Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 10. redni seji 27. 1. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA 11-Braslovče (Brinovšek)
(pravna podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).
(2) Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12). Strategija prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
(3) Podrobni načrt je izdelal: VIZURA matko d.o.o., pod številko: 14/2015 z datumom 14. 8. 2015.
(1) Vsebina tekstualnega dela:
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3. ZASNOVA PROJEKTIH REŠITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN JAVNO GRAJENO DOBRO
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(2) Vsebina grafičnega dela:
1. IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANA OBČINE
2. OBMOČJE NAČRTA Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM
3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
4. ZAZIDALNA SITUACIJA
5. PRIKAZ OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO
6. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA OKOLJA
7. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
8. KARTA RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI OBSTOJEČEGA STANJA
9. KARTA RAZREDOV EROZIJSKE NEVARNOSTI OBSTOJEČEGA STANJA
10. KARTA RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI PREDVIDENEGA STANJA Z NAČRTOVANIM OBJEKTOM IN ZUNANJO UREDITVIJO
11. KARTA RAZREDOV EROZIJSKE NEVARNOSTI PREDVIDENEGA STANJA Z NAČRTOVANIM OBJEKTOM IN ZUNANJO UREDITVIJO
12. NAČRT PARCELACIJE
(3) Seznam prilog:
1. ODLOČBA MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR, DA V POSTOPKU PRIPRAVE OPPN, NI TREBA IZVESTI POSTOPKA CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE
2. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM
3. SMERNICE IN MNENJA
4. POVZETEK ZA JAVNOST
5. STROKOVNE PODLAGE
(4) Sestavine iz prejšnjega odstavka so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja ene stanovanjske hiše, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(1) Meja obravnave:
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na južnem delu obrobja trga Braslovče v k.o. Braslovče.
Meja ureditvenega območja na južnem delu poteka po potoku Radigaj, na severozahodnem in severnem delu poteka po obstoječi pozidavi, na vzhodni strani pa meji na kmetijska zemljišča in skrajni rob predvidene pozidave.
(2) Velikost območja:
Površina ureditvenega območja OPPN za del območja urejanja PA11-Braslovče (Brinovšek) znaša cca 2000 m2. Gradbena parcela obsega cca 700 m2. Preostali del ureditvenega območja pa predstavlja varovalni pas obstoječe kanalizacije, priobalno zemljišča potoka Radigaj in območje varovanja naravnih vrednot.
(3) Parcelno stanje:
Območje OPPN vključuje parcele številke:
Del parcele 573/1 in del parcele 573/3, vse v k.o. Braslovče.
(4) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja južno od občinske ceste in je na severu in zahodu omejeno z že obstoječimi stavbami, na vzhodu s kmetijskimi površinami in na jugu s potokom Radigoj. Območje se preko predvidene interne ceste z obračališčem priključuje na obstoječo lokalno cesto.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja PA11-Braslovče (Brinovšek) spada v prostorsko enoto (PE 13) Braslovče in Rakovlje in se nanaša na zemljišče, ki je v obstoječem Odloku o prostorskem redu Občine Braslovče predvideno kot mešano območje, in sicer za bivanje (stanovanjski objekti), mirnejšo poslovno-obrtno dejavnost, stavbe za trgovinske in druge storitvene dejavnosti in podobno ter potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja ene stanovanjske hiše, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
(1) Oblikovanje arhitekturne podobe in uporaba materialov na zunanjščini objektov mora slediti tradicionalnim arhitekturnim značilnostim pozidane strukture naselja. Izjemoma so možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja.
(2) Finalna obdelava fasad mora biti obdelana v beli barvi ali pa v svetlih zemeljskih odtenkih.
(3) Nakloni strešin morajo biti od 30°do 45°,brez posebnih arhitekturnih elementov streh in z minimalnimi napušči. Objekti morajo biti kriti z opečno kritino naravne rdeče barve.
(4) Tlorisni gabariti objektov morajo biti pravokotno podolgovati, v razmerju stranic me 1:1,2 do 1,5. Etažnost objekta največ do P+1+M, s tem da posamezna etaža ne sme presegati višine 3 m. Glavna slemenska orientacija mora biti v smeri daljše stranice. Kolenčni zid pa ne presega višine 80 cm.
(5) Osnovni gabariti niso predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino in minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora.
(6) Obvezna je ohranitev gradbene linije predvidenega objekta po daljši stranici z linijo parcelne meje.
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Načrtovani objekti morajo slediti načinu pozidave v tem delu Braslovč in se morajo vklopiti v morfološko strukturo naselja, kjer stanovanjski objekti stojijo vzporedno ob cesti. Glavno sleme stanovanjskega objekta mora biti v smeri daljše stranice parcele v smeri vzhod-zahod.
(2) Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
(3) Kota pritličja objekta mora biti na H=306,33 m. Največje dovoljene horizontalne dimenzije stanovanjskega objekta so 14,50 m x 12,00 m, etažnost objekta največ do P+1+M, s tem da posamezna etaža ne sme presegati višine 3 m. Glavna slemenska orientacija mora biti v smeri daljše stranice. Kolenčni zid pa ne presega višine 80 cm.
(4) Določen je tudi minimalni odmiki od severne parcelne meje, ki znaša 4,00 m.
(5) Priporočljiva je izbira sodobnih konstrukcij in materialov, ki mora biti prilagojena nosilnosti tal oziroma geologiji ter varnosti pred požarom. Izjemoma so možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja.
(6) Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(7) Na območju OPPN je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije. Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo, se lahko gradijo 2,00 m od posestne meje. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
(8) Pri vseh aktivnostih na območju OPPN je potrebno upoštevati določila 37., 38. in 39. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 z dopolnitvami).
(1) Zunanja ureditev mora biti usklajena s podeželskim značajem prostora. Pri urejanju je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo.
(2) Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv upoštevati varstvo okolja.
(3) Na območju OPPN je v skladu s pogoji načrta možna postavitev transparentne ograjo do posestne meje in do višine 1,50 m ali živo mejo z avtohtono zasaditvijo do višine 1,80 m.
IV. ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se prometno navezuje preko dela parcele 573/3 na obstoječo javno cesto JP 990240 (odsek JP 990242 Braslovče 62), ki jo bo potrebno rekonstruirati in razširiti do minimalne širine 4 m.
(2) Zemljišče predvideno za ureditev prometne infrastrukture je večinoma ravno. Pri ureditvi dovozne ceste se izvedejo le manjši terenski posegi zaradi parametrov nivelete ceste.
(3) Predviden sestav zgornjega ustroja omenjene ceste je sledeč:
3 cm asfaltbeton
5 cm bitugramoz
35 cm min. tampon ME2 min 80 Mpa.
(4) Pri postavitvi ograj ali živih mej proti javni cesti je potrebno upoštevati minimalni odmik ograje 1 m od cestišča. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti, ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.
(5) Znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost ali kako drugače vplival na zmanjševanje pretočnosti ali prometne varnosti.
Ob objektu bodo urejena parkirišča za osebna vozila.
(kolesarski in peš promet)
(1) Na ureditvenem območju ni posebej predvidenih površin za kolesarjenje.
(2) Na severozahodnem robu ureditvenega območja, kjer poteka obstoječa pešpot, je predviden 2 m širok pas za ureditev pešpoti kot javno dobro.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Oskrba novega objekta z vodo je možna preko javnega vodovoda PE DN 100 mm, ki poteka po zahodnem delu obravnavanega območja. Na omenjeni vodovod se bo izvedel priključek vodovoda, kar je razvidno iz grafične priloge. Nov vodovodni priključek se izvede v skladu s smernicami in pod pogoji upravljavca.
(2) Načrtovan objekt se bo oskrboval z vodo iz predvidenega priključka, ki bo izveden z vgradnjo zapornega ventila. Vodomer se vgradi v zunanji vodomerni jašek. Trasa načrtovane prestavitve vodovoda poteka po zelenih površinah.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Meteorna kanalizacija
Padavinske vode z obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste …) se ponikajo, pri tem bo ponikovalnica locirana izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(2) Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, zaključeno s čistilno napravo. Novi objekt se bo priključil na javni kanal preko predvidenega priključnega kanala na javni kanal v revizijskem jašku.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Energija za napajanje novega stanovanjskega objekta je na razpolago na obstoječem NN podzemnem električnem vodu, kateri se prekine in vpelje v novo predvideno priključno merilno omarico, ki bo hkrati služila tudi kot PMO za predvideno stanovanjsko hišo.
(2) Obstoječ NN električni kabel, ki poteka ob robu ureditvenega območja, bo potrebno pred pričetkom del mehansko zaščititi in po potrebi delno prestaviti ob rob predvidene uvozne ceste.
Na območju OPPN ni predvidena izgradnja javne razsvetljave.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni glavnih TK vodov v upravljanju Telekom Slovenije.
(2) Na obravnavanem območju ni kabelsko komunikacijskih vodov v upravljanju Telemach d.o.o.
(3) Pred izgradnjo novih omrežij elektronskih komunikacij je potrebno izdelati projekt obeh vodov, ki bo usklajen z ostalimi infrastrukturnimi omrežji.
(4) Pri načrtovanju gradbenih posegov je potrebno upoštevati, da mora biti križanje z ostalimi komunalnimi vodi izvedeno tako, da je kot križanja 90º oziroma ne manj kot 45º. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m.
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajali iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine ni.
(2) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora o nameravanih posegih pisno obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom izvajanja zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, spada predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa 60 db za dan in 50 db za noč.
(2) Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 – ZVO-1, 66/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07).
(3) Vode
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča, ceste …) se bodo odvajale v podtalje preko ponikovalnice, katera bo locirana v travnatih površinah.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče …).
Rešitev odpadnih voda je načrtovana v skladu z zasnovo kanalizacijskega sistema naselja.
(4) Ohranjanje narave
Obravnavano območje sega v območje vodotoka Radigaj, ki ima z ohranjeno naravno strugo, obrežno vegetacijo in širšim obrežnim pasom mokrotnih travnikov status naravne vrednote (ident. št. 5974). V ta namen niso v pasu varovanja predvidene nobene gradnje, razen ureditev obstoječe pešpoti in prepusta.
(1) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja.
Na celotnem območju Občine Braslovče so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice (ekološki otoki) za ločeno zbiranje odpadkov.
V skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z veljavnimi predpisi se nahaja tudi Zbirni center Braslovče za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na Žovneku.
(2) Za predviden objekt bo zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotovljen bo nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(vodnogospodarski ukrepi)
(1) Obravnavano območje se nahaja ob vodotoku Radigaj, levem pritoku Trebnika, kjer je območje potencialno poplavno ogroženo. V ta namen je bila izdelana hidrološko-hidravlična študija katere sestavni del so tudi karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti obstoječega stanja in predvidenega stanja z vrisanim načrtovanim objektom in zunanjo ureditvijo.
(2) Celotno ureditveno območje OPPN je uvrščeno v razred srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti.
(3) Območje predvidene gradnje stanovanjske stavbe pa se v skrajnem jugozahodnem delu nahaja v razredu preostale poplavne nevarnosti.
(4) Glede na poplavno situacijo terena se poplavna varnost predvidenega objekta zagotovi z dvigom kote pritličja na Q100+0,50m, to je na nadmorski višini 306,33 m. Nadvišanje terena zaradi zagotavljanja poplavne varnosti je mogoče samo na območju gradnje objekta, manipulacijskih površin pa ni dopustno nadvišati na koto sosednjih zemljišč.
(5) Vsi posegi, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga pred izvedbo izda Agencija RS za okolje.
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150 g in je povzet iz karte potresne nevarnosti Slovenije.
(1) Predvidena zazidava in ureditev skladno z veljavnimi predpisi zagotavlja potrebne odmike med objekti za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Obstoječe vodovodno omrežje s hidranti zagotavlja zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo požarno varnost.
(3) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila po obstoječih javnih cestah ter obstoječem in predvidenem dovozu, zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na manipulacijskih in travnatih površinah.
(4) Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje zelene ter interne in javne prometne površine.
(5) Vgrajeni materiali, naprave in napeljave v objektih morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako, da je zagotovljena požarna varnost skladno s predpisi.
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
(2) V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
OPPN omogoča etapno izvajanje oziroma postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva regulacijska črta in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej.
– dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem odlokom.
– sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov.
(2) Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-2/2015-10
Braslovče, dne 27. januarja 2016
Branimir Strojanšek l.r.
