Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO)) ter 7. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 9. redni seji dne 20. 1. 2016 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Poljana (Š6 S1/2, Š5 S1, Š6 Z3)
V besedilu Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Poljana (Š6 S1/2, Š5 S1, Š6 Z3) (Uradni list RS, št. 63/11, 59/14) se v 1. členu črta besedilo »in ga je pod št. 11/2010 izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal«.
V točki (A) 3. člena se besedilo »Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve in povzetek za javnost. Odlok o OPPN ima sledečo vsebino:« spremeni, tako da se glasi: »Besedilo OPPN ima sledečo vsebino:«
(1) V točki (2) 4. člena se črta besedilo »obstoječih stavbnih«.
(2) Točka (4) 4. člena se spremeni, tako da se glasi:
(4) Območje Poljana zajema zemljišča parcelnih številk 33/7, 33/9, 42/4, 42/7, 42/10, 42/11, 42/12, 42/13, 42/14, 42/15, 42/16, 42/17, 42/18, 42/19, 42/20, 46/4, 46/7, 46/8, 47/14, 47/18, 47/20, 47/21, 47/22, 47/23, 47/24, 47/25, 47/26, 47/27, 47/28, 47/29, 47/30, 47/31, 47/32, 47/33, 47/34, 47/35, 47/36, 47/9, 52/2, 53/5, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/6, 59/4, 59/5, 59/6, 59/7, 93/9, 93/10, 93/11, 93/12, 93/15, 93/16, 93/17, 93/23, 93/24, 93/25, 93/26, 93/27, 93/28, 93/29, 93/30, 93/31, vse k.o. Bobovo (stanje zemljiškokatastrskega prikaza na dan 8. 9. 2015). Poleg navedenih zemljišč so predmet obravnave tudi robna območja, na katerih je izkazana potreba urejanja oziroma jih je zaradi priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo potrebno obravnavati.
Besedilo 6. člena se spremeni, tako da se glasi:
(1) Stavbni kompleks je razdeljen na več funkcionalnih celot, in sicer na sedem funkcionalnih celot individualne stanovanjske stavbne strukture (FC S1 do FC S7), dvoje funkcionalnih celot zelenih površin (FC Z1 in FC Z2), funkcionalno celoto športno-rekreacijskih površin (FC ŠR) in funkcionalno celoto prometne infrastrukture (FC I).
(2) FC S1 se nahaja v osrednjem južnem delu. V njenem sklopu se določa dve parceli, namenjeni gradnji (v nadaljevanju: funkcionalni enoti oziroma krajše Fe), na katerih je predvidena gradnja dveh eno- ali dvostanovanjskih stavb tipa B ali tipa B1.
(3) FC S2 se nahaja v osrednjem severnem delu. V njenem sklopu se določa devet funkcionalnih enot. Na šestih je predvidena gradnja eno- ali dvostanovanjskih stavb tipa B ali tipa B1, na treh pa eno- ali dvostanovanjskih stavb tipa B1.
(4) FC S3 se nahaja na jugovzhodnem delu. V njenem sklopu se določa šest funkcionalnih enot. Na petih je predvidena gradnja eno- ali dvostanovanjskih stavb, tipa C, na eni pa se nahaja obstoječa eno- ali dvostanovanjska stavba tipa E.
(5) FC S4 se nahaja na severovzhodnem delu. V njenem sklopu se določa osem funkcionalnih enot. Na dveh je predvidena gradnja eno- ali dvostanovanjskih stavb tipa C, na petih pa se nahajajo obstoječe eno- ali dvostanovanjske stavbe tipa E.
(6) FC S5 se nahaja na severozahodnem delu. V njenem sklopu se določa tri funkcionalne enote, na katerih je predvidena gradnja dveh eno- ali dvostanovanjskih stavb tipa B1 in ene eno- ali dvostanovanjske stavbe tipa C.
(7) FC S6 se nahaja na severozahodnem delu. V njenem sklopu se določa dvoje funkcionalnih enot. Na eni je predvidena gradnja eno- ali dvostanovanjske stavbe tipa C, na eni pa se nahajata obstoječa eno- ali dvostanovanjska stavba tipa E in pomožni objekt.
(8) FC S7 se nahaja na jugozahodnem delu ob športnem parku. V njenem sklopu se določa pet funkcionalnih enot, na katerih je predvidena gradnja eno- ali dvostanovanjskih stavb tipa A.
(9) FC ŠR je namenjena površinam za šport in rekreacijo. V njej se nahaja že zgrajeno pomožno nogometno igrišče s spremljajočimi objekti.
(10) FC Z1 in FC Z2 se nahajata na vzhodnem delu območja in sta namenjeni zelenim površinam (strmo pobočje), ki istočasno predstavlja zeleno cezuro med obstoječim in načrtovanim naseljem.
(11) FC I je namenjena pretežno notranjim prometnicam, deloma tudi priključevanju na robno prometno omrežje in določa poleg prometnic tudi lokacijo transformatorske postaje in zelenice ob cesti.
(12) Nezahtevni in enostavni objekti:
– na parcelah, namenjenih gradnji načrtovanih in obstoječih stanovanjskih stavb, so dovoljene gradnje pomožnih stavb (garaž, drvarnic, pokritih skladišč za lesna goriva, savn, fitnesov, zimskih vrtov, lop, ut, drvarnic, senčnic, vetrolovov in podobnih objektov), nadstreškov, letnih kuhinj, zunanjih stopnišč, ograj, podpornih zidov, rezervoarjev, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodnih zbiralnikov, bazenov za kopanje, grajenih ribnikov, okrasnih bazenov ter pomožnih komunalnih objektov;
– na parcelah, namenjenih gradnji športnih in rekreacijskih površin, so dovoljene gradnje in postavitve senčnic, pomožnih objektov v javni rabi, ograj, podpornih zidov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojnih parkirišč, kolesarskih poti, pešpoti, vodnih zbiralnikov, objektov za oglaševanje ter pomožnih komunalnih objektov;
– na parcelah, namenjenih gradnji prometne infrastrukture, so dovoljene gradnje in postavitve ograj, podpornih zidov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarskih poti, pešpoti in gozdne, vodnih zbiralnikov, objektov za oglaševanje ter pomožnih komunalnih objektov.
(13) Poleg gradenj novih objektov iz tega člena so pod pogoji iz tega odloka dopustni tudi odstranitev objektov ter vzdrževanje, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih objektov.
(1) Besedilo točke (A) 7. člena se spremeni, tako da se glasi:
(A) Urbanistični pogoji in usmeritve
(A.1) Prostostoječe stanovanjske stavbe, razen atrijskih hiš, imajo podolgovato tlorisno zasnovo, prilagojeno značilni tlorisni zasnovi naselja. Višinski gabarit stavb upošteva vertikalni gabarit naselja tako, da načrtovane stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja. Tipologija posameznih stavb na parcelah, namenjeni gradnji, je razvidna iz grafičnega načrta »zazidalna situacija«.
(A.2) Horizontalni gabariti po vrsti tipov stavb so sledeči (od teh gabaritov lahko odstopajo posamezni arhitekturni elementi, navedeni v točki (B) tega člena):
– stavba tipa A ima tlorisne dimenzije 5,9 m x 14,0 m;
– stavba tipa B ima tlorisne dimenzije 14,0 m x 14,0 m v zunanjih gabaritih oziroma 8,0 m x 8,0 m v notranjih dimenzijah atrija;
– stavba tipa B1 ima tlorisne dimenzije 14,0 m × 8,0 m;
– stavba tipa C ima tlorisne dimenzije 9,0 m x 12,0 m;
– stavba hiša tipa E ima maksimalne tlorisne dimenzije 14,0 m x 18,0 m.
(A.3) Vertikalni gabariti stavb so sledeči:
– stavbe z dvokapnimi strehami imajo maksimalni vertikalni gabarit (K) + P + M;
– stavbe z ravnimi in enokapnimi strehami imajo maksimalni vertikalni gabarit (K) + P +1.
(A.4) Lega stavb na zemljišču je določena s potekom gradbenih mej in gradbenih linij ter orientacijo stavb, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Minimalni odmik osnovnih in pomožnih stavb od prometnic je določen z gradbenimi linijami ali gradbenimi mejami, ki so razvidne iz grafičnega dela OPPN. Na mejah, kjer gradbene linije niso določene, se za minimalni odmik osnovnih stavb od meja parcel, namenjenih gradnji stavb, šteje odmik razviden iz grafičnega dela OPPN. V kolikor se velikost in lega stavb spreminjata v skladu s tolerancami v tem odloku, je treba za odmike manjše od 4,0 m pri osnovnih stavbah in odmike manjše od 1,5 m pri pomožnih stavbah pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča in upoštevati požarno-varstvene zahteve.
(A.5) Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), podporni zidovi, parterne ureditve (dvorišča, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograj ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
(A.6) Dovoz in dostop do parcel, namenjenih gradnji, se vrši iz notranjih prometnic, smer dostopa je razvidna iz grafičnega načrta »prometna ureditev«.
(A.7) Velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji, je določena z zakoličbenimi točkami in razvidna iz grafičnega načrta »načrt parcelacije«.
(2) Besedilo točke (B) 7. člena se spremeni, tako da se glasi:
(B) Arhitektonski pogoji in usmeritve
Stavbe znotraj iste funkcionalne celote morajo biti načeloma oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, in sicer:
– kota pritličja je na koti terena, oziroma dvignjena nad terenom za max. 1/3 etaže;
– strehe stavb so simetrične dvokapnice z naklonom v razponu od 25º do 40º in slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice pri atrijskih hišah;
– na območjih FC S1, FC S7 ter Fe S2/4, Fe S2/5, Fe S2/6, Fe S2/7, Fe S2/8 in Fe S2/9 je možna tudi izvedba ravnih streh ali enokapnic z naklonom do 15º (strešina mora imeti naklon v smeri krajše stranice stavbe), vendar morajo biti znotraj območja FC S7 vse strehe enakega tipa;
– barva strešne kritine je v odtenkih opečne do temno rjave barve;
– fasada je obdelana z zaključnimi ometi v svetlih barvah, možna je uporaba fasadnih plošč in lesenih oblog;
– odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken, pri dvokapnicah pa tudi frčad (klasične, pultne, trikotne), frčade ne smejo presegati slemena osnovne stavbe;
– okenske in vratne odprtine ter fasadni detajli (poudarki, nadstreški) so oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe;
– balkonske ograje so lahko lesene, kovinske ali steklene;
– pri vseh osnovnih stavbah je izven gabaritov, opredeljenih v točki (A.2), možno dodati balkone, terase in druge podobne elemente;
– pri stavbah na območju FC S7 je možno na severni strani dodati posamezne arhitekturne elemente (masivne zidove) kot zaščito pred pogledi s sosednjih zemljišč, pri čemer morajo biti ti elementi oblikovani enotno za vse stavbe na območju FC;
– streha pri pomožnih objektih mora biti v barvah in materialih usklajena z osnovno stavbo;
– dozidave, ki so nižje od osnovne stavbe, ter pomožne stavbe, ki so postavljene kot prizidek k osnovni stavbi, morajo imeti ravno streho;
– samostojno stoječe garaže imajo lahko tudi ravno streho;
– pri steklenjakih in nadstreških se dopušča tudi streha iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih, steklu podobnih materialov, nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°);
– strešne frčade pri pomožnih stavbah niso dopustne;
– v primeru postavitve sončnih zbiralnikov na streho morajo le-ti biti postavljeni na strešino oziroma integrirani s strešino in vzporedno z naklonom strehe;
– zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito, s čimer bodo zagotovljene čim manjše izgube toplotne energije.
(3) V besedilu točke (C.1) 7. člena se beseda »škarpe« zamenja s besedama »podporne zidove«.
(4) V besedilu točke (C.2) 7. člena se črta besedilo, ki se glasi »in večstanovanjski stavbi«.
(5) V besedilu točke (C.2) 7. člena se vrine nova četrta alineja, ki se glasi:
– višina podpornih zidov med vzhodnim (funkcionalne enote Fe S2/4, S2/5 in S2/9) in zahodnim (funkcionalne enote Fe S2/6, S2/7 in S2/8) delom funkcionalne celote FC S2 ne sme presegati 1,0 m.
(6) Črta se dosedanja enajsta alineja točke (C.2) 7. člena.
V besedilu 8. člena se črta besedilo, ki se glasi »v sprejetem OPPN nove stanovanjske soseske Dobrava«.
(1) V besedilu 9. člena se vrine nova točka (3), ki se glasi:
»(3) Na območju je predvidena ureditev dveh samostojnih pešpoti (izven koridorjev cest), in sicer kot povezava med cesto A in Vegovo ulico ter kot povezava med cesto A (Gallusovo ulico) in dostopno cesto B.«
(2) Ostale točke 9. člena se ustrezno preštevilčijo.
(1) V točki (5) 10. člena se za besedo »razsvetljavo« vrine besedilo, ki se glasi », plinovod«.
(2) V točki (6) 10. člena se za besedo »elektriko« vrine besedilo, ki se glasi », plinovod (po njegovi izgradnji)«.
(1) Točka (3) 11. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(3) Meteorne vode s streh stavb se morajo preko peskolovcev, iz utrjenih površin pa preko lovilcev olj odvajati v interno meteorno kanalizacijo in pred izpustom v javno meteorno kanalizacijo zadržati individualno na vsaki parceli, namenjeni gradnji, v zadrževalnikih (zadrževalnih bazenih ali cevnih zadrževalnikih), katerih volumni so določeni glede na tipe stavb. Volumen zadrževalnika za individualne stavbe znaša 4 m3, razen za stavbo na območju funkcionalne enote Fe S4/7, za katero znaša 6 m3. Meteorne vode s cest in drugih utrjenih javnih površin se ustrezno očiščene odvajajo v javno meteorno kanalizacijo in pred izpustom v odvodnik (vodotok) z zadrževalniki zadržijo na območju (pod cesto). Glede na prispevne površine je predvidena izvedba zadrževalnika z volumnom 54 m3. Predvidena je prestavitev obstoječega voda meteorne kanalizacije, ki poteka med funkcionalnima celotama FC S5 in FC S1, proti vzhodu. Potek prestavljenega voda je razviden iz grafičnega dela. Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, mora investitor pridobiti vodno soglasje. Za odvodnjavanje padavinskih (meteornih) voda je v fazi priprave projektne dokumentacije za stavbe potrebno izdelati podrobnejšo preverbo.«
(2) V točki (4) 11. člena se številka »3,0« nadomesti s številko »1,5«.
V točki (2) 12. člena se črta besedilo, ki se glasi: »Za večstanovanjski stavbi je potrebno za vsako večstanovanjsko stavbo predvideti skupni vodomerni jašek ustreznih dimenzij zunaj objekta. Za interno merjenje se za posamezno stanovanjsko enoto večstanovanjske stavbe vgradijo odštevalni merilniki, ki morajo biti priključeni na sistem daljinskega odčitavanja.«
Besedilo 13. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Ogrevanje stavb in priprava tople sanitarne vode je do izgradnje plinovoda predvidena z individualnimi kurišči z uporabo ekološko čistih energentov (plin, biomasa, kurilno olje, toplotne črpalke, sončna energija). Po njegovi izgradnji se morajo stavbe obvezno priključiti na plinovodno omrežje.«
(1) Točka (2) 14. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(2) Za priključitev načrtovanih stavb je potrebno zgraditi ustrezno nizkonapetostno kabelsko omrežje s poteki tras večinoma pod prometnicami. Na severovzhodnem robu je predvidena prestavitev dela trase obstoječega voda. Potek prestavljenega voda je razviden iz grafičnega dela. NN omrežje se izvede do priključnih merilnih omaric, ki se jih postavi na stalno dostopna mesta. Za priključitev stavb na električno omrežje si mora posamezni investitor na projektno dokumentacijo (PDG) pridobiti soglasje upravljalca.«
(1) V besedilu 14. člena se vrineta novi točki (3) in (4), ki se glasita:
»(3) V delu trase južno od pomožnega nogometnega igrišča je predvidena prestavitev SN voda izven koridorja pešpoti. Potek prestavljenega voda je razviden iz grafičnega dela.
(4) Odmik načrtovanih stavb od SN voda na območju funkcionalne celote FC S7 mora znašati minimalno 1,5 m.«
(2) Ostale točke 14. člena se ustrezno preštevilčijo.
V točki (2) 15. člena se črta besedilo, ki se glasi »Nova kabelska kanalizacija je predvidena iz PVC fi 110 na isti strani (ceste) kot energetska kabelska kanalizacija.«.
V 16. členu se črta besedilo, ki se glasi »vključno z ekološkimi otoki za ločeno zbiranje odpadkov«.
Črta se točka (1) 19. člena.
Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi »Severni del območja OPPN Poljana meji na kmetijska zemljišča. Investitorji so dolžni ta zemljišča zaščiti pred onesnaženjem.«
V besedilu 27. člena se črta točka (2), dosedanja točka (3) pa postane nova točka (2).
V besedilu 29. člena se doda nova točka (1.5), ki se glasi: »na območju FC S5 in območju Fe S6/1 poleg usmeritev iz te točke upoštevati tudi ugotovitve projektne dokumentacije za sanacijo plazu nad nogometnim igriščem, ki jo je pod št. projekta 673/2013 v aprilu 2013 izdelal ISB Inženirsko statični biro d.o.o. iz Maribora.«
(1) V besedilu točke (1) 31. člena se črta beseda »stavbnih«.
(2) Besedilo točke (3) 31. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(3) Dovoljena so odstopanja za individualne stanovanjske stavbe do +/–2,00 m v tlorisnem gabaritu, pri čemer pa je potrebno upoštevati gradbene linije ali meje, tlorisna površina stavbe pa se ne sme povečati ali zmanjšati za več kot 15 %. Dovoljena so odstopanja za lokacije infrastrukturnih vodov na območju OPPN do +/–5,00 m, za priključna omrežja izven območja OPPN do oskrbovanih sistemov pa do +/–10,0 m.«
(3) V besedilu 31. člena se črta točka (5), ostale točke pa se ustrezno preštevilčijo.
(4) Besedilo dosedanje točke (9) 31. člena se spremeni tako, da se glasi »Za meje parcel, namenjenih gradnji, so dovoljena odstopanja do +/–2,00 m. V primeru uporabe teh toleranc se smiselno prilagodi tudi lega zakoličbenih točk, prikazanih na grafičnem načrtu »načrt parcelacije«.«
(5) Na koncu 31. člena se dodata novi točki (9) in (10), ki se glasita:
»(9) Znotraj funkcionalnih celot FC I in FC ŠR se parcele, namenjene gradnji, lahko poljubno delijo ali združujejo.
(10) Dopustno je povečati oddaljenost gradbene linije od prometnice, ob kateri poteka, vendar mora biti oddaljenost na celotnem poteku posamezne linije enaka za vse tangirane stavbe (vključno z že zgrajenimi), ki se postavljajo ob njej.«
Kartografski del tega odloka vsebuje naslednje grafične načrte, s katerimi se nadomesti istoimenske liste iz kartografskega dela Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Poljana (Š6 S1/2, Š5 S1, Š6 Z3) (Uradni list RS, št. 63/11, 59/14):
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Zazidalna situacija
5.1. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (prometna ureditev)
5.2. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (zbirna karta infrastrukture)
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom
8. Načrt parcelacije.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03212-0003/2016
Šmarje pri Jelšah, dne 21. januarja 2016
Stanislav Šket l.r.
