Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS)
Razglašam Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. februarja 2016.
Št. 003-02-1/2016-12
Ljubljana, dne 10. februarja 2016
Borut Pahor l.r.
Republike Slovenije
O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE (ZGGLRS)
(namen in vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa način gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni gozd) za doseganje gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa pri gospodarjenju z državnimi gozdovi ter ustvarjanje pogojev za razvoj gozdno-lesnih verig kot nosilcev trajnostnega razvoja in oblikovalcev zelenih delovnih mest.
(2) Ta zakon ureja načela in cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi, družbo Slovenski državni gozdovi (v nadaljnjem besedilu: družba), postopke, način in omejitve pri razpolaganju z državnimi gozdovi, način pridobivanja gozdov, način upravljanja državnih gozdov in letno nadomestilo, preglednost poslovanja, proračunski sklad za gozdove, zbiranje in uporabo podatkov, pravico občin do dela letnega nadomestila in druga vprašanja, povezana z gospodarjenjem z državnimi gozdovi.
(3) Ta zakon se uporablja tudi za druga gozdna zemljišča v lasti Republike Slovenije in zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki so z državnimi gozdovi ekološko oziroma funkcionalno povezana in zagotavljajo uresničevanje celovitega gospodarjenja z državnimi gozdovi.
(4) Ta zakon se ne uporablja za državne gozdove, ki jih imajo v upravljanju drugi upravljavci na podlagi posebnega zakona oziroma podzakonskega predpisa ali jih kot upravljavce stvarnega premoženja države določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države.
(5) Za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki se jim spremeni dejanska raba, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona do njihove odsvojitve ali prenosa gospodarjenja.
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. gospodarjenje z državnimi gozdovi pomeni razpolaganje z državnimi gozdovi, upravljanje državnih gozdov ter pridobivanje gozdov;
2. razpolaganje z državnimi gozdovi pomeni njihovo prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve, ustanovitev služnosti, pravice stvarnega bremena in stavbne pravice na državnih gozdovih ter skrb za pravno urejenost;
3. pridobivanje gozdov pomeni vsak prenos lastninske pravice na gozdovih na Republiko Slovenijo;
4. upravljanje državnih gozdov pomeni izvajanje ali oddajo in nadzor nad izvajanjem sečnje in spravila lesa, prevoza gozdnih lesnih sortimentov, opravljanja varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij državnih gozdov, pridobivanja in prodaje gozdnih dobrin, gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter prodajo lesa in gozdnih lesnih sortimentov ter oddajanje državnih gozdov v najem;
5. oddajanje državnih gozdov v najem pomeni odplačno oddajo državnega gozda oziroma objektov v njem v najem fizičnim ali pravnim osebam za opravljanje dejavnosti, ki niso neposredno povezane z upravljanjem državnih gozdov, zlasti za namene športnih, kulturnih, turističnih ter rekreativnih prireditev ipd.;
6. gozdno-lesna veriga pomeni vrednostno verigo, ki povezuje trajnostno, večnamensko in sonaravno upravljanje z gozdovi, predelavo lesa, oblikovanje, proizvodnjo in prodajo lesnih proizvodov ter vse druge panoge, ki temeljijo na lesu.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja gozdove.
(zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti)
Za gospodarjenje z državnimi gozdovi po tem zakonu se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, razen v primerih iz tretjega odstavka 19. člena in tretjega odstavka 23. člena tega zakona.
II. GOSPODARJENJE Z DRŽAVNIMI GOZDOVI
Pri gospodarjenju z državnimi gozdovi je treba ravnati gospodarno, učinkovito in tako, da se uresničujejo cilji iz tega zakona in predpisov, ki urejajo gozdove ter varstvo okolja in ohranjanje narave.
Državnih gozdov ni dovoljeno neodplačno odsvojiti ali obremeniti, razen v primerih iz 24. in 25. člena tega zakona.
Z državnimi gozdovi se gospodari tako, da se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.
(cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi)
Cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi so:
1. ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov;
2. prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest;
3. dolgoročno povečevati površino državnih gozdov;
4. prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja;
5. prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij;
6. na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
7. izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.
(vračanje državnih gozdov v naravi)
Državnih gozdov kot predmeta postopkov vračanja na podlagi zakona, ki ureja denacionalizacijo, zakona, ki ureja ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic, in zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, ni dovoljeno odsvojiti. Z njimi je treba gospodariti tako, da je mogoča njihova vrnitev upravičencem.
III. DRUŽBA SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI
(ustanovitev in dejavnost družbe)
(1) Za gospodarjenje z državnimi gozdovi se ustanovi družba Slovenski državni gozdovi.
(2) Družba v okviru opravljanja dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi opravlja naloge razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov.
(3) Družba lahko poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi, kot so organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim višjo dodano vrednostjo.
(4) Družba pri svojem poslovanju uresničuje cilje tega zakona.
(5) Dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena družba financira s prihodki od prodaje lesa, gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin, drugih lastnih prihodkov in drugih virov.
(poroštvo Republike Slovenije)
(1) Za organiziranje centrov iz tretjega odstavka prejšnjega člena lahko družba za zagotavljanje osnovnih in obratnih sredstev najema kredite s poroštvom Republike Slovenije.
(2) Poroštva iz prejšnjega odstavka daje Republika Slovenija pod naslednjimi pogoji:
1. skupna višina poroštvenih obveznosti iz najetih kreditov obsega vračilo glavnice največ do višine 20.000.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, stroški najetja ter realizacije kredita;
2. poroštvo se izda za zadolžitev, ki temelji na investicijski dokumentaciji, ki je pripravljena v skladu s predpisi, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
3. poroštvo se izdaja v višini 80 odstotkov vsake prevzete obveznosti;
4. poroštvo se lahko izda v roku desetih let od uveljavitve tega zakona;
5. premija, ki jo plača družba za poroštvo Republiki Sloveniji, je vsaj tako visoka, da ustreza primerljivi poroštveni premiji, ki jo je mogoče najti na finančnih trgih;
6. krediti, za katere se dajejo poroštva po tem zakonu, morajo biti najeti po obrestnih merah, ki so primerljive obrestnim meram najboljših komitentov;
7. skupni stroški obravnave, odobritve in izdaje posameznega kredita ne smejo presegati 0,5 odstotkov višine glavnice posameznega kredita;
8. ročnost posameznega kredita ne sme biti krajša od sedmih let in ne daljša od 25 let;
9. država bo izpolnila poroštveno obveznost v roku deset delovnih dni po prejemu upnikovega poziva, iz katerega je razvidno, da kreditojemalec navkljub njegovemu pozivu v dogovorjenem roku ni izpolnil zapadle obveznosti;
10. pred sklenitvijo poroštvene pogodbe s posameznim kreditodajalcem sklene minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojna za finance, s kreditojemalcem pogodbo o zavarovanju poroštva Republike Slovenije;
11. poroštvo se izda na podlagi soglasja Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).
(3) Sredstva za izpolnjevanje poroštvenih obveznosti države za kredit iz prvega odstavka tega člena se za vsako proračunsko obdobje zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Izdana poroštva po tem členu se vštevajo v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(4) Poroštvene pogodbe z upniki sklepa minister, pristojen za finance.
(pravnoorganizacijska oblika in firma družbe)
(1) Družba Slovenski državni gozdovi je družba z omejeno odgovornostjo.
(2) Firma družbe je: Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja gospodarske družbe)
Za družbo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(ustanoviteljica in družbenica)
Ustanoviteljica in edina družbenica družbe je Republika Slovenija, ki svojega poslovnega deleža ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo.
Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje vlada.
(1) Družba ima naslednje organe:
– skupščino,
– nadzorni svet,
– poslovodstvo,
– strokovni svet.
(2) Nadzorni svet družbe sestavlja osem članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član), od tega pet predstavnikov ustanoviteljice in trije predstavniki delavcev.
(3) Strokovni svet je posvetovalni organ poslovodstva družbe. Sestavlja ga deset članov, od tega dva predstavnika lokalnih skupnosti, dva predstavnika organizacij civilne družbe s področja varovanja okolja ter šest predstavnikov strokovnih organizacij in združenj s področja gozdarstva in lesarstva. Naloga strokovnega sveta družbe je svetovanje poslovodstvu v zvezi z doseganjem ciljev tega zakona pri opravljanju nalog gospodarjenja z državnimi gozdovi, zlasti na področju odsvojitve državnih gozdov, pridobivanju gozdov, pripravi poslovnih načrtov ter na področju vzpostavljanja in razvoja gozdno-lesnih verig. Mnenja, predloge in priporočila strokovnega sveta je poslovodstvo dolžno obravnavati in se do njih opredeliti.
(4) Pristojnosti in naloge organov, podrobnejši postopek in pogoji za imenovanje članov v organe in druga vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uredijo v aktu o ustanovitvi družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(pogoji in postopek za imenovanje članov nadzornega sveta)
(1) Za člana nadzornega sveta, ki je predstavnik ustanoviteljice, je lahko imenovana fizična oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
1. odlikuje ga osebna integriteta in poslovna etičnost;
2. njegove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;
3. ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;
4. ima najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;
5. ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu upravljanja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;
6. ni član organa vodenja ali nadzora v družbi, v kateri ima družba Slovenski državni gozdovi večinski delež ali prevladujoč vpliv;
7. ne sme biti v poslovnem razmerju z družbo Slovenski državni gozdovi ali z njo povezano družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel, razen poslov, v katerih je član nadzornega sveta družbe odjemalec običajnih produktov in storitev te družbe po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu.
(2) Nadzorni svet družbe mora biti sestavljen iz članov, ki se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju in kompetencah.
(3) Vlada imenuje strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta iz prvega odstavka tega člena, ki je sestavljena iz strokovnjakov z izkušnjami iz delovanja nadzornih svetov, upravljanja kadrovskih virov in korporativnega upravljanja ter poznavanja področja gozdarstva in lesarstva. Strokovna komisija pripravi merila za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin, potrebnih za kakovostno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Strokovna komisija objavi javni poziv za pridobivanje kandidatov za člane nadzornega sveta, izvede postopek ocenjevanja kandidatov ter pripravi predlog primernih kandidatov za člane nadzornega sveta, ki ga posreduje predlagateljem iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Na podlagi predloga kandidatov iz prejšnjega odstavka predlagajo skupščini v imenovanje po enega člana nadzornega sveta:
– minister, pristojen za gozdarstvo,
– minister, pristojen za gospodarstvo,
– minister, pristojen za finance,
– minister, pristojen za ohranjanje narave in
– vsakokratna opozicija v državnem zboru.
(5) Za imenovanje članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju družb.
(zagotavljanje integritete in preprečevanje korupcije)
Za poslovodstvo družbe se poleg določb, ki veljajo za poslovodne osebe po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje.
(1) Osnovni kapital družbe je sestavljen iz stvarnega in denarnega vložka.
(2) Osnovni vložek v denarju v celoti zagotovi in vplača družbenica ob ustanovitvi družbe.
(3) Stvarni vložek družbenice je kapitalska naložba Republike Slovenije v družbi Snežnik, podjetje za proizvodnjo in storitve, d. d.
IV. RAZPOLAGANJE Z DRŽAVNIMI GOZDOVI IN PRIDOBIVANJE GOZDOV
(1) Družba razpolaga z državnimi gozdovi in pridobiva gozdove v imenu in za račun Republike Slovenije. Družba pri tem uresničuje načela in cilje tega zakona.
(2) Za razpolaganje z državnimi gozdovi in pridobivanje gozdov se uporabljajo določbe tega zakona in predpisov, ki urejajo promet z gozdovi.
(3) Za obremenjevanje državnih gozdov s stvarnimi pravicami se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(način razpolaganja z državnimi gozdovi in pridobivanja gozdov)
(1) Pri razpolaganju z državnimi gozdovi in pridobivanju gozdov se oblikujejo večji strnjeni kompleksi državnih gozdov, zmanjšuje delež državnih gozdov v solastnini ter prednostno pridobivajo gozdovi v obmejnem pasu, varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ki jih v skladu zakonom, ki ureja gozdove, razglasi vlada, ter gozdovi na varovanih območjih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, za doseganje ciljev teh območij.
(2) Obmejni pas iz prejšnjega odstavka določi vlada s sklepom.
(1) Vrednost državnega gozda se pred izvedbo postopka prodaje ali menjave oceni. Prav tako se cenitev opravi pred postopkom nakupa gozda, če znaša vrednost nakupa 100.000 EUR ali več.
(2) Cenitev iz prejšnjega odstavka opravi sodni cenilec ustrezne stroke, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Cenitev na dan začetka postopka prodaje, menjave ali nakupa ne sme biti starejša od šestih mesecev.
(3) Državni gozd se ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno vrednostjo oziroma se ne sme kupiti nad ocenjeno vrednostjo iz prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se menjava državnega gozda in nakup gozda lahko izvedeta po drugačni vrednosti od ocenjene v soglasju z vlado.
(letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi)
(1) Prodaja in menjava državnih gozdov ter neodplačni prenos lastninske pravice z državnih gozdov na občino iz 24. člena tega zakona se lahko izvede, če je državni gozd vključen v letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki ga na predlog družbe sprejme vlada najpozneje do 31. januarja za tekoče leto. Predlog načrta družba pošlje v sprejem vladi najpozneje do 30. novembra za prihodnje leto.
(2) Načrt vsebuje naslednje podatke:
1. o nepremičnini (katastrska občina, parcelna številka, bonitetne točke, dejanska raba),
2. vrednost zemljišča, določena na podlagi izvedenih primerljivih pravnih poslov,
3. navedbo o načinu prodaje ali menjave oziroma navedbo o tem, da gre za neodplačni prenos lastninske pravice na občino, vključno z navedbo prostorskega akta, ki določa javni interes iz 24. člena tega zakona.
(3) Načrt se lahko med letom spreminja in dopolnjuje. Spremembe in dopolnitve načrta predlaga družba v sprejem vladi.
(način prodaje in menjave stavbnih zemljišč)
(1) Postopek prodaje in menjave državnih gozdov, ki se jim spremeni namenska raba v stavbno zemljišče, se izvede na podlagi ene izmed naslednjih metod:
1. javna dražba,
2. javno zbiranje ponudb,
3. neposredna pogodba.
(2) Za izbiro metode in izvedbo postopka iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe glede razpolaganja z nepremičnim premoženjem iz zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) Neposredna pogodba po tem členu se lahko poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, sklene tudi, če gre za stavbno zemljišče, na katerem stoji objekt, ali funkcionalno zemljišče objekta, ki je zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom in predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(neodplačni prenos lastninske pravice na občino)
(1) Na državnih gozdovih, ki se jim spremeni namenska raba v stavbno zemljišče, razen na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, se lastninska pravica lahko neodplačno prenese na občino, na območju katere nepremičnina leži, če je izražen javni interes, in sicer izključno za gradnjo javnih objektov športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in je tak namen nedvoumno določen z občinskim podrobnim prostorskim načrtom ali občinskim prostorskim načrtom ter je nepremičnina vključena v sprejet načrt iz 22. člena tega zakona.
(2) Pogodba o neodplačnem prenosu lastninske pravice iz prejšnjega odstavka mora vsebovati prepoved odsvojitve in obremenitve prenesene nepremičnine za obdobje, ki ni krajše od 30 let, z izjemo ustanovitve služnosti in stavbne pravice na nepremičnini.
(3) Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika in zakona, ki ureja zemljiško knjigo, se prepoved odsvojitve in obremenitve iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo na predlog in stroške občine.
(4) Pogodba, ki ne vsebuje prepovedi odsvojitve in obremenitve iz drugega odstavka tega člena, je nična.
(neodplačna ustanovitev stavbne pravice ali stvarne služnosti)
(1) Če je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom ali občinskim prostorskim načrtom izražen javni interes iz prejšnjega člena, je mogoče na zemljiščih iz prejšnjega člena neodplačno ustanoviti stavbno pravico ali ustanoviti stvarno služnost v korist občine, na območju katere ta zemljišča ležijo, ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni ali posredni lasti države ali občine in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo.
(2) Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika Republiki Sloveniji pri neodplačni ustanovitvi stavbne pravice iz prejšnjega odstavka imetniku te pravice po njenem prenehanju ni treba izplačati nadomestila, kar mora biti opredeljeno v pogodbi o neodplačni ustanovitvi stavbne pravice, sicer je ta nična.
(medsebojne pravice in obveznosti ter financiranje)
(1) Republika Slovenija, v njenem imenu in za njen račun pa minister, pristojen za gozdarstvo, sklene z družbo pogodbo, s katero stranki uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z nalogami razpolaganja z državnimi gozdovi in pridobivanja gozdov, zlasti glede:
1. načina in roka poročanja o opravljenih nalogah,
2. načina in roka plačila opravljenih nalog,
3. načina in oblike nadzora, ki ga izvaja Republika Slovenija.
(2) Sredstva za naloge iz prejšnjega odstavka so prihodki oziroma odhodki proračunskega sklada za gozdove iz 33. člena tega zakona.
V. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH GOZDOV
(upravljanje državnih gozdov)
(1) Državne gozdove upravlja družba v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Družba pri upravljanju državnih gozdov uresničuje načela in cilje tega zakona.
(3) Družba financira naloge upravljanja državnih gozdov s prihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin, drugih lastnih prihodkov in drugih virov.
(4) Za upravljanje državnih gozdov družba plačuje Republiki Sloveniji letno nadomestilo v višini 20 odstotkov prihodkov od prodaje lesa iz državnih gozdov.
(5) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka družba med letom plačuje kot mesečno akontacijo v proračunski sklad za gozdove iz 33. člena tega zakona. Višina akontacije iz tega odstavka, metodologija za njen izračun in dinamika plačil se določijo v pogodbi iz sedmega odstavka tega člena.
(6) Družba ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, do 31. marca tekočega leta pošlje vse podatke, potrebne za izračun višine letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov za preteklo leto. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, najkasneje do 30. aprila tekočega leta opravi dejanski obračun višine letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov za preteklo leto. Pogodbeni stranki v primeru morebitnih razlik med vplačanimi akontacijami in dejanskim obračunom v enkratnem znesku druga drugi poravnata razliko v roku, ki ni daljši od 30 dni od dneva dejanskega obračuna.
(7) Republika Slovenija, v njenem imenu in za njen račun pa vlada in družba skleneta pogodbo za opravljanje nalog upravljanja državnih gozdov, s katero določita višino, način in rok za plačilo letnega nadomestila, nadzor nad izvajanjem pogodbe, ki ga opravlja Republika Slovenija, ter druga vprašanja.
(izvajanje javnih izobraževalnih programov iz gozdarstva)
(1) Družba izobraževalnemu zavodu, ki izvaja javno veljavne programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter srednje tehniško izobraževanje iz gozdarstva, v državnih gozdovih dopusti izvajanje izobraževalnih programov, ki lahko obsegajo sečnjo in spravilo lesa, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij državnih gozdov.
(2) Družba izobraževalnemu zavodu dopusti izvajanje izobraževalnih programov na največ 100 hektarjih državnega gozda, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima registrirano dejavnost, ki je potrebna za opravljanje sečnje in spravila lesa, opravljanje varstvenih in gojitvenih del oziroma drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov;
2. izpolnjuje pogoje, veljavne za izvajalce del v gozdovih na podlagi predpisov, ki urejajo gozdove.
(3) Medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem državnih gozdov iz tega člena družba in izobraževalni zavod podrobneje uredita s pogodbo.
(omilitveni in izravnalni ukrepi)
(1) Če so državni gozdovi, ki jih upravlja družba, v državnem prostorskem načrtu določeni kot območja, namenjena omilitvenim in izravnalnim ukrepom po predpisih o ohranjanju narave, mora družba osebam javnega prava ali izvajalcem obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb oziroma investitorjem – izvajalcem državnega prostorskega načrta, ki ta zemljišča potrebujejo za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev, zagotoviti vzpostavitev takih območij in po vzpostavitvi njihovo upravljanje, kar se uredi s pogodbo med družbo in osebo javnega prava, izvajalcem obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb ali investitorjem – izvajalcem državnega prostorskega načrta.
(2) V postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta mora v delu, s katerim se načrtujejo ukrepi iz prejšnjega odstavka, pripravljavec strokovnih podlag državnega prostorskega načrta po določitvi strokovnega predloga lokacij, na katerih se lahko izvajajo omilitveni in izravnalni ukrepi, pridobiti mnenje družbe o možnosti pridobitve ustreznih zemljišč za vzpostavitev omilitvenih in izravnalnih ukrepov ter po njihovi vzpostavitvi za upravljanje teh zemljišč na lokacijah zemljišč iz strokovnega predloga. Če predlagane lokacije niso ustrezne, družba predlaga druge, ki bodo za izvedbo teh ukrepov ustrezne.
(3) Pri upravljanju državnih gozdov iz prvega odstavka tega člena je treba upoštevati predpisane ukrepe v zvezi s tem členom.
VI. PREGLEDNOST POSLOVANJA IN ZUNANJI NADZOR
(pravila upravljanja z državnimi gozdovi)
(1) Družba za upravljanje državnih gozdov na svojih spletnih straneh javno objavi pravila, ki določajo:
1. način, pogoje in merila izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja državnih gozdov;
2. način in merila prodaje gozdnih lesnih sortimentov;
3. pogoje in ceno za oddajanje gozdov v najem.
(2) Pravila iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina na predlog poslovodstva.
(3) Družba mora pri izbiri izvajalcev posameznih del upravljanja državnih gozdov upoštevati predpise, ki urejajo javno naročanje.
(poročanje državnemu zboru)
Družba enkrat letno, najpozneje do 31. oktobra, državnemu zboru pošlje letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi iz tega zakona.
(nadzor Računskega sodišča Republike Slovenije)
Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) je pristojno za opravljanje revizij pravilnosti in smotrnosti poslovanja družbe v skladu s pristojnostmi, kot jih določa zakon, ki ureja računsko sodišče. Računsko sodišče je pristojno tudi za opravljanje revizij pravilnosti in smotrnosti poslovanja v gospodarskih družbah, v katerih ima družba neposredno ali posredno prevladujoč delež glasovalnih pravic. Glede postopkovnih vprašanj revizije in dolžnosti revidiranca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja računsko sodišče.
VII. PRORAČUNSKI SKLAD ZA GOZDOVE
(1) Ustanovi se proračunski sklad za gozdove kot proračunski sklad v skladu z zakonom, ki ureja javne finance (v nadaljnjem besedilu: Gozdni sklad).
(2) Gozdni sklad se ustanovi za nedoločen čas.
(3) Gozdni sklad se financira iz naslednjih namenskih prejemkov:
1. prihodkov iz razpolaganja z državnimi gozdovi;
2. letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona.
(4) Sredstva Gozdnega sklada se namenijo za financiranje:
1. pridobivanja gozdov;
2. nalog v zvezi z razpolaganjem z državnimi gozdovi;
3. obveznosti Republike Slovenije iz pridobitve lastninske pravice na gozdovih na podlagi zakona, ki ureja dedovanje;
4. ukrepov na območju Natura 2000 v zasebnih gozdovih v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 in programom vlaganj v gozdove, ki ga na podlagi nacionalnega gozdnega programa pripravi Zavod za gozdove Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja gozdove;
5. obveznosti do občin iz 35. člena tega zakona;
6. obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, ki izvirajo iz lastninske pravice na državnih gozdovih;
7. promocije rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno- lesnih verig;
8. nalog v zvezi s prevozom, hrambo in prodajo zaseženih in odvzetih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih izvaja družba na podlagi zakona, ki ureja gozdove.
(5) Sredstva Gozdnega sklada upravlja in z njimi razpolaga ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki ga na predlog ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, sprejme vlada. Letni program določa razdelitev sredstev po določenih namenih v posameznem letu.
(zbiranje in uporaba podatkov)
(1) Družba in ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, za opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z državnimi gozdovi po tem zakonu zbirata in obdelujeta naslednje podatke o državnih gozdovih: stanje gozdov, grafični in opisni podatki o zemljiških parcelah in njihovi površini, katastrska občina, številka parcele, dejanska raba v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, boniteta ter identifikacijska oznaka v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, knjigovodska vrednost, ocenjena vrednost in posplošena tržna vrednost v skladu z zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.
(2) Družba in ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, zbirata podatke iz prejšnjega odstavka iz naslednjih javnih knjig in drugih zbirk podatkov:
1. zemljiškega katastra;
2. katastra stavb;
3. zemljiške knjige;
4. poslovnega registra Slovenije;
5. zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje;
6. zbirk podatkov o vodah;
7. zbirk podatkov o območjih z naravovarstvenim statusom;
8. zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in voda;
9. zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih;
10. zbirk podatkov iz prostorskega informacijskega sistema po predpisih o prostorskem načrtovanju;
11. zbirk podatkov o regionalni politiki;
12. registra nepremične kulturne dediščine;
13. zbirk podatkov, ki jih v okviru javne gozdarske službe vodi Zavod za gozdove Slovenije.
(3) Poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena družba za opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z državnimi gozdovi po tem zakonu zbira in obdeluje tudi osebne podatke o imetnikih stvarnih pravic na državnih gozdovih: osebno ime in naslov oziroma firma in sedež ter davčna številka. Podatke iz tega odstavka družba lahko pridobiva tudi iz davčnega registra.
(4) Upravljavci podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena omogočijo družbi in ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, neposreden brezplačen vpogled, prepis, izpis in prenos podatkov iz vseh zbirk, navedenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, ter brezplačen prenos v podatkovne zbirke družbe in ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo, ali jih brezplačno dajo na voljo v digitalni obliki oziroma jih pošljejo v pisni obliki.
(5) Osebni podatki, ki jih družba zbira in obdeluje na podlagi tretjega odstavka tega člena, se obdelujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(6) Za upravljanje in vzdrževanje zbirk podatkov lahko ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, in družba uporabljata tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte, ki jih upravljavci podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov iz drugega odstavka tega člena pošljejo ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, in družbi brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode oziroma obdelavo.
IX. PRAVICA OBČIN DO DELA LETNEGA NADOMESTILA
(1) Občine, v katerih ležijo državni gozdovi, ki jih upravlja družba, prejmejo 25 odstotkov letnega nadomestila iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona.
(2) Posamezna občina, v kateri ležijo državni gozdovi, ki jih upravlja družba, prejme sorazmerni del vrednosti iz prejšnjega odstavka, in sicer glede na realizirani posek (neto m3) v tej občini.
(3) Vrednost iz prejšnjega odstavka izplača upravičenim občinam ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
(4) V proračunu občine se nakazana sredstva iz prejšnjega odstavka izkazujejo kot namenski prejemki ter porabljajo kot namenski izdatki za gradnjo in vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije)
(1) Sklad v skladu z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16 in 14/15 – ZUUJFO) do dokončanja postopkov opravlja naloge in izpolnjuje obveznosti v zvezi s:
1. postopki denacionalizacije gozdov in izplačilom odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenih gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo;
2. postopki vračanja premoženja in izplačila odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenih gozdov v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij;
3. postopki vračanja premoženja članom agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic;
4. postopki, povezanimi z neodplačnimi prenosi lastninske pravice na gozdovih z Republike Slovenije na druge pravne osebe in z drugih pravnih oseb na Republiko Slovenijo na podlagi 14., 16. in 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10 – ORZSKZ16), 74. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo), 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00 in 87/11), 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05) in 64. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98).
(2) Državni gozdovi iz 4. točke prejšnjega odstavka po končanju postopkov preidejo v gospodarjenje družbi.
(3) Ne glede na 33. člen tega zakona se sredstva gozdnega sklada po poplačilu obveznosti iz 3., 5. in 6. točke četrtega odstavka 33. člena tega zakona prednostno namenijo za financiranje nalog in obveznosti Sklada iz prvega odstavka tega člena, in sicer šele po porabi sredstev, ki so do uveljavitve tega zakona za ta namen zagotovljena na Skladu.
(4) Sredstva se za namene iz prejšnjega odstavka zagotavljajo na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta Sklada.
(1) Vlada sprejme akt o ustanovitvi družbe in vloži predlog za njen vpis v register pri registrskem organu najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada do imenovanja poslovodstva imenuje vršilca dolžnosti poslovodstva družbe za največ eno leto.
(3) Vlada imenuje strokovno komisijo iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona najpozneje v 14 dneh po ustanovitvi družbe.
(4) Strokovna komisija iz prejšnjega odstavka objavi prvi javni poziv za pridobivanje kandidatov za člane nadzornega sveta najpozneje v dveh mesecih po ustanovitvi družbe.
(prvi načrt razpolaganja z državnimi gozdovi)
Družba pripravi predlog prvega načrta iz 22. člena tega zakona in ga pošlje vladi v potrditev najpozneje do 30. novembra 2016.
(prenos gospodarjenja z državnimi gozdovi s Sklada na družbo)
(1) Na družbo se 1. julija 2016 v gospodarjenje prenesejo državni gozdovi, s katerimi do tega roka gospodari Sklad.
(2) Družba kot pravna naslednica Sklada vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi z gozdovi iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Sklad opravlja naloge in izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.
(4) Prenos gospodarjenja z državnimi gozdovi s Sklada na družbo se izvede na podlagi delitvene bilance iz 40. člena tega zakona.
(1) Iz poslovnih knjig Sklada se po stanju v bilanci stanja na dan 31. maj 2016 v delitveni bilanci razdelijo osnovna sredstva, terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na preneseno dejavnost gospodarjenja z državnimi gozdovi.
(2) Delitvena bilanca vključuje seznam državnih gozdov, ki se prenesejo v gospodarjenje družbi v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
(3) Delitveno bilanco pripravi Sklad in jo potrdi vlada najpozneje do roka iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(podatki o državnih gozdovih)
Sklad posreduje analitične podatke, potrebne za gospodarjenje z državnimi gozdovi, na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, in družbo, v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(prenos izvajanja koncesijskih razmerij)
(1) Koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, prenesenih v skladu z 39. členom tega zakona, se izvajajo v skladu z dosedanjimi predpisi do izteka koncesijskih obdobij, pri čemer:
1. naloge v zvezi z izvajanjem koncesij v imenu in za račun koncedenta opravlja družba kot javno pooblastilo;
2. se koncesijska dajatev določi tako, da se od letne realizacije za posekani in prodani les po tržni vrednosti na kamionski cesti odštejejo priznani stroški izkoriščanja državnih gozdov, ki so stroški poseka, spravila, prodaje gozdnih lesnih sortimentov, stroški opravljenih varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialne in ekološke funkcije državnih gozdov, ter stroški gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest;
3. sta koncesijska dajatev za izkoriščanje državnih gozdov in prihodek od prodaje gozdnih lesnih sortimentov na javni dražbi oziroma z neposredno pogodbo prihodek proračuna Republike Slovenije ter se nakazujeta v Gozdni sklad iz 33. člena tega zakona.
(2) Do izteka koncesijskega obdobja iz prvega odstavka tega člena se za državne gozdove, za katere se plačuje koncesijska dajatev, ne plačuje letno nadomestilo za upravljanje gozdov iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona.
(3) Za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem koncesijskih razmerjih v skladu s tem členom družba zbira in obdeluje podatke o državnih gozdovih iz prvega odstavka 34. člena tega zakona ter osebne podatke o koncesionarjih (osebno ime ali firma, naslov ali sedež ter davčna številka). Osebne podatke iz tega odstavka lahko družba pridobiva tudi iz davčnega registra. Za zbiranje, uporabo in posredovanje podatkov ter varstvo osebnih podatkov iz tega odstavka se uporabljajo določbe drugega, četrtega, petega in šestega odstavka 34. člena tega zakona.
(prenos delavcev s Sklada na družbo)
(1) Z dnem prenosa gospodarjenja z državnimi gozdovi v skladu s prvim odstavkom 39. člena tega zakona preidejo na delo v družbo javni uslužbenci Sklada glede na preneseni obseg dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Na delo v družbo preidejo javni uslužbenci Sklada, ki na Skladu opravljajo naloge v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z državnimi gozdovi ter pridobivanjem gozdov, kot tudi javni uslužbenci Sklada, ki izvajajo podporne naloge v zvezi z navedenimi nalogami. Seznam javnih uslužbencev iz tega odstavka ter višina sredstev za plače, druge osebne prejemke in materialne stroške javnih uslužbencev sta sestavni del programa prenosa delavcev s Sklada na družbo (v nadaljnjem besedilu: program prenosa), ki ga pripravi Sklad najpozneje v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona. Program prenosa vsebuje tudi podrobnejši postopek prenosa delavcev ter obseg pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnih razmerij. Pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli javni uslužbenci iz tega odstavka na dan prenosa pri Skladu, preidejo na družbo. Družba mora delavcem še najmanj eno leto zagotavljati tudi pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe Sklada.
(2) Javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka sklenejo pogodbo o zaposlitvi z družbo za delovna mesta, določena v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest družbe, pri čemer jim mora ta najmanj eno leto zagotavljati vsaj enak obseg pogodbenih in drugih pravic in obveznosti, kakršnega so imeli pred prehodom na družbo.
(3) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest družbe pripravi vršilec dolžnosti poslovodstva družbe.
(4) Za druga vprašanja v zvezi s prenosom delavcev po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
(prenos dokumentacije in evidenc)
Za državne gozdove, glede katerih se gospodarjenje prenese s Sklada na družbo, Sklad najpozneje do 31. maja 2016 posreduje tej vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesij v državnih gozdovih, evidence s podatki o državnih gozdovih in vso drugo dokumentacijo glede njihovega gospodarjenja.
(obstoječa pogodbena razmerja)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z gospodarjenjem z državnimi gozdovi se uskladijo z določbami tega zakona najpozneje do 1. julija 2017.
(Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije)
V Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16 in 14/15 – ZUUJFO):
1. se v prvem, četrtem, šestem in osmem odstavku 2. člena, prvem odstavku 4. člena, drugem odstavku in drugi alineji četrtega odstavka 10. člena, 15. členu, prvem odstavku 17. člena in v drugem odstavku 20. člena besedilo »kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »kmetijska zemljišča in kmetije« v ustreznem sklonu;
2. v tretjem odstavku 2. člena za besedo »zakup« preneha veljati besedilo », dodeljevanje koncesij«;
3. v tretjem in petem odstavku 4. člena preneha veljati besedilo »ali gozda«;
4. v prvem odstavku 5. člena preneha veljati besedilo », pogodbeni izvajalec del v gozdovih, s katerimi gospodari sklad«;
5. v četrtem odstavku 10. člena v prvi alineji preneha veljati besedilo »ter za uresničevanje in razvoj vseh funkcij gozdov«;
6. v šestem odstavku 10. člena prenehata veljati besedili »in gozdovi« ter »in gozdov«;
7. preneha veljati 10.a člen;
8. v drugem odstavku 13. člena preneha veljati šestnajsta alineja;
9. v šestem odstavku 13. člena preneha veljati besedilo », koncesionarja«;
10. v petem odstavku 16.a člena preneha veljati besedilo »in v gospodarjenje skladu«;
11. v prvem odstavku 16.b člena prenehata veljati besedili »in gozdovih« in »ali gozda«;
12. v prvem in drugem odstavku 16.c člena prenehata veljati besedili »in gozdove« in »ali gozda«;
13. v četrtem odstavku 16.c člena prenehata veljati besedili »in gozdovi« in »ali gozda«;
14. v prvem odstavku 16.e člena preneha veljati besedilo »ali gozdovi«;
15. v tretjem odstavku 16.e člena prenehata veljati besedili »ali koncesionarji« in »oziroma pri izvajanju koncesije«;
16. v prvem odstavku 17. člena preneha veljati besedilo »oziroma do podelitve koncesije«;
17. preneha veljati tretji odstavek 17. člena;
18. se sedmi odstavek 17. člena spremeni tako, da se glasi:
»Po izteku pogodb iz drugega odstavka tega člena oziroma če se sedanji upravljavci odpovedo pravici do sklenitve pogodbe oziroma se sklenjena pogodba razdre, se v skladu z zakonom, ki ureja zakupna oziroma druga ustrezna razmerja, pogodba za novo obdobje sklene na podlagi javnega razpisa. Zakupnika izbere Sklad oziroma občina. Po izteku pogodb lahko v skladu z zakonom dotedanji zakupniki ali drugi uporabniki pod enakimi pogoji uveljavijo prednostno pravico pri vzpostavitvi novih pogodbenih razmerij.«;
19. v osmem odstavku 17. člena prenehata veljati besedili »ali odškodnino za podeljeno koncesijo« in »ali odškodnina«;
20. v 17.a členu prenehajo veljati besedila »in gozdov«, »in gozdove«, »in gozdarstva« ter »in gozdovi«;
21. v 17.b členu prenehata veljati besedili »in gozdovi« ter », gozdovi«;
22. preneha veljati tretji odstavek 20. člena;
23. v sedmem odstavku 20. člena preneha veljati besedilo »in gozdove, in 10 odstotkov od prihodkov sklada od gospodarjenja z državnimi gozdovi«.
V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 8/10 – ZSKZ-B, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US in 24/15):
1. prenehajo veljati sedmi, osmi, deveti in dvanajsti odstavek 47. člena, uporabljajo pa se še za obstoječa koncesijska razmerja do izteka zadnjega koncesijskega obdobja;
2. preneha veljati prvi odstavek 57. člena;
3. se peti in šesti odstavek 81.c člena spremenita tako, da se glasita:
»(5) Prevoz, hrambo in prodajo zaseženih in odvzetih gozdnih lesnih sortimentov izvaja družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., v imenu in za račun Republike Slovenije. Republika Slovenija sklene z družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., pogodbo, s katero stranki uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem nalog iz tega člena, zlasti glede višine nadomestila za opravljanje storitev, načina in rokov za zagotavljanje finančnih sredstev za opravljanje nalog ter načina in oblike nadzora, ki ga izvaja Republika Slovenija v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, predvsem porabe sredstev ter kakovosti in pravočasnosti opravljanja nalog.
(6) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračunskega sklada za gozdove v skladu z zakonom, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije.«.
(Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu)
V Zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 21/11 – uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 11. člena v prvi alineji preneha veljati besedilo »in gozdove, in 10 % od njegovih prihodkov od gospodarjenja z državnimi gozdovi«.
(Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije)
Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 98/10, 98/12, 62/13, 90/13 in 108/13) preneha veljati 1. julija 2016, uporablja pa se še za obstoječa koncesijska razmerja do izteka zadnjega koncesijskega obdobja, kolikor ni v nasprotju z določbami tega zakona.
(Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije)
Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 2/10) preneha veljati 1. julija 2016, uporablja pa se še za obstoječa koncesijska razmerja do izteka zadnjega koncesijskega obdobja.
(odložitev in podaljšanje uporabe določb)
(1) Določbe 19. do 29. člena, 34., 35., 36., 46., 47. in 48. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2016.
(2) Do začetka uporabe določb 46., 47. in 48. člena tega zakona se uporabljajo določbe, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-01/15-14/59
Ljubljana, dne 2. februarja 2016
EPA 818-VII
dr. Milan Brglez l.r.
