 in R-124-P/5-2011, maj 2011, sofinancira Energetika Ljubljana, d.o.o., niso vključeni v skupne in obračunske stroške iz prejšnjega odstavka.
(3) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(4) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, plinovodno omrežje, vročevodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Cp (EUR/m2) | Ct (EUR/m2) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne – predvideno) | 15,25 | 4,47 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne – predvideno) | 160,69 | 47,04 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni – predvideno) | 7,92 | 2,32 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno – predvideno) | 2,26 | 1,04 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno – predvideno) | 11,24 | 5,16 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne – predvidene) | 23,24 | 10,67 |
Skupaj | | 220,60 | 70,70 |
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 57. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, Cp in Ct, po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme iz prejšnjega odstavka se indeksirajo na dan 30. 4. 2015 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,058144.Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
Obstoječa komunalna oprema | Obračunsko območje | Cp (EUR/ m²) | Ct (EUR/ m²) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne) | 0,91 | 13,03 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne) | 0,00 | 0,00 |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno – centralni) | 2,60 | 2,78 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni) | 0,00 | 2,81 |
Primarno kanalizacijsko omrežje | KA (primarno – centralni) | 5,52 | 5,75 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni) | 7,62 | 8,93 |
Primarno plinovodno omrežje | PL (primarno) | 3,19 | 3,29 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno) | 1,88 | 3,90 |
Primarno vročevodno omrežje | VR (primarno) | 7,25 | 5,66 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno) | 0,00 | 4,98 |
Objekti za ravnanje z odpadki | OD | 0,48 | 0,52 |
Primarne druge javne površine | JP (primarne) | 3,03 | 3,27 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne) | 0,00 | 0,00 |
Skupaj | 32,48 | 54,92 |
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
Stavba | Površina parcele (m2) | Neto tlorisna površina stavbe brez delov stavbe v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2) | Neto tlorisna površina delov stavbe v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2) |
Stanovanjsko-poslovna stavba v prostorski enoti PE1 | 3.811,00 | 8.300,00 | 4.717,72 |
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:
– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanovanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
| (4) | Ostale stavbe, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, imajo faktor dejavnosti, odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI), in: |
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli: Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se izračuna na naslednji način:
KPij = (A(parcela) * Cpij * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ctij * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
KPij | znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, |
A(parcela) | površina parcele, |
Cpij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dp | delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka, |
K(dejavnost) | faktor dejavnosti, |
A(tlorisna) | neto tlorisna površina objekta, |
Ctij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dt | delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, |
i | posamezna vrsta komunalne opreme, |
j | posamezno obračunsko območje. |
(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 57. člena tega odloka.
(5) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 57. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 57. člena tega odloka.
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste s pripadajočimi objekti in vodovodno omrežje.
(2) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(3) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(4) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(5) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(6) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
S projektno dokumentacijo se lahko določijo naslednja odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev tega odloka:
1. mejne točke gradbene parcele:
– mejne točke parcel, namenjenih gradnji objektov, lahko odstopajo za 1 % od koordinatnih točk, navedenih v prilogi odloka, vendar ne smejo segati preko meja parcel v lasti investitorja,
2. kapacitete:
– BTP stavbe nad terenom se lahko spreminja v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov ±1,00 m,
3. tlorisni, vertikalni gabariti in etažnost:
– pri tlorisnih gabaritih je dopustno odstopanje ±1,00 m, pri tem mora biti vedno zagotovljen minimalen odmik stavbe nad terenom 5,00 m od meja sosednjih parcel in 3,00 m od meja sosednjih parcel pod terenom,
– dopustno odstopanje tlorisnega gabarita stavbe pod terenom je lahko tudi večje v primeru spremembe lokacije uvozno-izvozne klančine,
– pri vertikalnih gabaritih nad terenom je dopustno odstopanje ±1,00 m,
– dopustno odstopanje vertikalnega gabarita lamele C (višinska kota venca h5) je lahko tudi večje, v kolikor se navedeni del stavbe v projektnih rešitvah arhitekture zniža, vendar ne več kot za -3,00 m od opredeljene višine venca h5,
– dovoljene so spremembe gabaritov, višinskih kot in števila kletnih etaž pod pogojem, da le-te ne vplivajo na podtalnico in da ne posegajo v trase komunalnih vodov,
4. odmiki:
– minimalen odmik stavbe pod terenom od meja sosednjih parcel je lahko manjši od 3,00 m ob pridobitvi soglasja lastnika sosednje parcele,
– odmiki med fasadami stavbe, na katere niso orientirani prostori, namenjeni bivanju, so najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe, odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni bivanju, pa najmanj ene višine višje stavbe,
– minimalen odmik stavbe od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin je najmanj 5,00 m oziroma 3,00 m od javne poti ali ceste nižje kategorije. Če so odmiki manjši, morata s tem soglašati organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za promet, za državne ceste pa upravljavec državne ceste,
5. lokacija uvozno-izvozne klančine v klet stavbe:
– spremembo lokacije uvozno-izvozne klančine v klet je dovoljeno prilagoditi projektnim rešitvam arhitekture, vendar mora biti urejena z Verovškove ulice,
6. lokacije vhodov in komunikacijskih jeder:
– spremembe lokacije vhodov in komunikacijskih jeder je dovoljeno prilagoditi projektnim rešitvam arhitekture,
7. višinske kote pritličja stavbe in terena:
– dopustno odstopanje višinskih kot pritličja stavbe in terena je ±0,50 m,
8. javne prometne, komunalne in energetske ureditve:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne javne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitor mora sodelovati pri izvedbi javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo stavb v ureditvenem območju v skladu s Programom opremljanja.
(2) Investitor mora pred pričetkom gradnje predvidene stavbe v prostorski enoti PE1 obvezno odstraniti vse za odstranitev predvidene objekte in drevje v območju OPPN.
(3) Pred pričetkom odstranitve obstoječih objektov je treba izvesti temeljit pregled objektov in odstraniti vse snovi, ki lahko ob prodoru v podtalje in podzemno vodo negativno vplivajo na kemijsko stanje podzemne vode. Istočasno je treba ukiniti interno kanalizacijsko omrežje.
(4) Pred pričetkom gradnje predvidene stavbe je treba geološko raziskati sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte.
(5) Investitor in izvajalci morajo med gradnjo zagotoviti prometno varnost ter kakovost bivalnega okolja, zato morajo:
– organizirati promet tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– v času gradnje zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi PGD za vsako posamezno etapo strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev,
– v času gradnje predvidene stavbe, naprav in vodov zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov in sočasno z gradnjo stavbe zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje sosednjih objektov,
– izvajati gradnjo tako, da se izogne vplivom na mehansko odpornost in stabilnost okolice oziroma da so vplivi čim manjši v dopustnih mejah,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter infrastrukturne vode takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– paziti, da niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za v območju veljavno stopnjo varovanja pred hrupom,
– sanirati zaradi gradnje poškodovane objekte ter pripadajoče ureditve in naprave, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti izdelavo načrta zavarovanja obstoječih dreves,
– zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, ki so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt,
– obnove fasadnega plašča stavb,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora;
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Šiška;
– Četrtni skupnosti Šiška.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-44/2008-100
Ljubljana, dne 6. julija 2015
Zoran Janković l.r.
