Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 27/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 108/08, 49/09, 38/10, 107/10) ter 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/15) je Občinski svet Občine Križevci na 10. redni seji dne 4. 2. 2016 sprejel
o proračunu Občine Križevci za leto 2016
Z Odlokom o proračunu Občine Križevci se ureja način izvrševanja proračuna Občine Križevci za leto 2016 (v nadaljnjem besedilu: proračun občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter premoženjem.
Proračun občine zagotavlja sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja Občina Križevci.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna Občine Križevci za leto 2016 se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih:
A) | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | V EUR |
Skupina/ Podskupina kontov | Proračun leta |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 2.786.998 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 2.404.857 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 1.988.277 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 1.852.657 |
| 703 Davki na premoženje | 102.920 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 32.700 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 416.580 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodkih od premož. | 321.280 |
| 711 Takse in pristojbine | 2.500 |
| 712 Globe in denarne kazni | 4.100 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 5.000 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 83.700 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 40.569 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 10.569 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nemat. premož. | 30.000 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 341.572 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofin. instit. | 175.338 |
| 741 Prejeta sreds. iz drž. proračuna iz sredstev proračuna EU | 166.234 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) | 3.408.687 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 592.775 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 112.425 |
| 401 Prispevki delodajalcev za soc. varnost | 16.460 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 453,350 |
| 403 Plačila domačih obresti | 4.540 |
| 409 Rezerve | 6.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 1.288.108 |
| 410 Subvencije | 247.000 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 766.000 |
| 412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam | 103.084 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 172.024 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 1.401.554 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 1.401.554 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 126.250 |
| 431 Investic. transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso pror. uporab. | 100.360 |
| 432 Investic. transferi prorač. uporabnikom | 25.890 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –621.689 |
B) | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | |
73 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | |
| 751 Prodaja kapitalskih deležev | |
| 752 Kupnine iz naslova privatizacije | |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIT. DELEŽ. (440+441+442) | |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAP. DELEŽEV | |
| 440 Dana posojila | |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb | |
| 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije | |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | |
C) | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 55.769 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 55.769 |
| 500 Domače zadolževanje | 55.769 |
VIII. | ODPLAČILO DOLGA (550) | 39.080 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 39.080 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 39.080 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –605.000 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –16.689 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 621.689 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 605.000 |
| 9009 Splošni sklad za drugo | |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Križevci.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Za izvrševanje poračuna je odgovoren župan. Skrbi, da se sredstva proračuna delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
a) prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom
b) ostanek sredstev vasi
c) prihodki iz naslova najemnin za gospodarsko javno infrastrukturo
d) prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije
e) drugi namenski prihodki sofinancerjev
f) prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren proračunski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 1.000 EUR.
O porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višini 500 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O porabi nad tem zneskom odloča občinski svet s posebnim odlokom.
Splošna proračunska rezervacija se oblikuje v višini 5.000 EUR. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt posameznega porabnika.
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene opredeljene v proračunu in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale sredstva odobrena s proračunom.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja.
Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati roke plačil, ki so za posamezne namene predpisani za državni proračun. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih storitev in nabav.
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina lahko zadolži.
O zadolžitvi odloča Občinski svet Občine Križevci. Pogodbo o zadolževanju podpiše župan le ob predhodnem soglasju Ministrstva za finance RS in je sestavni del pogodbe.
Občina Križevci se bo v letu 2016 v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 dolgoročno zadolžila v višini 55.769 EUR in sicer v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu za namene izgradnje javne infrastrukture. Za takšno zadolžitev občini ni potrebno pridobiti soglasja ministrstva, pristojnega za finance.
Javno podjetje ali javni zavod, katerega ustanoviteljica je občina, se sme zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
O dajanju poroštev določenih v 19. členu Zakona o financiranju občin odloča občinski svet.
Župan lahko v okviru zakonskih določil izda soglasje za izplačilo povečanega obsega delovne uspešnosti javnim zavodom oziroma pravnim osebam katerih ustanoviteljica je občina, in imajo med prihodki poleg javnih sredstev od prispevkov in dotacij tudi sredstva od prodaje storitev na trgu, v breme katerih se pokrivajo tako nastali višji stroški.
Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Križevci v skladu z zakonom in statutom.
12. člen
V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva za rezerve občine ali najame posojilo največ do višine 5 % vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do zaključka proračunskega leta. O najetju posojila iz tega člena odloča župan.
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. Predlagatelj finančnih načrtov neposrednega uporabnika lahko samostojno prerazporeja proračunska sredstva med podkonti izdatkov v okviru proračunske postavke v posebnem delu proračuna in po potrebi odpira nove podkonte.
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna s sklepom, če nastanejo za to utemeljeni razlogi oziroma se pojavijo okoliščine, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvidevati.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O odločitvi prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
Med izvrševanjem proračuna se lahko na predlog proračunskega uporabnika odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti oziroma se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonomskemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto.
Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke oziroma nove proračunske postavke v okviru sredstev posameznega proračunskega uporabnika.
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2017 60 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2016 dalje.
Št. 032-02-2016/10-68
Križevci, dne 4. februarja 2016
mag. Branko Belec l.r.
