Na podlagi četrtega odstavka 186. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada
(1) Ta sklep določa:
1. vrste in lastnosti dopustnih tehnik upravljanja sredstev investicijskega sklada;
2. pogoje, ki jih mora izpolnjevati investicijski sklad pri uporabi posameznih tehnik upravljanja sredstev.
(2) Določbe tega sklepa, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za upravljavca alternativnega investicijskega sklada, ki ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov in upravljavca alternativnega investicijskega sklada države članice, z dovoljenjem pristojnega organa države članice za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, če upravljata alternativni investicijski sklad, ki javno zbira premoženje.
(prenos direktive Evropske unije)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (UL L št. 79 z dne 20. 3. 2007, str. 11).
(tehnike upravljanja sredstev)
(1) Izraz tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada, ki se uporabljajo za učinkovito upravljanje naložb investicijskega sklada v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, iz 186. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3), pomeni tehnike in instrumente, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. so ekonomični oziroma izvedeni na stroškovno učinkovit način;
2. se uporabljajo za enega ali več od naslednjih namenov:
a) varovanje pred tveganji oziroma njihovo zmanjševanje;
b) znižanje stroškov;
c) doseganje kapitalskih dobičkov ali prihodkov investicijskega sklada, in sicer s takšno stopnjo tveganja, ki ustreza tveganosti investicijskega sklada in omejitvam izpostavljenosti iz 238. in 239. člena ZISDU-3;
3. upravljanje tveganj investicijskega sklada omogoča ugotavljanje, merjenje, obvladovaje in spremljanje tveganj, ki izvirajo iz uporabljenih tehnik.
(2) Uporaba tehnik upravljanja sredstev investicijskega sklada ne sme biti v nasprotju z naložbenimi cilji in naložbeno politiko investicijskega sklada iz pravil upravljanja ali statuta sklada oziroma ne sme povzročiti spremembe le-teh, ter ne sme povzročiti bistvenih dodatnih tveganj glede na tveganja kot so opredeljena v pravilih upravljanja ali statutu investicijskega sklada.
(3) Prihodki iz naslova uporabe tehnik upravljanja sredstev investicijskega sklada, zmanjšani za neposredne in posredne stroške, so v celoti prihodki sklada.
(4) Tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada med drugimi vključujejo dogovore o finančnem zavarovanju, kot so opredeljeni v Zakonu o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 67/11 – ZFZ-UPB2, 82/13 in 90/15 – odl. US), posle začasne prodaje/začasnega nakupa (repo posli), prejete garancije, posle posojanja vrednostnih papirjev, izvedene finančne instrumente in kritna posojila.
(5) Nasprotna stranka pri poslih posojanja vrednostnih papirjev iz premoženja investicijskega sklada in poslih začasne prodaje/začasnega nakupa je lahko samo nadzorovana finančna družba.
(6) Če družba za upravljanje kot tehnike upravljanje sredstev uporablja posle posojanja vrednostnih papirjev ali posle začasne prodaje/začasnega nakupa, jih upošteva tudi pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada.
(7) Družba za upravljanje pri upravljanju likvidnostnega tveganja investicijskega sklada ustrezno upošteva tudi tehnike upravljanja sredstev, tako da bo mogoče tekoče izpolnjevati obveznosti iz naslova odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
II. POSLI POSOJANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POSLI ZAČASNE PRODAJE/ZAČASNEGA NAKUPA
(1) Družba za upravljanje lahko z namenom ustvarjanja dodatnih prihodkov investicijskega sklada in ob sprejemljivi stopnji tveganja, za njegov račun in iz njegovega premoženja posoja vrednostne papirje oziroma sklepa posle začasne prodaje/začasnega nakupa.
(2) Posli posojanja vrednostnih papirjev iz premoženja investicijskega sklada se lahko sklenejo neposredno z nasprotno stranko ali posredno prek standardiziranega sistema posojanja vrednostnih papirjev, ki ga organizira splošno priznana klirinška družba, oziroma prek sistema posojanja, ki ga organizira nadzorovana finančna družba.
(3) Z namenom izogibanja tveganju nasprotne stranke mora investicijski sklad za vsak posel, v katerem posoja vrednostne papirje iz premoženja sklada in za posle začasne prodaje/začasnega nakupa, prejeti zavarovanje.
(omejitve posojanja vrednostnih papirjev)
(1) Družba za upravljanje lahko za račun investicijskega sklada iz premoženja investicijskega sklada posodi vrednostne papirje v skupni vrednosti največ 40 odstotkov sredstev investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje lahko za račun investicijskega sklada posamezni nasprotni stranki in z njo povezanim osebam, iz premoženja investicijskega sklada posodi vrednostne papirje v skupni vrednosti največ 10 odstotkov sredstev investicijskega sklada.
(1) Dogovor o posojanju vrednostnih papirjev iz premoženja investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: dogovor o posojanju) mora biti sestavljen v obliki pogodbe oziroma mora biti ustrezno pisno dokumentiran.
(2) Dogovor o posojanju mora vsebovati najmanj:
1. določbo, da je nasprotna stranka dolžna investicijskemu skladu zagotoviti vrnitev posojenih vrednostnih papirjev ali vrednostnih papirjev, ki so posojenim vrednostnim papirjem identični po vrsti, izdajatelju, emisiji ali razredu, nominalni vrednosti, inkorporiranih pravicah in količini;
2. vrsto, obseg, vrednotenje in druge pogoje zavarovanja, ki ga investicijski sklad prejme kot jamstvo za primer neizpolnitve obveznosti vračila posojenih vrednostnih papirjev s strani nasprotne stranke;
3. določbo, da je nasprotna stranka dolžna investicijskemu skladu nemudoma zagotoviti dodatno zavarovanje, če vrednost že danega zavarovanja pade pod vrednost posojenih vrednostnih papirjev;
4. določbo, da ima družba za upravljanje pravico kadarkoli zahtevati vračilo posojenih vrednostnih papirjev ali odpovedati dogovor o posojanju. Skrajni rok vrnitve posojenih vrednostnih papirjev v primeru iz prejšnjega stavka ne sme biti daljši od petih delovnih dni;
5. višino nadomestila (provizije) za posojene vrednostne papirje.
(dogovor o začasni prodaji / začasnem nakupu)
(1) Dogovor o začasnem nakupu / začasni prodaji mora biti sestavljen v obliki pogodbe oziroma mora biti ustrezno pisno dokumentiran.
(2) Dogovor o začasnem nakupu mora vsebovati določbo, da ima družba za upravljanje pravico kadarkoli zahtevati vračilo celotnega denarnega zneska ali odpovedati dogovor o začasnem nakupu, in sicer po obračunski ali tržni vrednosti. V primeru da ima družba za upravljanje pravico kadarkoli zahtevati vračilo celotnega denarnega zneska po tržni vrednosti pogodbe, se za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada uporabi ta (tržna) vrednost.
(3) Dogovor o začasni prodaji mora vsebovati določbo, da ima družba za upravljanje pravico kadarkoli zahtevati vračilo dela ali vseh posojenih vrednostnih papirjev ali odpovedati dogovor o posojanju.
(4) Šteje se, da se dogovori o začasni prodaji / začasnem nakupu sklenjeni za določen čas, z rokom dospetja krajšim od sedem dni, lahko odpovejo kadarkoli.
(merila za prejeto zavarovanje)
(1) Vsa sredstva, ki jih investicijski sklad prejeme iz naslova tehnik upravljanja sredstev ali sklepanja poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev (v nadaljnjem besedilu: OTC izvedeni finančni instrumenti) se štejejo kot zavarovanje in morajo izpolnjevati pogoje iz tega sklepa.
(2) Družba za upravljanje mora sprejeti, izvajati in ustrezno dokumentirati politiko prejetih zavarovanj.
(3) Zavarovanje, ki ga investicijski sklad prejeme iz naslova tehnik upravljanja sredstev ali sklepanja poslov z OTC izvedeni finančni instrumenti, mora izpolnjevati naslednja merila:
1. instrument, prejet v zavarovanje, mora biti visoko likviden. Z njim se mora trgovati na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja s transparentnim določanjem cen, tako da ga je mogoče hitro prodati po ceni, ki je blizu tisti, po kateri je bilo zavarovanje vrednoteno pred prodajo;
2. instrument, prejet v zavarovanje, je mogoče vrednotiti vsaj enkrat dnevno, pri čemer instrument, ki ima zelo nestanovitno ceno ni primeren za zavarovanje, razen če je njegova vrednost ustrezno znižana (angl. haircut);
3. instrument, prejet v zavarovanje, mora biti prvovrsten;
4. zavarovanja ne smejo predstavljati vrednosti papirji, katerih izdajatelj je nasprotna stranka ali z njo povezana pravna oseba;
5. vrednost instrumenta, prejetega v zavarovanje in uspešnost poslovanja nasprotne stranke ne smeta biti v bistveni pozitivni korelaciji;
6. instrumenti prejeti v zavarovanje morajo biti ustrezno razpršeni glede na državo, trg in izdajatelja. Izpostavljenost do posameznega izdajatelja iz naslova instrumentov, prejetih v zavarovanje lahko znaša največ 20 odstotkov čiste vrednosti sredstev sklada, ne glede na to od katere nasprotne stranke je prejeto zavarovanje. Ne glede na prejšnji stavek lahko prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena samoupravna lokalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država ali javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica predstavljajo celotne zavarovanje, pri čemer morajo biti prejeti vrednostni papirji iz vsaj šestih različnih izdaj, hkrati pa vrednostni papirji ene izdaje ne smejo presegati 30 odstotkov čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada;
7. tveganja povezana z upravljanjem prejetih zavarovanj, kot so operativno ali pravno tveganje, morajo biti ustrezno zajeta pri upravljanju tveganj;
8. instrumenti, prejeti v zavarovanje, pri katerih pride do prenosa lastninske pravice se hranijo pri skrbniku investicijskega sklada, ostali instrumenti pa morajo biti v hrambi pri nadzorovani finančni družbi, ki opravlja skrbniške storitve in ki ni povezana z osebo, ki je dala zavarovanje;
9. investicijski sklad lahko unovči instrumente, prejete v zavarovanje, brez predhodnega soglasja ali dovoljenja nasprotne stranke;
10. zavarovanj, ki niso v obliki denarja, se za račun investicijskega sklada ne sme prodati, reinvestirati ali zastaviti;
11. denar, prejet v zavarovanje, se lahko naloži le v netvegane naložbe v skladu z 9. členom tega sklepa;
(4) Če je vrednost prejetih zavarovanj enaka ali večja od 30 odstotkov čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada mora družba za upravljanje sprejeti in izvajati primerno politiko testiranja izjemnih situacij, s katero se zagotavlja redno testiranje likvidnosti v običajnih in izrednih pogojih, tako da je mogoče oceniti likvidnostno tveganje, povezano s prejetimi zavarovanji.
(5) Politika testiranja izjemnih situacij iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj:
1. model analize scenarijev izjemnih situacij, ki vključuje umerjanje, potrditev in analizo občutljivosti;
2. empirični pristop k oceni učinkov, vključno s testiranjem za nazaj ocen likvidnostnega tveganja;
3. pogostost poročanja in omejitve/dovoljene meje izgube;
4. ukrepe za zmanjševanje izgube, vključno s politiko odbitkov pri vrednotenju in varovanjem pred tveganjem nastanka vrzeli.
(6) Družba za upravljanje mora sprejeti, izvajati in ustrezno dokumentirati politiko odbitkov pri vrednotenju, prilagojeno posamezni vrsti sredstev, prejetih v zavarovanje, tako da je za posamezno vrsto sredstev jasno utemeljena uporaba oziroma opustitev uporabe odbitkov. Pri oblikovanju politike odbitkov pri vrednotenju mora upoštevati značilnosti sredstev, prejetih kot zavarovanje, kot so bonitetna ocena ali nestanovitnost cen, in rezultate testov izjemnih situacij, izvedene v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(naložbe denarja, prejetega v zavarovanje)
(1) Denar, prejet v zavarovanje, je lahko, če tako določa prospekt investicijskega sklada, naložen v naslednje vrste naložb:
1. denarne depozite, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
2. državne obveznice z naložbenim razredom kot ga določa sklep, ki ureja ključne elemente investicijskega sklada ter tipe in vrste investicijskih skladov;
3. enote investicijskih skladov denarnega trga, kot so opredeljeni v sklepu, ki ureja ključne elemente investicijskega sklada ter tipe in vrste investicijskih skladov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se denar prejet v zavarovanje lahko, če tako določa prospekt investicijskega sklada, uporabi za posle začasnega nakupa, če se ti posli sklenejo s kreditno institucijo iz 6.a) ali 6.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in dogovor vsebuje določbo, da ima družba za upravljanje pravico kadarkoli zahtevati vračilo celotnega denarnega zneska po obračunski vrednosti.
(3) Za naložbe denarja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 6. točka drugega odstavka 8. člena tega sklepa.
(prenehanje uporabe sklepa)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12 in 31/15 – ZISDU-3).
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-42/2015-4
Ljubljana, dne 13. januarja 2016
EVA 2015-1611-0124
Agencije za trg vrednostnih papirjev
mag. Miloš Čas l.r.
