Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo, 15/12 in 84/15) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 12. seji dne 14. 12. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 386 Poslovna cona Litostroj
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 386 Poslovna cona Litostroj (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
S tem odlokom se načrtujejo gradnja sedmih trgovsko-poslovnih in servisnih stavb s pripadajočimi prometnimi in ostalimi ureditvami.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) | M 1:2000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:1000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Geodetski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.2 | Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč | M 1:500 |
3.3 | Površine, namenjene javnemu dobru | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Zazidalna situacija | M 1:500 |
4.2 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.3 | Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:500 |
4.4 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
4.5 | Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč,
7. povzetek za javnost.
OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 7540 v oktobru 2015.
6. člen
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora ŠI-513 in dele enot urejanja prostora ŠI-495, DR-715 in DR-730.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 621/4, 621/12, 622/5, 623/6, 623/7, 624/4, 625/4, 626/13, 626/22 in 726/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 620/1, 620/2, 621/13, 622/6, 623/1, 624/5, 625/5, 626/23, 727/4, 728/3, 729/5, 729/6, 729/7, 729/8 in 1644/14, vse v katastrski občini (1738) Dravlje.
(3) Površina območja OPPN znaša 1 ha 82 a 05 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot:
– PE1 – površine, namenjene gradnji trgovskih, poslovnih, garažnih in servisnih stavb,
– PE2 – površine, namenjene gradnji trgovsko-poslovno- servisne stavbe,
– PE3 – površine, namenjene gradnji trgovsko-poslovno- servisne stavbe,
– C1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– C2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(6) Meja območja OPPN je določena v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN leži na severnem robu industrijskega območja Litostroj v Šiški. Na severni strani ga omejuje Litostrojska cesta s severno mestno obvoznico, na vzhodni strani Verovškova ulica, na južni strani pa sprehajalna in rekreacijska pot POT (v nadaljnjem besedilu: POT), ki je spomenik oblikovane narave in zgodovinski spomenik. Na zahodni strani območje meji na nepozidane zelene površine, kjer je predvidena ureditev javnih zelenih in rekreacijskih površin.
(2) Območje OPPN se programsko in morfološko navezuje na okoliško zazidavo ob severnem izteku Verovškove ulice.
(3) Po Verovškovi ulici in Litostrojski cesti ter prek območja OPPN potekata obstoječa komunalna in energetska infrastruktura ter elektronsko komunikacijsko omrežje, na katera je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba prestaviti in dograditi nekatere komunalne vode znotraj in zunaj območja OPPN (na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami: 730/2, 729/8, 730/4, 730/5, 729/5, 728/3, 727/4, 626/7, 625/5, 626/23, 626/2, 724/4, 723/5, 626/15, 626/16 in 1644/1, vse v katastrski občini (1738) Dravlje, za gradnjo javne infrastrukture ter na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami: 621/11, 624/5, 621/13, 622/6 in 1644/1, vse v katastrski občini (1738) Dravlje, za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo). Trasa načrtovanega glavnega vročevoda ter trase posameznih priključkov na javno infrastrukturo potekajo preko območja, ki ga ureja Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R52 Kleče–Toplarna Šiška (TOŠ) (Uradni list RS, št. 50/15).
(4) Območje OPPN se prometno navezuje na sosednja območja na severni in vzhodni strani po obstoječih obodnih cestah ter peš in kolesarskih poteh.
(5) Najbližji postajališči mestnega linijskega prevoza potnikov sta od območja OPPN oddaljeni približno 300 m. Nahajata se južno od območja ob Verovškovi ulici in zahodno od območja ob Ulici Alme Sodnik. Dostop za pešce do postajališč je po hodnikih za pešce ob Verovškovi ulici, Litostrojski cesti, Ulici Alme Sodnik in po POT-i.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
V območju OPPN so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe: samo za neprehrambene izdelke,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže,
– ekološki otok,
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, od tega samo oskrbovalna mesta za napajanje električnih avtomobilov.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V območje OPPN so umeščene stavbe A1, A2, B, C, D1, D2, E in transformatorska postaja. Stavbe so razporejene v tri prostorske enote, ki funkcionirajo kot zaključene celote.
(2) Stavbe A1, B in C so razporejene ob Verovškovi ulici tako, da tvorijo enotno gradbeno linijo. Stavba A2 se navezuje na zahodno stranico stavbe A1. Stavbe D1, D2 in E so umeščene v jugozahodni del območja OPPN. Stavba D2 se navezuje na severno stranico stavbe D1.
(3) Glavna vhoda v stavbo A1 sta z Verovškove ulice in z južne strani stavbe. Glavni vhod v stavbo A2 je z zahodne strani stavbe A2. Glavna vhoda v stavbi B in C sta z Verovškove ulice. Glavna vhoda v stavbi D1 in D2 sta z zahodne strani stavbe. Uvoza v stavbo E sta s severne strani stavbe E.
(4) Med stavbama A1 in C je predvidena tlakovana površina za razstavo rabljenih avtomobilov.
(5) Objekte povezujejo notranje prometne poti, ob katerih so predvidena parkirna mesta. Pretežni del parkirnih mest (več kot 65 %) je urejen pod nadstrešnicami.
(6) Zelene površine so umeščene večinoma v zahodni in južni del območja OPPN. Obstoječi drevored ob Verovškovi ulici je treba ohraniti, odstrani / prestavi se lahko le tri drevesa za ureditev dostopa 2 do PE1. Na zelenih površinah je predvidena dodatna zasaditev visokoraslega drevja in grmičevja.
(7) Zunanjo ureditev območja z razporeditvijo zelenih, tlakovanih in prometnih površin je treba prilagajati etapni gradnji objektov z upoštevanjem faktorja zelenih površin.
(8) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija«.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba, samo: nadstrešek, vetrolov;
– pomožni objekt v javni rabi, samo: objekt za razsvetljavo, spominsko obeležje, spomenik, kip;
– ograja: samo varovalna ograja;
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(2) Varovalna ograja iz tretje alineje prejšnjega odstavka je lahko visoka največ 2,2 m in mora biti žična.
(3) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih prometni infrastrukturi, dovozom in dostopom, je dovoljeno postaviti tudi kolesarnice.
(4) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka, opredeljenimi v X. poglavju, ki ureja pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(5) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Stavbe v območju OPPN morajo biti oblikovane medsebojno skladno. Volumni stavb so lahko razgibani v okviru dopustnih toleranc tlorisnih in višinskih gabaritov.
(2) Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. Fasadni plašč mora biti zasnovan po načelih varčne energetske gradnje.
(3) Strehe stavb morajo biti ravne ali z naklonom do 10 stopinj, dopustna je pohodna izvedba. Zidec na strehi je treba izvesti kot element fasade.
(4) Na stavbah z ravno streho je treba urediti zeleno streho, če površina strehe brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi meri več kot 400,00 m2 neto površine. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
(5) Na fasadah stavb so dopustni oblikovni poudarki in objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(6) Nadstreški morajo biti oblikovani (barva, oblika, materiali) usklajeno z arhitekturo stavb.
(7) Klimatske naprave na fasadah, izhod na streho in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(8) Nadstrešnice nad parkirnimi mesti morajo biti oblikovane enovito in skladno z arhitekturo stavb.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Faktor zelenih površin (FZP) v območju OPPN je najmanj 15,75 %.
(2) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem,
– raščen teren mora biti zasajen z najmanj 30 visokodebelnimi drevesi, pri tem je treba v čim večji meri ohraniti in upoštevati obstoječa drevesa,
– predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m,
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotoviti ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode ob drevesu mora biti najmanj 3,00 m2,
– odmik debla obstoječih in predvidenih dreves od podzemnih komunalnih vodov mora biti najmanj 2,0 m,
– v fazi projektne dokumentacije je treba za zunanjo ureditev izdelati načrt krajinske ureditve, ki natančneje določi pozicije dreves, zelenih in tlakovanih površin. Prikaz zunanje ureditve in dreves v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija« je informativen.
(3) Kolesarnice morajo biti nadkrite in osvetljene. Omogočiti je treba varen privez koles.
(4) Mikrourbana oprema, kot so klopi in koši za odpadke, mora biti oblikovana enovito za celotno območje OPPN.
(5) Zunanja ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija«.
(1) Površina prostorske enote PE1 | 12.573 m², |
– stavba A1: | |
– BTP nad terenom | 1.700 m2, | |
– stavba A2: | |
– BTP nad terenom | 1.740 m2, | |
– stavba D1: | |
– BTP nad terenom | 180 m2, | |
– stavba D2: | |
– BTP nad terenom | 200 m2, | |
– stavba E: | |
– BTP nad terenom | 1.320 m², | |
– transformatorska postaja: | |
– BTP nad terenom | 13 m². | |
(2) Površina prostorske enote PE2 | 1.884 m², |
– stavba B: | |
– BTP nad terenom | 910 m². | |
(3) Površina prostorske enote PE3 | 2.136 m², |
– stavba C: | |
– BTP nad terenom | 780 m². | |
(4) Površina prostorske enote C1 | 848 m². |
(5) Površina prostorske enote C2 | 764 m². |
(6) Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer je upoštevana BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
(1) Tlorisni gabariti objektov so:
– stavba A1 (z nepravilno geometrijsko obliko): | 47,15 x 25,00 m, |
– stavba A2: | 49,60 x 35,50 m, |
– stavba B: | 25,50 x 24,00 m, |
– stavba C (z nepravilno geometrijsko obliko): | 26,35 x 22,65 m, |
– stavba D1: | 18,00 x 10,00 m, |
– stavba D2: | 19,90 x 10,00 m, |
– stavba E (z nepravilno geometrijsko obliko): | 34,35 x 21,05 m, |
– transformatorska postaja (TP): | 4,60 x 2,70 m, |
– nadstrešnica nad parkirnimi mesti N1: | 98,50 x 5,00 m, |
– nadstrešnica nad parkirnimi mesti N2: | 27,50 x 5,00 m, |
– nadstrešnica nad parkirnimi mesti N3: | 27,50 x 5,00 m, |
– nadstrešnica nad parkirnimi mesti N4: | 27,50 x 5,00 m, |
– nadstrešnica nad parkirnimi mesti N5: | 37,50 x 5,00 m, |
– nadstrešnica nad parkirnimi mesti N6: | 31,00 x 5,00 m, |
– nadstrešnica nad parkirnimi mesti N7: | 15,00 x 5,00 m. |
(2) Tlorisni gabariti so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija«.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Etažnost objektov je:
– stavba A1: | do P+1, |
– stavba A2: | do P+1, |
– stavba B: | do P+1, |
– stavba C: | do P+1, |
– stavba D1: | P, |
– stavba D2: | P, |
– stavba E: | do P+1, |
– transformatorska postaja: | P, |
– nadstrešnice: | P. |
(2) Višina objektov je:
– stavba A1: | +8,50 m, |
– stavba A2: | +8,50 m, |
– stavba B: | +7,50 m, |
– stavba C: | +7,50 m, |
– stavba D1: | +7,00 m, |
– stavba D2: | +7,00 m, |
– stavba E: | +7,00 m, |
– transformatorska postaja: | +4,00 m, |
– nadstrešnice: | +4,00 m. |
(3) Višina objektov ne sme presegati višine 20,00 m oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov v EUP, če tehnološki proces ne zahteva drugače, ki pa ne presega višine 25,00 m nad terenom.
(4) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali venca stavbe z ravno streho. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
(5) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija« in št. 4.2 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Kote zunanje ureditve se morajo prilagajati kotam obodnih cest, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah pred vhodi je treba prilagajati kotam pritličja.
(2) Kote urejenega terena so od 305,15 m n. v. do 306,20 m n. v.
(3) Kote pritličij stavb so 305,60 m n.v.
(4) Višinske kote terena in pritličij stavb so določene v grafičnem načrtu št. 4.3 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
17. člen
(1) Parcela P1, namenjena gradnji stavb A1, A2, D1, D2 in E ter ureditvi odprtih in prometnih površin, meri 12.555 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami 622/5, 623/6, 624/4, 625/4 in 726/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 727/4, 728/3, 729/5 in 1644/1, vse v katastrski občini (1738) Dravlje.
(2) Parcela P2, namenjena gradnji stavbe B ter ureditvi odprtih in prometnih površin, meri 1.884 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 621/12 v katastrski občini (1738) Dravlje.
(3) Parcela P3, namenjena gradnji stavbe C ter ureditvi odprtih in prometnih površin, meri 2.136 m2 in obsega zemljišči s parcelnima številkama 626/13 in 626/22, obe v katastrski občini (1738) Dravlje.
(4) Parcela P4, namenjena gradnji transformatorske postaje, meri 18 m2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 729/5 v katastrski občini (1738) Dravlje.
(5) Parcela C1, namenjena gradnji prometnih površin, meri 848 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 623/7 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 621/13, 622/6, 623/1, 624/5, 625/5 in 626/23, vse v katastrski občini (1738) Dravlje.
(6) Parcela C2, namenjena gradnji prometnih površin, meri 764 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 621/4 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 620/1, 620/2, 621/12, 621/13, 729/5, 729/6, 729/7, 729/8, 1644/1 in 1644/14, vse v katastrski občini (1738) Dravlje.
(7) Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OPPN.
(8) Parcelacija zemljišč je določena v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
(površine, namenjene javnemu dobru)
(1) Površini, namenjeni javnemu dobru, sta:
a) parcela C1: zemljišče s parcelno številko 623/7 in deli zemljišč s parcelnimi številkami 621/13, 622/6, 623/1, 624/5, 625/5 in 626/23, vse v katastrski občini (1738) Dravlje,
b) parcela C2: zemljišče s parcelno številko 621/4 in deli zemljišč s parcelnimi številkami 620/1, 620/2, 621/12, 621/13, 729/5, 729/6, 729/7, 729/8, 1644/1 in 1644/14, vse v katastrski občini (1738) Dravlje.
(2) Površini, namenjeni javnemu dobru, po posameznih parcelah merita:
a) parcela C1: | 848 m2, |
b) parcela C2: | 764 m2. |
(3) Površini, namenjeni javnemu dobru, sta določeni v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
19. člen
(1) Dopustni posegi v območju OPPN se lahko izvajajo etapno. Razdeljeni so na tri etape: 1., 2. in 3.
(2) 1. etapa se lahko deli na podetape, ki obsegajo posamezno stavbo ter pripadajoče ureditve v prostorski enoti PE1, skladno z zazidalno zasnovo.
(3) Za vsako etapo in podetapo je treba zagotoviti pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, zunanjo ureditev in sorazmerno število parkirnih mest, tako da tvori tehnično, tehnološko in funkcionalno celoto.
(4) 1. etapa obsega gradnjo stavb A1, A2, D1, D2, E, ureditev dostopov 1 in 2 ter pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE1, skladno z zazidalno zasnovo.
(5) 2. etapa obsega gradnjo stavbe B in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE2 skladno z zazidalno zasnovo.
(6) 3. etapa obsega gradnjo stavbe C, ureditev dostopa 3 in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE3 skladno z zazidalno zasnovo.
(7) Najprej mora biti izvedena 1. podetapa 1. etape, ki obsega gradnjo stavbe A1. Pred gradnjo v 1. podetapi 1. etape ali sočasno z njo je treba zagotoviti vso načrtovano javno komunalno infrastrukturo, ki jo določa ta OPPN, razen rekonstrukcije obstoječega sekundarnega vodovoda dimenzije 200 mm na jugovzhodnem delu območja OPPN, ki ga je dopustno izvesti le do mesta odcepa skupnega vodovodnega priključka za stavbe A1, A2, B, D1, D2 in E.
(8) Ostale podetape 1. etape ter 2. in 3. etapa so časovno neodvisne.
(9) Pred ali sočasno z gradnjo stavbe C je treba izvesti rekonstrukcijo javnega sekundarnega vodovoda dimenzije 200 mm od odcepa skupnega vodovodnega priključka za stavbe A1, A2, B, D1, D2 in E v smeri proti Verovškovi ulici do priključitve na že rekonstruiran odsek sekundarnega vodovoda dimenzije 200 mm.
(10) Posegi, ki so dopustni na obstoječi infrastrukturi, se lahko izvajajo v ločenih etapah.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
20. člen
V času gradnje in uporabe objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
(varstvo vode in podzemne vode)
(1) Območje OPPN se nahaja na ožjem vodovarstvenem območju s strogim vodovarstvenim režimom VVO IIA vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve, pogoje in ukrepe, ki jih določata Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15) (v nadaljnjem besedilu: Vodovarstvena uredba) in Analiza tveganja za onesnaženje zaradi nove gradnje objektov v območju OPPN 386 Poslovna cona Litostroj v Ljubljani, ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana, Arh št.: K-II-30d/c-2/1788-a, z dne 9. 11. 2015.
(2) Gradnja na zemljiščih s parcelnimi številkami 623/7, 622/6, 623/1, 624/5, 625/5 in 626/23, vse v katastrski občini (1738) Dravlje, na območju Litostroja je dopustna na podlagi in pod pogoji tretjega odstavka 12. člena Vodovarstvene uredbe.
(3) Gradnja na zemljiščih s parcelnimi številkami 621/12, 622/5, 623/6, 624/4, 625/4, 626/13, 626/22, 726/3, 727/4, 728/3, 729/5, 729/7, 729/8 in 1644/1, vse v katastrski občini (1738) Dravlje, na območju ob Verovškovi ulici je dopustna na podlagi in pod pogoji četrtega odstavka 12. člena Vodovarstvene uredbe.
(4) Največja globina izkopa lahko sega največ do 10 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Za parkirišča je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo oziroma da se odvaja preko lovilnika olj v skladu z zahtevami iz točke 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge Vodovarstvene uredbe, če gre za začasno rešitev v prehodnem obdobjudo zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo ali do zagotovitve potrebnih zmogljivosti na javnem kanalizacijskem omrežju mešanega sistema.
(6) Zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode v nestanovanjskih stavbah je treba zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(7) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.
(8) Komunalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem.
(9) Odvodnjavanje meteornih odpadnih vod, razen čistih strešnih, je potrebno odvajati v javno kanalizacijo in ne s ponikanjem v tla. Padavinske odpadne vode s streh je treba ponikati v podtalje, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih količin pa računsko dokazana. Odvajanje padavinskih odpadnih voda z asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišča je nujno treba projektirati prek peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilnika maščob in olj.
(10) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10).
(11) Vse padavinske vode z javnih cest in parkirišč morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(12) Investitor si mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
(13) Morebitna kasnejša sprememba dejavnosti od opredeljene z investicijsko namero v Analizi tveganja za onesnaženje je dopustna samo z zmanjšanjem ali opustitvijo izjemoma dovoljenih dejavnosti: nepokritih utrjenih površin, skladiščenja nevarnih snovi in rezervoarjev.
(14) Predvidene strešne in zelene površine morajo zavzemati vsaj 8.863 m2, oziroma ohraniti vsaj 54 % infiltracije čistih vod na tem območju.
(15) V projektu je treba predvideti naslednje zaščitne ukrepe, ki morajo biti vključeni v projektno dokumentacijo:
– posegi in dejavnosti na območju OPPN ne smejo vključevati več kot do dveh rezervoarjev po 1.000 litrov prostornine in z dvojno zaščito, dopustne snovi za hranjenje v teh rezervoarjih so le motorna olja,
– na območju OPPN ni dopustno skladiščenje nevarnih in drugih snovi, ki bi lahko povzročile onesnaženje podzemne vode, te snovi se lahko uporabljajo le sproti,
– pri posegih in dejavnostih na območju OPPN ni dopustno uporabljati snovi v posodah, ki vsebujejo več kot 0,4 kg sestavin nevarnih za onesnaženje podzemne vode,
– druge odpadne vode razen komunalnih in meteornih ne smejo nastajati,
– vse utrjene površine morajo biti obrobljene in urejene tako, da tudi ob nalivih ni možno razlivanje in precejanje v tla,
– za zbiranje odpadkov mora biti urejen pokrit prostor ter reden odvoz,
– na zelenih površinah, še zlasti če gre za zelene strehe, je prepovedana uporaba kakršnihkoli pesticidov iz sintetičnih organskih spojin,
– vsi tlaki v servisnih in skladiščnih objektih morajo biti vodotesni in odporni na snovi, ki se uporabljajo v dejavnosti,
– vsa notranja kanalizacija mora biti speljana po vodotesnih in korozijsko odpornih vodih,
– prostor za shranjevanje svežega in odpadnega motornega olja mora biti opremljen s poglobljenim koritom s talno mrežo iz nerjaveče pločevine, zmogljivosti 100 % shranjene količine (2.000 l),
– napeljava mora biti iz jeklenih cevi, ki vodijo do rezervoarja za motorno olje. Cevi morajo biti speljane vidno, ne smejo biti vkopane ali vzidane, da je možna vidna kontrola kakršnegakoli puščanja. Rezervoar za odpadno motorno olje mora biti dvoslojni iz jeklene pločevine s prostornino do 1.000 l, s črpalko in napeljavo za črpanje do priključnega mesta izven objekta (na priključno mesto se priključi za to usposobljen in atestiran prevoznik odpadnih olj),
– kakršnikoli cevovodi potrebni za naprave morajo biti speljani vidno, da je možna vidna kontrola kakršnegakoli puščanja,
– skladišče za nadomestne dele mora biti urejeno kot jekleno regalno skladišče (dve nadstropji) za shranjevanje do 1.200 rezervnih delov z jeklenimi stopnicami. Tekočine morajo biti shranjene v policah z jaški s 100 % prostornino zajetja hranjenih tekočin. Akumulatorji morajo biti shranjeni v policah z jaški s 100 % prostornino zajetja hranjenih tekočin iz akumulatorjev,
– dopustno je shranjevanje le tistih materialov, ki se uporabljajo v lastni dejavnosti in za obratovanje objekta,
– kiti, topila in laki se lahko hranijo in mešajo le v posebnih prostorih poleg kombinirane kabine, ki so požarno odporni in tudi onemogočajo izlitje tekočin v tla ali na prosto,
– materiali so lahko shranjeni v jeklenem regalnem skladišču za shranjevanje lakov do 20 kg lakov in topil (nitro- razredčilo, odstranjevalec silikona, temeljna barva, površinski trdilec, laki),
– vnetljive snovi morajo biti skladiščene v zunanjih ognjevarnih zbiralnikih. Eksplozivni materiali (airbag) ne smejo biti shranjeni,
– dopustno je jekleno regalno skladišče za hrambo 800 pnevmatik z jeklenimi stopnicami,
– skladišče za močno poškodovana vozila je lahko nameščeno zunaj, pod nadstreškom poleg ekološkega otoka. Za urejanje skladišča omenjenih vozil veljajo enaki standardi, kot za ekološki otok. Onemogočeno mora biti iztekanje kakršnihkoli tekočin iz poškodovanih vozil v tla ali okolico,
– projektna zasnova mora biti taka, da v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo preprečuje možnost prodora nevarnih snovi v tla v primeru naravnih in drugih nesreč (potresa, požara …),
– v primeru soljenja cest je treba preprečiti odstranjevanje in kopičenje napluženega snega izven prometnih površin in na zelene površine.
(16) V projektu je treba predvideti naslednje zaščitne ukrepe ob izvedbi gradbenih del:
– projektant mora zagotoviti, da pri gradnji ne bodo uporabljeni kakršnikoli materiali, iz katerih se lahko izlužujejo nevarne snovi, prav tako pa tudi ne druge snovi, ki bi zaznavno spremenile kemijsko sestavo podzemne vode,
– izvajalec mora imeti na delovišču seznam vseh snovi in nevarnih snovi, ki se lahko razlijejo v tla in povzročijo onesnaženje podzemne vode. Za vse toksične snovi morajo biti na razpolago varnostni listi in podatki o toksičnosti,
– tekočine morajo biti v posodah s prostornino največ do 200 l,
– pred izvajanjem izkopa gradbene jame mora biti izveden pregled s kamero obstoječih kanalizacijskih vodov obstoječega komunalnega kanalizacijskega omrežja, kamor je predvidena odvodnja. Vse ugotovljene poškodbe teh vodov, ki po uveljavljenih standardih zahtevajo sanacijo, morajo biti sanirane pred začetkom izkopa gradbene jame,
– ugotoviti je treba, ali je šlo v preteklosti na tem območju morda za dejavnost, ki je uporabljala nevarne snovi, oziroma ali je predhodno prišlo do onesnaženj tal. Priporočljivo je, da se pred gradnjo izvede analiza obstoječe obremenjenosti tal z onesnaževali. Prav tako je priporočljivo, da se kot začetne meritve izvedejo meritve kakovosti podzemne vode na obravnavana onesnaževala v najbližjih obstoječih vrtinah,
– med izkopom je treba spremljati sestavo tal in izkopanega materiala zaradi morebitne najdbe umetnega nasutja z odpadki. Potrebno je natančneje preiskati kakovost takega materiala, saj bi pri odkopavanju morebitne onesnažene zemljine lahko prišlo do prodora starih onesnaženj v podzemno vodo in v zajetja vodovoda, odkopani material pa ne bi ustrezal pogojem za ponovno vgradnjo,
– kakršnakoli onesnaževala, snovi ali sredstva, ki se jih najde med izkopom, je treba takoj javiti pristojni inšpekciji in upravljavcu vodnega vira,
– odstranjevanje gradbenih odpadkov je treba izvesti v času brez padavin, oziroma, ko je verjetnost, intenzivnost in pogostost padavin najmanjša. V projektu je treba pripraviti podrobnejši načrt odstranitve odpadkov s predvidenim mestom odvoza. Odkopani material se mora takoj nadomestiti,
– pred začetkom gradbenih del je treba ugotoviti kemijsko sestavo odpadkov in stopnjo onesnaženosti ter primernosti za ponovno uporabo, oziroma odlaganje. Podrobneje je treba določiti količino odpadkov, ki jih bo potrebno odstraniti,
– v času izdelave izkopa je treba natančno zabeležiti najdbo morebitnih neznanih kanalizacijskih vodov. Popis stanja mora potrditi nadzor gradnje. V primeru, da se ugotovi določene poškodbe kakršnekoli kanalizacije, je treba podati zahtevo po odpravi teh napak vzdrževalcu te kanalizacije ali ustrezni službi,
– izkop gradbene jame je treba izvesti v čim krajšem možnem času.
(17) Upoštevati je treba naslednje zaščitne ukrepe za oskrbo delovnih strojev in ravnanje z nevarnimi snovmi ali onesnaženji:
– parkirišče za delovne stroje in naprave za izvajanje gradbenih del mora biti izvedeno izven območja izkopa na utrjeni neprepustni površini, kjer se lahko zadrži celotna količina pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev,
– prostor za pretakanje naj bo tak, da ni možen odtok nevarne snovi v tla ali v kanalizacijo ob morebitnem razlitju niti v primeru naliva,
– pripravljen mora biti postopek in navodilo ukrepanja v primeru razlitja nevarne snovi v tla, kjer mora biti napisano tudi, da je poleg pogodbene organizacije za odstranjevanje odpadkov v takih primerih treba takoj obvestiti tudi upravljavca vodnega vira in okoljsko inšpekcijsko službo.
(18) Upoštevati je treba naslednje pogoje pri tehničnem prevzemu za obratovanje objekta:
– priložena dokumentacija mora vsebovati natančna navodila za vzdrževanje in nadzor nad delovanjem in stanjem lovilcev olj, peskolovov, koalescenčnih filtrov ali drugih naprav za odvodnjo,
– lovilci olj za meteorne vode morajo biti taki, da jih je možno zapreti v primeru razlitja in s tem preprečiti odtok onesnaženja v kanalizacijo,
– iz servisnih površin in delavnic ne sme biti odtokov v kanalizacijo,
– za ravnanje v primerih razlitja nevarne snovi med obratovanjem morajo biti izdelana posebna navodila.
(19) Za transformatorsko postajo je treba izdelati posebno analizo tveganja za določitev možnosti uporabe suhega transformatorja oziroma drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi se lahko izognili uporabi transformatorskega olja. V sklopu tega je treba zagotoviti:
– točnejše podatke o kemijski sestavi olja zaradi dokazovanja sledov v podzemni vodi iz drugih virov,
– stalne zvezne kontrole, beleženja in alarmiranja stanja transformatorskega olja, vodotesnost in oljetesnost lovilne sklede ter odpornost proti poškodbam v primeru požara, naj bo izdan atest,
– izvor olja in datum proizvodnje ter njegova sestava,
– izvorni vzorec za ugotavljanje izvora pri morebitnih onesnaženjih,
– verjetnostno oceno razlitja transformatorskega olja v skladu z 49. členom Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij.
(1) Prezračevanje objektov mora biti izvedeno naravno ali prisilno.
(2) Zajem zraka za prisilno prezračevanje mora biti predviden stran od obodnih cest.
(3) Vse izpuste zraka iz objektov je treba namestiti na strehe objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) Med gradnjo je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.
(1) Prostorske enote PE1, PE2 in PE3 so opredeljene kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Prostorski enoti C1 in C2 sta v skladu z OPN MOL ID opredeljeni kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Pri projektiranju in izvedbi je treba upoštevati elaborat Ocena hrupne obremenitve za OPPN 386 Poslovna cona Litostroj v Ljubljani, številka Aprojekt 52/2015, ki ga je izdelal A – PROJEKT d.o.o. v juliju 2015.
(3) Za stavbe A1, B in C ob cestah C1 in C2, kjer je dovoljena mejna raven hrupa presežena zaradi cestnega prometa, je treba zagotoviti ustrezno zvočno izolativnost fasadnih elementov skladno z veljavnimi predpisi.
(4) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno mesto komunalnih odpadkov v PE1 se uredi v stavbi D1, prevzemno mesto pa ob stavbi A2. Zbirni mesti komunalnih odpadkov za 2. in 3. etapo se uredita v sklopu stavb B in C, prevzemni mesti pa ob stavbah B in C v bližini javnih površin. Zbirna in prevzemna mesta morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(2) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(3) Zbirna mesta morajo biti ograjena in opremljena s tekočo vodo, lahko so pokrita z nadstrešnico. Višinske razlike na poteh med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(4) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(5) Lokacije prevzemih mest odpadkov so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija«.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
27. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN meji na registrirano enoto kulturne dediščine EŠD 1116 Ljubljana – Pot POT.
(2) Stavbe morajo biti od POT-i odmaknjene najmanj 10,0 m.
(3) Pri izvajanju OPPN ne sme priti do degradacijskih vplivov na traso POT-i z drevoredi. Trase in kote POT-i s spominskimi obeležji ni dopustno spreminjati. Prav tako ni dopustno nasipavati terena v bližini drevoredov.
(4) Investitor mora zaradi možnosti odkritja arheoloških ostalin 14 dni pred začetkom gradbenih del o tem pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota Ljubljana, zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
28. člen
Načrtovani objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter gradnje in vzdrževanja zaklonišč.
(1) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.
(2) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti gradnjo zaklonišč, če to zahtevajo veljavni predpisi.
(3) Območje OPPN je opredeljeno s pospeškom tal (g) 0,285 s povratno dobo 475 let.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
(3) Do objektov morajo biti izvedene dostopne poti, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(4) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene prek sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(5) Dovoz intervencijskih vozil je urejen po javnih cestah na obodu območja OPPN in po prometnih poteh in delno po zelenih površinah v območju OPPN. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(6) Delovne in postavitvene površine za gasilska vozila so načrtovane ob jugovzhodnem vogalu stavbe A1, ob zahodni strani stavbe A2, ob severozahodnem vogalu stavbe B, ob jugovzhodnem vogalu stavbe C in ob stavbah D2 in E.
(7) Požarno zaščito načrtovanih objektov je treba zagotoviti z javnim in internim zunanjim hidrantnim omrežjem, na katerem je vgrajeno ustrezno število hidrantov in drugimi tehničnimi ukrepi skladno z veljavnimi predpisi. Hidranti morajo biti nameščeni tako, da je mogoče požar na stavbah A1 in A2 gasiti iz najmanj dveh hidrantov, za stavbe B, C, D1, D2 in E zadostuje gašenje iz enega zunanjega hidranta.
(8) Požarno zaščito načrtovanih objektov se dodatno lahko zagotovi tudi z notranjim hidrantnim omrežjem.
(9) Če iz javnega vodovodnega omrežja ni mogoče zagotoviti zadostne količine vode za potrebe gašenja, mora investitor za zagotavljanje požarne varnosti zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(10) Ureditev varstva pred požarom je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(varstvo pred vplivi industrijskih nesreč)
Če se objekt nahaja v vplivnem območju virov večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, določenem s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, je gradnja ali sprememba namembnosti objekta dopustna pod pogojem, da se zagotovi njegova ustrezna zaščita.
(varnost zračnega prometa in varovalna območja za obrambo)
Območje OPPN leži v vplivnem območju antenskih stebrov ali stolpov, v katerem veljajo omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m, je treba v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
33. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom.
(2) Zavijalni loki priključkov na javne ceste so sestavljeni iz treh krožnih lokov v razmerju R1: R2: R3 = 2: 1: 3. Najmanjši notranji radij robnika (R2) ob priključevanju na javne ceste je 12,00 m.
(3) Na mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti urejeni nivojski prehodi za funkcionalno ovirane ljudi. Prehodi za pešce se uredijo na način, da sta površini pločnika in vozišča v isti ravnini.
(4) Na mestih predvidenih prehodov za kolesarje ter dovozov gasilskih in komunalnih vozil morajo biti robniki prirezani ali urejene klančine.
(5) Parkiranje na zelenicah, površinah za pešce in kolesarskih poteh mora biti onemogočeno z ureditvami ob vozišču, kot so robniki, konfini in podobno.
(6) Največji vzdolžni naklon kolesarskih poti, pešpoti in poti, namenjenih invalidom, ne sme presegati 5 %.
(7) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.3 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so zagotovljeni neoviran dostop, vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(priključevanje na javno cestno omrežje)
(1) Območje OPPN je dostopno po cesti C1 (Verovškova ulica) in cesti C2 (Litostrojska cesta). Vsi priključki morajo biti izvedeni v skladu z zakonodajo s tega področja in opremljeni s potrebno horizontalno in vertikalno signalizacijo.
(2) Za potrebe priključevanja območja OPPN na cesto C1 se predvidita dva priključka. Južni priključek se nameni prostorski enoti PE3, severni pa PE1. Oba priključka se izvedeta nasproti obstoječih priključkov na vzhodnem robu ceste C1.
(3) V severnem priključku območja OPPN na cesto C1 se na mestu obstoječe zaporne površine uredi pas za leve zavijalce v dolžini 25,00 m.
(4) Za potrebe napajanja območja OPPN (prostorskih enot PE1 in PE2) se na severnem robu predvidi priključevanje na cesto C2 z izvedbo desno – desnega priključka.
(5) Priključek prostorske enote PE2 na cesto C2 in dovoz do prostorske enote PE2 se uredi preko prostorske enote PE1, preko zemljišč s parcelnima številkama 729/5 in 1644/1, obe v katastrski občini (1738) Dravlje.
(6) V prostorski enoti C1 se ohranja obstoječe gabarite cestnega telesa:
– hodnik za pešce | 2,00 m, |
– kolesarska steza | 2,00 m. |
(7) V prostorski enoti C2 se ohranja obstoječe gabarite cestnega telesa:
– hodnik za pešce | 2,00 m, |
– kolesarska steza | 2,50 m. |
(dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil)
(1) Intervencijska, dostavna in komunalna vozila bodo uporabljala obodne ceste, priključka in interne površine, namenjene motornemu prometu.
(2) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo.
(3) Vsi priključki (zavijalni radij, širina) na javno prometno omrežje morajo omogočati neovirano vožnjo intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom.
(notranje prometne površine)
(1) Glavna notranja prometna povezava poteka po južnem in zahodnem robu prostorske enote PE1.
(2) Glavna notranja povezava mora zagotavljati nemoteno prevoznost vseh vrst tovornih in intervencijskih vozil.
(3) Notranje prometne poti je treba zasnovati tako, da omogočajo neoviran dostop do vseh površin za mirujoči promet in neovirano krožno vožnjo intervencijskih vozil.
(4) Površine za mirujoči promet se uredijo ob robovih prostorskih enot, v dimenzijah 5,00 x 2,50 m.
(1) Na območju OPPN je treba za vsak objekt oziroma za posamezni del objekta, ki je predmet gradnje, glede na vrsto objekta oziroma dejavnost, zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest (v besedilu tabele: PM):
Namembnost objektov | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesarski promet |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/200 m2 BTP objekta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/200 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti nad 200,00 m2 BTP | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 3 PM/popravljalno mesto | 1 PM/2 popravljalni mesti |
(2) V BTP objekta se pri izračunu parkirnih mest ne upoštevajo BTP, namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(3) Za določitev števila parkirnih mest za funkcionalno ovirane ljudi je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(4) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(5) Parkirna mesta za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles; kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev. Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.
(6) Na parcelah, namenjenih gradnji, je treba od števila parkirnih mest za osebna motorna vozila zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila.
(7) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, vročevodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko načrtovane stavbe priključene še na plinovodno omrežje in elektronsko komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije. Priporoča se raba čim večjega deleža obnovljivih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) ter učinkovita raba vode.
(2) Trasa načrtovanega glavnega vročevoda ter trase posameznih priključkov na javno infrastrukturo potekajo preko območja, ki ga ureja Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R52 Kleče–Toplarna Šiška (TOŠ) (Uradni list RS, št. 50/15). Pri projektiranju glavnega vročevoda in priključkov znotraj območja državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R52 Kleče–Toplarna Šiška (TOŠ) je treba upoštevati rešitve iz državnega prostorskega načrta. Glavni vročevod in priključki na javno infrastrukturo morajo biti izvedeni tako, da ne bo onemogočena izvedba ali obratovanje prenosnega plinovoda.
(3) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.4 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Območje OPPN je oskrbovano z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljane. Za oskrbo načrtovanih stavb s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba zgraditi vodovodne priključke na javno obstoječe in načrtovano vodovodno omrežje.
(2) Preko območja OPPN iz vodarne Kleče potekata obstoječa primarna vodovoda dimenzije JE/LZ 400 in JE 700 mm. Zaradi novogradenj je treba oba vodovoda prestaviti izven vplivnega območja gradnje. Trasi prestavljenih primarnih vodovodov bosta potekali od obstoječega armaturnega jaška, lociranega v kolesarski stezi Litostrojske ceste, ki ga je treba v smeri proti jugu povečati za približno 1 m, v smeri proti jugu po zelenih površinah zahodno od območja OPPN in v nadaljevanju severno od območja POT-i po skrajnem južnem delu območja OPPN vse do navezave na obstoječa vodovoda JE/LZ 400 in JE 700 mm. Pri tem zadnjih 15,00 m trase prestavljenega vodovoda dimenzije 400 mm poteka po trasi obstoječega vodovoda in preko obstoječega armaturnega jaška tik ob POT-i, ki ga je treba obnoviti, in se na obstoječi vodovod naveže tik po izhodu iz tega jaška.
(3) Na južnem delu območja OPPN je južno od načrtovane stavbe C predvidena obnova obstoječega sekundarnega vodovoda PVC dimenzije 280 mm. Nov vodovod NL dimenzije 200 mm poteka v trasi obstoječega vodovoda od obstoječega armaturnega jaška v smeri proti Verovškovi cesti v dolžini 46 m. Takoj za izstopom novega vodovoda iz armaturnega jaška se predvidi vgradnja hidranta.
(4) Gradnja načrtovanega primarnega vodovoda dimenzije 400 mm, obnova armaturnega jaška in gradnja sekundarnega vodovoda dimenzije 200 mm na območju tik ob POT-i mora biti izvedena tako, da bo omogočen stalen prehod preko POT-i, in tako, da bodo ohranjena vsa obstoječa drevesa.
(5) Načrtovane stavbe je treba za oskrbo s pitno vodo in požarno vodo priključiti na obnovljeni sekundarni vodovod dimenzije 200 mm južno od načrtovane stavbe C. Za napajanje stavb A1, A2, B, D1, D2 in E se izvede skupni vodovodni priključek, ki se na obnovljeni vodovod dimenzije 200 mm naveže tik za načrtovanim hidrantom. Predvidi se skupni vodomerni jašek z ločenimi vgrajenimi vodomeri. Za napajanje stavbe C se izvede samostojen vodovodni priključek z vodomernim jaškom z enim vodomerom.
(6) V oddaljenosti 2 m od osi načrtovanih prestavljenih vodovodov dimenzije 700 in 400 mm ni dovoljeno postavljati ograj, ki potrebujejo temeljenje.
(7) Med gradnjo je treba zaščititi vse obstoječe vodovode znotraj območja OPPN. Posebna pozornost v zvezi z zaščito vodovodov velja za prestavljena primarna vodovoda dimenzije 400 in 700 mm pri gradnji stavb E, D1 in D2.
(8) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Prestavitev javnega vodovoda zaradi gradnje poslovnih objektov ob Verovškovi ulici (Poslovna cona Litostroj), JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 2667V, maj 2015.
(9) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(10) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Na območju OPPN je zasnovan ločen kanalizacijski sistem. Komunalno odpadno vodo z območja OPPN je treba preko načrtovanega in obstoječega kanalizacijskega omrežja odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
(2) Za odvajanje odpadne komunalne vode iz načrtovanih stavb je treba dograditi obstoječi kanal za odpadne komunalne vode po Verovškovi ulici. Načrtovani kanal dimenzije 250 mm bo dolžine približno 130 m. Kanalizacijski priključek za odpadne komunalne vode se na načrtovani javni kanal naveže v zadnjem revizijskem jašku. Priključevanje stavb na načrtovano kanalizacijsko omrežje je možno z direktnim priključkom za odtoke s pritličij in nadstropij stavb A1, A2, C, D1, D2 in E. Odtoki iz stavbe B so možni le preko črpališča. Odtoki iz kletnih etaž so možni le preko črpališč.
(3) Odpadne padavinske vode iz manipulativnih, poveznih in parkirnih površin se morajo skladno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06, 1/12 in 44/12) odvajati v kanalizacijo. Odvajanje odpadne padavinske vode iz manipulativnih, poveznih in parkirnih površin znotraj območja OPPN je predvideno v obstoječi kanal za odvajanje odpadne padavinske vode dimenzije 1400 mm, ki poteka vzhodno od Verovškove ulice.
(4) Padavinsko vodo s strešin načrtovanih stavb je treba skladno z določili 21. člena tega odloka ponikati v podtalje.
(5) Pri projektiranju kanalizacije na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Gradnja javne kanalizacije zaradi gradnje poslovnih objektov ob Verovškovi ulici (Poslovna cona Litostroj), JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 3329K, maj 2015.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(7) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Načrtovane stavbe na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključi na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
(2) Obstoječi glavni vročevod T1901 dimenzije DN 100, preko katerega se bo vršila oskrba stavb na območju OPPN, je izveden izven območja OPPN na vzhodni strani Verovškove ulice. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevoda zadošča za priključitev in oskrbo predvidenih stavb s toploto.
(3) Za priključitev načrtovanih stavb na vročevodno omrežje se od obstoječega glavnega vročevoda T1901 DN 100 izvede nov glavni vročevod dimenzij DN 80 in DN 50 in v nadaljevanju priključne vročevode do posameznih stavb. Rešitev priključevanja se bo prilagajala etapnosti gradnje stavb.
(4) Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplovodnih postaj ter priključitev stavb na vročevodni sistem (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.).
(1) Načrtovane stavbe na območju OPPN se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
(2) Obstoječi glavni distribucijski plinovod N12500, preko katerega se lahko oskrbujejo stavbe na območju OPPN, poteka južno od območja OPPN v dimenziji DN 200. Zmogljivost obstoječega glavnega distribucijskega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo stavb s plinom.
(3) V primeru priključitve načrtovanih stavb na plinovodno omrežje se v kolesarski stezi ali hodniku za pešce po zahodni strani Verovškove ulice izvede priključni plinovod do obstoječega glavnega plinovoda N12500. Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe. Priključitev je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca distribucijskega plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za oskrbo območja OPPN z električno energijo je treba na območju OPPN zgraditi novo distribucijsko transformatorsko postajo TP 1 x 630 kVA, ki bo locirana na severnem delu območja OPPN. Velikost načrtovane transformatorske postaje TP Porsche Slovenija bo približno 4,6 x 2,7 m. Za vključitev nove transformatorske postaje TP Porsche Slovenija v elektroenergetsko omrežje je treba izvesti srednjenapetostno 20 kV zanko iz RTP Litostroj. Za izvedbo srednjenapetostne povezave je treba izvesti elektroenergetsko kabelsko kanalizacijo od načrtovane TP do obstoječe elektroenergetske kabelske kanalizacije po Litostrojski cesti. Na obstoječi kabelski kanalizaciji po Litostrojski cesti se izvede nov kabelski jašek.
(2) Iz načrtovane transformatorske postaje TP Porsche Slovenija se bodo oskrbovale vse načrtovane stavbe na območju OPPN, nanjo pa se bodo prevezale tudi obstoječe stavbe Porsche Slovenija vzhodno od Verovškove ulice, ki se z električno energijo napajajo iz lastniške transformatorske postaje TP 0962 Emona obala KP Verovškova.
(3) Za potrebe napajanja načrtovanih stavb A1, A2, D1, D2 in E ter obstoječih stavb Porsche Slovenija vzhodno od Verovškove ulice z električno energijo se v transformatorske postaje predvidi mesto za meritve na nizkonapetostnih zbiralkah. Od merilnega mesta na nizkonapetostnih zbiralkah do načrtovanih stavb A1, A2, D1, D2 in E ter obstoječih stavb Porsche Slovenija vzhodno od Verovškove ulice se predvidijo nizkonapetostni elektroenergetski priključki.
(4) Za potrebe napajanja načrtovanih stavb B in C z električno energijo se iz transformatorske postaje izvede distribucijsko nizkonapetostno omrežje.
(5) Dostop do nove transformatorske postaje je treba upravljavcu zagotoviti 24 ur dnevno.
(6) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN 386 Porsche Slovenija – Verovškova, Elektro Ljubljana d.d., št. 3/14, maj 2015.
(7) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Stavbe na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
(2) Preko območja OPPN poteka obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje, ki ga načrtovana gradnja tangira. Tangirano elektronsko komunikacijsko omrežje se prestavi ob zahodni rob Verovškove ulice.
(1) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(2) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(obnovljivi viri energije)
Del energije za potrebe objektov je treba zagotoviti z uporabo obnovljivih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(učinkovita raba energije v stavbah)
(1) Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
(2) Na strehah stavb je dopustna namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika).
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
49. člen
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7540-PO v novembru 2015.
(območje Programa opremljanja)
Program opremljanja velja za ureditve območja OPPN.
(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljevanju: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno vročevodno omrežje,
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
(2) Ceste in pripadajoči objekti po tem odloku so:
– javne ceste s pripadajočimi objekti,
– javna razsvetljava in semaforizacija,
– kanalizacijsko omrežje za padavinsko vodo (ločen sistem).
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavbe na območju OPPN se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni – predvideno),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni – privedeno),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni – predvideno),
– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno – predvideno).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbe na območju OPPN se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– primarno vročevodno omrežje z oznako VR (primarno),
– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11; v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. 10. 2015 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Skupni stroški (EUR) |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno – centralni – predvideno) | 296.736,00 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni – privedeno) | 14.612,00 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni – predvideno) | 44.960,00 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno – predvideno) | 104.388,69 |
Skupaj | | 460.696,69 |
(2) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme so skupni stroški predvidene komunalne opreme zmanjšani za druge vire financiranja. Drugi viri financiranja v višini 148.368,00 EUR, ki jih v skladu z dopisom št. 36-2000-I-001534/2015 z dne 13. 5. 2015 zagotovi JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., so predvideni za gradnjo primarnih vodovodov dimenzije 400 in 700 mm. Obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. 10. 2015 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Obračunski stroški (EUR) |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno – centralni – predvideno) | 148.368,00 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni – privedeno) | 14.612,00 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni – predvideno) | 44.960,00 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno – predvideno) | 104.388,69 |
Skupaj | | 312.328,69 |
(3) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(4) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, plinovodno omrežje, vročevodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Cp (EUR/m2) | Ct (EUR/m2) |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno – centralni – predvideno) | 8,95 | 26,17 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni – privedeno) | 0,88 | 2,58 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni – predvideno) | 2,71 | 7,93 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno – predvideno) | 6,30 | 18,41 |
Skupaj | 18,84 | 55,09 |
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 55. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, Cp in Ct, po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme iz prejšnjega odstavka se indeksirajo na dan 31. 10. 2015 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,067257.Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
Obstoječa komunalna oprema | Obračunsko območje | Cp (EUR/m2) | Ct (EUR/m2) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne) | 16,30 | 17,65 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi | CE (sekundarne) | 19,68 | 24,72 |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno – centralni) | 0,00 | 0,00 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni) | 3,28 | 2,60 |
Primarno kanalizacijsko omrežje | KA (primarno – centralni) | 5,57 | 5,80 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni) | 4,97 | 1,08 |
Primarno plinovodno omrežje | PL (primarno) | 3,21 | 3,32 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno) | 4,17 | 4,98 |
Primarno vročevodno omrežje | VR (primarno) | 7,31 | 5,71 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno) | 4,19 | 0,00 |
Objekti za ravnanje z odpadki | OD | 0,48 | 0,52 |
Primarne druge javne površine | JP (primarne) | 3,05 | 3,30 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne) | 1,72 | 2,12 |
Skupaj | 73,93 | 71,80 |
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
Oznaka prostorske enote | Oznaka stavbe | Površina parcele (m2) | Neto tlorisna površina stavbe (m2) |
PE1 | Stavba A1 | 12.555,00 | 1.411,00 |
Stavba A2 | 1.444,20 |
Stavba D1 | 149,40 |
Stavba D2 | 166,00 |
Stavba E | 1.095,60 |
Skupaj PE1 | 12.555,00 | 4.266,20 |
PE2 | Stavba B | 1.884,00 | 755,30 |
Skupaj PE2 | 1.884,00 | 755,30 |
PE3 | Stavba C | 2.136,00 | 647,40 |
Skupaj PE3 | 2.136,00 | 647,40 |
Skupaj območje OPPN | 16.575,00 | 5.668,90 |
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:
– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanovanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Ostale stavbe, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, imajo faktor dejavnosti, odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI), in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli:
Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 55. člena tega odloka.
(4) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se izračuna na naslednji način:
KPij = (A(parcela) * Cpij * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ctij * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
KPij | znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, |
A(parcela) | površina parcele, |
Cpij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dp | delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka, |
K(dejavnost) | faktor dejavnosti, |
A(tlorisna) | neto tlorisna površina objekta, |
Ctij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dt | delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, |
i | posamezna vrsta komunalne opreme, |
j | posamezno obračunsko območje. |
(5) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 55. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 55. člena tega odloka.
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste in pripadajoče objekte za odvodnjavanje in javno razsvetljavo ter vodovodno omrežje.
(2) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(3) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(4) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(5) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(6) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
60. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustno odstopanje pri tlorisnih gabaritih je +/–1,00 m.
(2) Izven tlorisnih gabaritov stavb lahko do +2,00 m segajo nadstreški nad vhodi.
(3) Dopustno odstopanje največjega višinskega gabarita posameznega objekta ali dela objekta je +/–1,00 m.
(4) BTP lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj gabaritov stavb.
(5) Lokacijo vhodov, uvozov in klančin je dopustno prilagoditi projektni rešitvi.
(6) Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: višinske kote pritličij stavb in terena so idejne in se lahko v projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena in projektnim rešitvam do ±0,50 m.
(7) Javne prometne, komunalne in energetske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne javne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(8) Poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronskokomunikacijske infrastrukture.
(9) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zadevajo.
(10) Dopustna so odstopanja zakoličbenih točk objektov v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
61. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Investitor in izvajalci imajo med gradnjo in po njej naslednje druge obveznosti:
– v času gradnje mora biti omogočeno nemoteno delovanje sosednjih objektov in zagotovljena nemotena komunalna oskrba prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani. Sočasno z gradnjo objektov mora biti zagotovljena prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času gradnje in po njej;
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča zunaj območja OPPN z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame, če je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča;
– promet mora biti v času gradnje organiziran tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– pred začetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno etapo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– morebitne poškodbe okoliških objektov, naprav in zunanjih ureditev, nastale v času gradnje, morajo biti sanirane na stroške povzročitelja;
– preden se začnejo izvajati gradbena dela, je treba zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje;
– ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ohranjenih na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
– nadomestne gradnje v okviru gabaritov in dopustnih dejavnosti, ki so določeni s tem odlokom,
– obnove fasadnega plašča objektov, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest.
63. člen
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Šiška,
– Četrtni skupnosti Šiška.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-43/2012-205
Ljubljana, dne 14. decembra 2015
Zoran Janković l.r.
