Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 10. seji dne 27. 1. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA 6 – območje vikend naselje Letuš – desni breg (Marko, Sešel)
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) Občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA6 – območje vikend naselje Letuš – desni breg (Marko, Sešel), (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 125-2015, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom (PV Invest d.o.o., št. 43-2014)
– geološko poročilo (PV, gm-62/2014)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja na območju vikend naselja Letuš, v bližini reke Savinje. Območje zajema parcelo št. 469/286 k.o. Letuš in je veliko 709 m². Na severu je omejeno s pozidanimi stavbnimi zemljišči, na zahodu in vzhodu s kmetijskimi zemljišči ter na jugu s še nepozidanimi stavbnimi zemljišči.
(2) Kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Za del prostorske enote Vikend naselje Letuš – desni breg (PE 7) je v skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15; v nadaljevanju: prostorski red občine) predviden sanacijski občinski lokacijski načrt (občinski podrobni prostorski načrt po ZPNačrt) z oznako PA 6, v katerem se nahaja tudi območje OPPN. Ker občina oziroma lastniki preostalih zemljišč v naselju trenutno ne načrtujejo sanacijskega OPPN za celotno območje, je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjskih stavb.
(3) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje objektov predvideni ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah, pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji infrastrukture.
(5) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje se nahaja v vikend naselju Letuš na desnem bregu reke Savinje. Leži neposredno ob lokalni cesti, ki poteka skozi vikend naselje Male Braslovče, vikend naselje Letuš ter se nadaljuje proti naselju Letuš ob desnem bregu reke Savinje. S tem je že zagotovljen neposreden dostop na javno cestno omrežje.
(2) Na območju se nahaja manjša počitniška stavba z garažo.
(3) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v prilogi Uredbe), in sicer samostojne stavbe
– enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena tega odloka.
(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(3) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Dovoljena je gradnja ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 10.00 m x 12.00 m ter etažnosti do največ P+1+M, pri čemer se šteje, da v primeru izgradnje vseh etaž kolenčni zid v mansardi ne presega višine 0.8 m.
Značilnosti stavbe naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico.
Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2.0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. Tlorisna velikost posameznih stavb je lahko tudi drugačna, vendar ne sme presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
(3) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv.
Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Kote terena (parkirišča, ceste, manipulativne površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
(4) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Skupni pogoji
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0.80 m. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž, bazenov in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo.
(5) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Dostop do predvidenih ureditev je omogočen preko obstoječe javne ceste, kategorizirane kot JP990390 (odsek JP990391 Male Braslovče–Letuška gmajna). Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju cestnega priključka, zato znotraj meje cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključkov ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključkov.
Ravno tako je potrebno predvideti rekonstrukcijo občinske ceste JP990391 ter zagotoviti možnost razširitve ter izgradnjo pločnika do minimalne širine 5 metrov.
(2) Mirujoči promet
Znotraj parcele, namenjene gradnji, je potrebno za potrebe stavbe zagotoviti vsaj dve parkirni mesti ter potrebno obračališče tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(energetska infrastruktura)
(1) Ob obstoječem objektu se nahaja priključna merilna omarica z merilnim mestom, ki služi za napajanje obstoječega objekta. Pred rušitvijo obstoječega objekta je omarico potrebno fizično odstraniti in predvideti novo PMO za napajanje predvidenega objekta, katera mora biti locirana na stalno dostopnem mestu (po priloženi situaciji). V predvideno PMO se prestavi obstoječe merilno mesto. Prav tako se ob robu območja nahaja obstoječi nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno prav tako upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1,5 m od osi istega. Kolikor se odmikov pri gradnji stavb od obstoječega NN nadzemnega voda ne bo moglo doseči, je istega potrebno preurediti od tč. A do t. B v podzemno izvedbo.
Obstoječi objekt je že priključen na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta 2018556 z zakupljeno priključno močjo 1 x 6 kW, kar ustreza omejevalcu toka 2 x 25 A in se napaja iz transformatorske postaje TP Zelenjak – NN izvod I02: Rp1.
(2) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predvideni objekt si mora investitor od Elektra Celje pridobiti projektne pogoje, soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektu.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(2) Telemach
Na obravnavanem območju se nahaja kabelsko komunikacijski sistem v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Investitor je pri gradbenih posegih dolžan izvesti zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav. Na območju obstoječe KKS je potrebno za morebitne gradbene posege pridobiti projektne pogoje, ki so usklajeni z ostalimi komunalnimi upravljavci. Priključitev novih objektov na KKS je možna z izgradnjo dovodne kabelske kanalizacije. Pri križanju KKS z ostalimi vodi mora biti kot 45° do 90°. Minimalni vertikalni odmik pri križanju mora biti 0,3 metra. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 metra.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja, ki se bo zaključevalo s čistilno napravo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja je potrebno fekalne vode odvajati skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Po izgradnji kanalizacijskega sistema bo priključitev na kanalizacijo obvezna.
(2) Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Oskrba obstoječih in načrtovanih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90 mm in preko obstoječih priključkov, ki so že izvedeni. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.
(obveznost priključevanja)
Stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, pri čemer morajo biti vsi posegi od meje vodnega zemljišča reke Savinje odmaknjeni 15 metrov.
Vsi načrtovani objekti se bodo priključili na male čistilne naprave, po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa nanj. Padavinske vode se bodo ponikale. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– III. območje varstva pred hrupom na posebnem območju: površine podeželskega naselja (50/60 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.
Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(1) Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13 in 49/13). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13).
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(1) V študiji ''Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica – Letuš'', št. proj. A99-FR/10, feb. 2010, ki jo je izdelal IZVOR d.o.o., Ljubljana, je za območje predvidenega urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta ugotovljeno, da spada v razred preostale poplavne nevarnosti, kar pomeni, da spada v območje dosega 500-letnih poplav, kar je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Savinjska kotlina |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 1 |
VOD_SKUP1 | Medzrnski, aluvialni – obširni in lokalni srednje do visoko izdatni, mestoma nizko izdatni vodonosniki |
VDOON_1 | Peščeno-prodni zasipi reke Savinje in njenih pritokov |
HIDRODIN1 | Odprt |
SRED_DEB1 | 16 |
LITO_OPIS1 | Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek, prod, grušč) / Kvartar |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred določenimi posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Znotraj območja urejanja je določena enovita parcela, namenjena gradnji.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. Je pa predpogoj, da prometna in komunalna ureditev sledi ureditvam znotraj posameznih enot urejanja.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-3/2015-15
Braslovče, dne 27. januarja 2016
Branimir Strojanšek l.r.
