Na podlagi tretjega odstavka 183. člena, 5. točke 206. člena, prvega odstavka 244. člena in 369. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
o naložbah investicijskega sklada
Ta sklep določa:
1. podrobnejša merila v zvezi z naložbami in drugimi sredstvi vzajemnega sklada:
a) v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji:
– podrobnejša merila za opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3);
– seznam organiziranih trgov v državi članici, na katere so uvrščeni ali na katerih se trguje s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– pogoje, ki jih izpolnjuje drug priznan, redno delujoč in za javnost odprt organizirani trg v državi članici iz 2. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– seznam tretjih držav iz četrtega odstavka 184. člena ZISDU-3;
– pogoje, ki jih izpolnjujejo drugi prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3;
b) v zvezi z enotami ciljnih skladov:
– podrobnejša merila za opredelitev enot ciljnih skladov iz 5. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– druga merila, ki jih izpolnjujejo enote ciljnih skladov in ciljni skladi iz 5. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– odstotek, ki predstavlja pomemben delež sredstev v enotah ciljnega sklada in način izračuna skupnega obsega provizij iz četrtega odstavka 242. člena ZISDU-3;
c) v zvezi z depoziti pri kreditnih institucijah:
– podrobnejša merila, ki jih izpolnjujejo kreditne institucije s sedežem v tretji državi iz 6.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– podrobnejša pogoje, ki jih glede drugih pravic in obveznosti izpolnjujejo depoziti iz 6.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
d) v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti:
– podrobnejša merila za opredelitev izvedenih finančnih instrumentov iz 7. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– pogoje, ki jih glede vsebine pravic in obveznosti izpolnjujejo izvedeni finančni instrumenti ter druge lastnosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, in tistih, s katerimi se trguje na trgih institucionalnih vlagateljev iz 7.c) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– podrobnejša merila, ki jih izpolnjujejo finančni indeksi iz 7.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– podrobnejša merila, ki jih izpolnjujejo prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga z vgrajenimi finančnimi instrumenti iz petega odstavka 241. člena ZISDU-3;
– lastnosti in pogoje, ki jih izpolnjujejo trgi institucionalnih vlagateljev in kategorije institucionalnih vlagateljev iz 7.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
e) v zvezi z instrumenti denarnega trga:
– podrobnejša merila za opredelitev instrumentov denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– merila, ki jih izpolnjuje izdajatelj ali izdaja instrumentov denarnega trga iz 8.a) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– druga merila o varnosti in skrbnosti poslovanja iz 8.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– kategorije oseb iz 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
– podrobnejšo opredelitev izraza ustroji lastninjenja, ki jih napajajo bančne kreditne linije iz tretje alineje 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
f) podrobnejša merila za opredelitev skupine oseb iz prvega odstavka 239. člena ZISDU-3;
2. v zvezi s posnemanjem sestave delniških indeksov ali indeksov dolžniških vrednostnih papirjev, podrobnejša merila, ki jih mora izpolnjevati indeks iz prvega odstavka 243. člena ZISDU-3;
3. podrobnejša pravila glede postopkov za določitev natančne in neodvisne ocene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev iz drugega odstavka 204. člena ZISDU-3;
4. podrobnejše pogoje in merila v zvezi z naložbami in drugimi sredstvi alternativnega investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje (v nadaljnjem besedilu: AJIS), ki veljajo izključno za AJIS;
5. podrobna pravila za izračun deležev sredstev in izpostavljenosti investicijskega sklada.
(prenos direktiv Evropske unije)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
1. Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (UL L št. 79 z dne 20. 3. 2007, str. 11);
2. Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42).
II. PODROBNEJŠA MERILA V ZVEZI Z NALOŽBAMI IN DRUGIMI SREDSTVI VZAJEMNEGA SKLADA
1. Prenosljivi vrednostni papirji
(opredelitev pojma prenosljiv vrednostni papir)
(1) Pojem prenosljivi vrednostni papirji se nanaša na finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1. možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi vzajemni sklad, je omejena na znesek, ki je bil plačan zanje. Pri deloma vplačanih vrednostnih papirjih možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi vzajemni sklad, ne sme presegati celotnega zneska, ki naj bi bil plačan zanje;
2. njihova likvidnost ne ogroža zmožnosti odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada, tako da bi nastopili izjemni primeri ali posebne okoliščine za zaustavitev odkupa enot premoženja iz drugega odstavka 233. člena ZISDU-3;
3. zagotovljeno je njihovo zanesljivo vrednotenje:
a) pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, v obliki natančnih, zanesljivih in rednih cen, ki so bodisi tržne cene bodisi cene, ki jih zagotavljajo sistemi vrednotenja, neodvisni od izdajateljev teh vrednostnih papirjev;
b) pri drugih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 v obliki rednega vrednotenja na podlagi informacij izdajateljev vrednostnih papirjev ali na podlagi primernih naložbenih analiz;
4. zanje so na voljo ustrezne informacije:
a) pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, v obliki rednih, natančnih in celovitih tržnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih družbi za upravljanje;
b) pri drugih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 v obliki rednih in natančnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih družbi za upravljanje;
5. so iztržljivi;
6. naložbe vanje so v skladu z naložbenimi cilji ali naložbeno politiko vzajemnega sklada ali obema;
7. njihova tveganja so primerno zajeta pri upravljanju tveganj vzajemnega sklada. Tveganost teh instrumentov in njihov prispevek k skupnemu tveganju iz naložb vzajemnega sklada se meri sproti.
(2) Za namene iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena, razen v primeru, če ima družba za upravljanje na voljo informacije, ki vodijo k drugačni odločitvi, se za finančne instrumente, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, iz 1. do 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, predpostavlja, da ne ogrožajo zmožnosti odkupa enot premoženja vzajemnega sklada in da so iztržljivi.
(3) Če ima družba za upravljanje na voljo informacije, iz katerih izhaja, da bi lahko naložba v določen prenosljiv vrednostni papir ogrozila zmožnost odkupa enot premoženja vzajemnega sklada, mora oceniti likvidnostno tveganje takšnega vrednostnega papirja.
(4) Družba za upravljanje mora pri nalaganju sredstev vzajemnega sklada v prenosljive vrednostne papirje kot tudi katerekoli druge finančne instrumente vselej upoštevati faktor likvidnostnega tveganja, kar pomeni, da nakup finančnega instrumenta ne sme povzročiti zmanjšanja celotne likvidnosti portfelja oziroma zmožnosti odkupa enot premoženja vzajemnega sklada. Pri ocenjevanju likvidnostnega tveganja finančnega instrumenta mora družba za upravljanje upoštevati zlasti:
1. količino in vrednost prometa s prenosljivim vrednostnim papirjem;
2. velikost izdaje finančnega instrumenta, kadar njegovo ceno določata ponudba in povpraševanje na trgu, delež izdaje, ki ga namerava družba za upravljanje kupiti iz sredstev vzajemnega sklada ter oceno priložnosti in časovnega okvira nakupa ali prodaje finančnega instrumenta;
3. kolikor je to potrebno, neodvisno analizo cen ponudbe in povpraševanja po finančnem instrumentu v ustreznem obdobju, iz katere je mogoče razbrati njegovo likvidnost in tržnost;
4. analizo kvalitete in števila borznih posrednikov ter vzdrževalcev trga, ki sodelujejo v poslih s tem vrednostnim papirjem, z namenom ocene kvalitete trgovanja s tem vrednostnim papirjem na sekundarnem trgu.
(5) Pri drugih prenosljivih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki niso sprejeti ali s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, likvidnosti in iztržljivosti ni mogoče vnaprej predpostavljati. Za zagotavljanje likvidnosti vzajemnega sklada v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZISDU-3 mora družba za upravljanje likvidnost in iztržljivost teh vrednostnih papirjev posebej ugotavljati.
(6) Če družba za upravljanje oceni, da je določen prenosljiv vrednostni papir nezadostno likviden ali neiztržljiv, sme takšen vrednostni papir iz sredstev vzajemnega sklada kupiti le, če je v portfelju vzajemnega sklada dovolj drugih likvidnih in iztržljivih vrednostnih papirjev, katerih prodaja zagotavlja nemoten odkup enot premoženja vzajemnega sklada v skladu z prvim odstavkom 233. člena ZISDU-3.
(dodatna merila za posamezne vrste prenosljivih vrednostnih papirjev)
(1) Prenosljivi vrednostni papirji vključujejo tudi:
1. enote zaprtih investicijskih skladov, ustanovljenih v obliki investicijske družbe ali v obliki fiduciarnega sklada, ki izpolnjujejo naslednja merila:
a) merila iz 3. člena tega sklepa;
b) zanje veljajo mehanizmi upravljanja gospodarskih družb;
c) kadar v imenu zaprtega investicijskega sklada dejavnost upravljanja njegovega premoženja izvaja drug subjekt, je z namenom varstva vlagateljev njegovo poslovanje nadzorovano s strani nacionalnega nadzornega organa;
2. enote zaprtih investicijskih skladov, ustanovljenih v skladu s pogodbenim pravom, ki izpolnjujejo naslednja merila:
a) izpolnjujejo merila iz 3. člena tega sklepa;
b) zanje veljajo mehanizmi upravljanja družb, enakovredni tistim iz 1.b) točke tega odstavka, pri čemer se šteje, da je to zagotovljeno, če imajo imetniki enot teh zaprtih investicijskih skladov v okviru pogodbe:
– pravico glasovanja o bistvenih odločitvah v zvezi s skladom (vključno z odločanjem o sklenitvi ali prenehanju pogodbe o upravljanju oziroma o imenovanju in razrešitvi družbe za upravljanje, sklenitvi dodatkov k pogodbi o ustanovitvi, spremembi naložbene politike, preoblikovanju in likvidaciji investicijskega sklada);
– pravico nadzora nad izvajanjem naložbene politike s pomočjo ustreznih mehanizmov, ter če so sredstva investicijskega sklada ločena od sredstev družbe za upravljanje in če pravila o likvidaciji investicijskega sklada zagotavljajo primerno zaščito imetnikov enot ali delnic investicijskega sklada;
c) upravlja jih subjekt, katerega poslovanje je z namenom varstva vlagateljev nadzorovano s strani nacionalnega nadzornega organa;
3. finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
a) merila iz 3. člena tega sklepa;
b) so kriti z drugim premoženjem ali vezani na donosnost drugih naložb, pri čemer se takšno premoženje oziroma naložbe lahko razlikujejo od finančnih instrumentov iz prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
(2) Vzajemni sklad ne sme imeti naložb v zaprte investicijske sklade z namenom izogibanja naložbenim omejitvam, kot jih določa ZISDU-3 in na njegovi podlagi izdani splošni akti.
(3) Če ima finančni instrument iz 3. točke prvega odstavka tega člena vgrajen izvedeni finančni instrument v smislu 17. člena tega sklepa, se v zvezi z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom uporabljajo določbe od 186. in 187. člena ZISDU-3.
(seznam organiziranih trgov v državah članicah iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
Organiziran trg v državi članici iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 je vsak organiziran trg uvrščen na seznam, ki ga na podlagi 56. člena Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), objavlja ESMA.
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati drug organiziran trg v državi članici iz 2. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
(1) Med druge organizirane trge v državi članici iz 2. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 se uvrščajo redno delujoči in za javnost odprti večstranski sistemi trgovanja, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 13. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J in 63/13 – ZS-K); v nadaljnjem besedilu: ZTFI) in:
1. v zvezi s katerimi ima družba za upravljanje vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter pravili ravnanja kot jih določa ZISDU-3 in sklep, ki ureja poslovanje družbe za upravljanje,
2. v zvezi s katerimi ima skrbnik investicijskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke za omogočanje poravnav poslov s finančnimi instrumenti in
3. niso hkrati uvrščeni na seznam iz 5. člena tega sklepa.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) drug organiziran trg iz prejšnjega odstavka prizna v okviru izdaje soglasja k pravilom upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada.
(seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
(1) Med borze iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 spadajo borze s sedežem v tretjih državah, katerih upravljavci so polnopravni člani svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma FIBV) ter Banjalučka berza hartija od vrijednosti a.d. – Banja Luka, Sarajevska berza a.d. – Sarajevo, Beogradska berza a.d. – Beograd in Makedonska berza a.d. – Skopje.
(2) Med druge organizirane trge iz tretjih držav iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 spada redno delujoč in za javnost odprt večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja upravljavec organiziranega trga iz tretje države, ki je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma FIBV), in ki v tem sistemu v skladu z vnaprej določenimi pravili povezuje interese glede prodaje in nakupa finančnih instrumentov številnih tretjih oseb tako, da se sklene pravni posel glede finančnega instrumenta ter:
1. v zvezi s katerimi ima družba za upravljanje vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter pravili ravnanja kot jih določa ZISDU-3 in sklep, ki ureja poslovanje družbe za upravljanje in
2. v zvezi s katerimi ima skrbnik investicijskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke za omogočanje poravnav poslov s finančnimi instrumenti.
(3) Agencija drug organiziran trg iz prejšnjega odstavka prizna v okviru izdaje soglasja k pravilom upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada.
(seznam tretjih držav iz četrtega odstavka 184. člena ZISDU-3)
Med tretje države iz četrtega odstavka 184. člena ZISDU-3 spadajo tretje države članice OECD.
2. Enote ciljnih skladov
(merila za opredelitev enot ciljnih skladov iz 5. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
(1) Ciljni sklad iz ZISDU-3 je KNPVP ali vsak drug odprt kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je javno zbiranje sredstev in nalaganje teh sredstev v prenosljive vrednostne papirje in/ali druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj, in sicer ne glede na to, ali je oblikovan v državi članici ali tretji državi.
(2) Določba 5.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki opredeljuje, da je upravljanje in poslovanje ciljnega sklada predmet enakovrednega nadzora, kot ga določata ZISDU-3 in ZTFI, sodelovanje med Agencijo in organom, ki nadzira poslovanje ciljnega sklada, pa primerno urejeno, pomeni, da je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nadzora v tujih državah upoštevati naslednje dejavnike, ki se nanašajo na:
1. dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju nadzornih institucij, članstvo v mednarodnih organizacijah nadzornih institucij ali druge dogovore o sodelovanju (kot npr. izmenjavo informacij ali mnenj), ki omogočajo primerno sodelovanje med nadzornimi institucijami;
2. način izdajanja dovoljenj družbi za upravljanje ciljnega sklada, soglasij k njenim pravilom poslovanja in pravilom poslovanja ciljnega sklada ter k izbiri skrbnika premoženja ciljnega sklada;
3. izdajanje dovoljenj za ustanovitev investicijskega sklada v državah članicah OECD.
(3) Določba 5.c) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki opredeljuje, je raven zaščite interesov imetnikov enot ciljnega sklada enaka ravni zaščite imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, zlasti glede ločevanja sredstev, zadolževanja vzajemnega sklada, posojanja in nekritih prodaj prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, pomeni, da je treba pri ugotavljanju enakovrednosti zaščite interesov imetnikov enot upoštevati naslednje dejavnike, ki se nanašajo na:
1. pravila, ki zagotavljajo samostojno in neodvisno upravljanje ciljnih skladov ter upravljanje izključno v korist imetnikov enot ciljnih skladov;
2. obstoj neodvisnega skrbnika ali fiduciarja premoženja ciljnega sklada z ustreznimi dolžnostmi in odgovornostmi tako pri opravljanju storitve hrambe premoženja ciljnega sklada kot pri opravljanju nadzora nad upravljanjem premoženja ciljnega sklada; če zakonodaja tuje države v zvezi z investicijskimi skladi ne vsebuje zahteve po neodvisnem skrbniku ali fiduciarju, je treba za presojo doseganja kriterija enakovrednosti nadzora preveriti ustreznost sistema odločanja oziroma razmejitev dolžnosti in odgovornosti;
3. dostopnost informacij o vrednosti ciljnega sklada in zahteve po javnem objavljanju informacij o poslovanju ciljnega sklada;
4. zmogljivosti za zagotovitev odkupa enot ciljnega sklada in pogostnost odkupa;
5. omejitve poslov s povezanimi osebami;
6. zagotavljanje ustrezne ločitve premoženja ciljnega sklada od premoženja družbe za upravljanje ali katerekoli druge osebe;
7. določbe zakonodaje tuje države glede izposojanja, posojanja in nekritih prodaj vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz premoženja ciljnega sklada.
(opredelitev pojma pomemben delež sredstev v enotah ciljnega sklada)
Za vzajemni sklad iz četrtega odstavka 242. člena ZISDU-3, ki ima oziroma bo imel pomemben delež svojih sredstev naložen v enotah ciljnih skladov šteje vzajemni sklad, ki je imel v obdobju preteklega poslovnega leta ali namerava v tekočem poslovnem letu imeti vsaj 6 mesecev najmanj 20 odstotkov sredstev naloženih v enote ciljnih skladov.
(način izračuna skupnega obsega provizij)
(1) Skupen odstotek provizije za upravljanje vzajemnega sklada in provizije za upravljanje ciljnega sklada, dosežen v preteklem poslovnem letu vzajemnega sklada iz četrtega odstavka 242. člena ZISDU-3 se izračuna tako, da imenovalec količnika predstavlja povprečna vrednost naložbe vzajemnega sklada v enotah ciljnega sklada v poslovnem letu, števec količnika pa seštevek zneska provizije za upravljanje vzajemnega sklada v proporcionalnem deležu, ki ga predstavljajo sredstva vzajemnega sklada naložena v enote ciljnega sklada glede na čisto vrednost sredstev vzajemnega sklada, in zneska provizije za upravljanje ciljnega sklada v proporcionalnem deležu, ki ga predstavljajo sredstva vzajemnega sklada naložena v enote ciljnega sklada glede na čisto vrednost sredstev ciljnega sklada.
(2) Skupen odstotek provizije za upravljanje iz prejšnjega odstavka se izračuna na dve decimalni mesti natančno.
3. Denarni depoziti pri kreditnih institucijah
(merila, ki jih morajo izpolnjevati kreditne institucije s sedežem v tretji državi)
Vzajemni sklad ima lahko naložena sredstva samo v denarnih depozitih pri banki s sedežem v tretji državi, katere zadnja razpoložljiva dolgoročna kreditna ocena (Long-term Bank Deposit Rating), mora dosegati najmanj BBB pri Standard & Poor’s ali Fitch oziroma Baa2 pri Moody’s.
(drugi pogoji, ki jih morajo glede drugih pravic in obveznosti izpolnjevati denarni depoziti)
Vzajemni sklad lahko nalaga sredstva samo v vezane depozite, ki v pogodbi o vezavi sredstev nimajo opredeljenih nobenih dodatnih pogojev in namenov vezave.
4. Izvedeni finančni instrumenti
(opredelitev izvedenih finančnih instrumentov kot likvidnih naložb)
(1) Pojem likvidne finančne naložbe iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZISDU-3 v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti pomeni, da lahko družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada nalaga samo v izvedene finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. njihov osnovni instrument ali drugo finančno spremenljivko (v nadaljnjem besedilu: osnovni instrument) sestavlja najmanj ena od naslednjih oblik:
a) finančni instrumenti iz prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in finančni instrumenti z eno ali več lastnostmi finančnih instrumentov iz prvega odstavka 237. člena ZISDU-3;
b) obrestne mere;
c) devizni tečaji ali valute;
d) finančni indeksi;
2. pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev (v nadaljnjem besedilu: OTC izvedeni finančni instrumenti), pogoje iz 7.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
(2) Izvedeni finančni instrumenti in tem instrumentom enakovredni instrumenti, katerih poravnava se vrši z denarnim plačilom (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti), iz 7. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 vključujejo instrumente, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. omogočajo prenos kreditnega tveganja iz naslova osnovnega instrumenta iz 1. točke prejšnjega odstavka neodvisno od drugih tveganj, povezanih s tem osnovnim instrumentom;
2. zaradi njih ne pride do izročitve ali prenosa sredstev, razen sredstev iz prvega in drugega odstavka 237. člena ZISDU-3, vključno z denarjem;
3. izpolnjujejo pogoje za OTC izvedene finančne instrumente iz 7.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in 15. člena tega sklepa;
4. njihova tveganja so ustrezno zajeta pri upravljanju tveganj vzajemnega sklada in nadzorovana z notranjekontrolnimi mehanizmi družbe za upravljanje, kadar med družbo za upravljanje in nasprotno stranko v poslih s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti obstaja tveganje asimetrije informacij, ki izhaja iz možnosti dostopa nasprotne stranke do nejavnih informacij o družbah, katerih sredstva predstavljajo osnovni instrument kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Družba za upravljanje je dolžna ta tveganja ocenjevati še s posebno visoko stopnjo skrbnosti, če sta nasprotni stranki v poslu s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti oseba, povezana z družbo za upravljanje, ali izdajatelj kreditnega instrumenta.
(3) Pojma likvidne finančne naložbe iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZISDU-3 in izvedeni finančni instrumenti iz 7. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 ne vključujeta izvedenih finančnih instrumentov na blago in izvedenih finančnih instrumentov na nefinančne indekse.
(vrednotenje OTC izvedenih finančnih instrumentov)
(1) Družba za upravljanje mora izpostavljenost vzajemnega sklada iz poslov z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti iz 7.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 izračunati na podlagi dnevnih, zanesljivih in preverljivih poštenih vrednostih OTC izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer te poštene vrednosti ne smejo temeljiti le na cenah ponudbe, ki jih objavi nasprotna stranka v poslu z OTC izvedenim finančnim instrumentom in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. osnova za vrednotenje je zanesljiva zadnja razpoložljiva tržna vrednost, če pa ta ni na voljo, tudi model vrednotenja, ki temelji na ustrezni, priznani metodologiji. Ta metodologija mora izpolnjevati naslednja merila:
a) v zvezi z natančno oceno vrednosti OTC izvedenega finančnega instrumenta: postopek, ki družbi za upravljanje ves čas in s primerno stopnjo zanesljivosti omogoča oceno vrednosti naložbe po pošteni vrednosti, in sicer na tako zanesljivi podlagi, da bo poštena vrednost odražala zadnjo razpoložljivo tržno vrednost;
b) v zvezi z neodvisno oceno vrednosti: analiza tveganj z natančnimi in vnaprej opredeljenimi omejitvami tveganj se opravlja v samostojni enoti, neodvisni tako od operativnih enot družbe za upravljanje kot od nasprotne stranke. Če družba za upravljanje izpolnjevanja teh pogojev ne more zagotoviti, lahko analizo tveganj opravlja neodvisna druga oseba, vendar je družba za upravljanje tudi v tem primeru odgovorna za pravilnost vrednotenja OTC izvedenega finančnega instrumenta;
2. preverjanje vrednotenja izvaja:
a) funkcija upravljanja tveganj iz sklepa, ki ureja poslovanje družbe za upravljanje, ali
b) pooblaščenec družbe za upravljanje neodvisen od nasprotne stranke v poslu z OTC izvedenim finančnim instrumentom, ki preverjanje vrednotenja izvaja primerno pogosto in na način, ki ga lahko družba za upravljanje kadarkoli preveri.
(2) Izraz poštena vrednost se za namene izvajanja prve alineje 7.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 razume kot vrednost, po kateri bi si takšen finančni instrument izmenjali ali obveznost poravnali dobro obveščeni in voljni stranki v premišljenem poslu.
(merila, ki jih morajo izpolnjevati finančni indeksi iz 7.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
(1) Finančni indeksi iz 7.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 so indeksi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. njihova sestava je dovolj razpršena, da:
a) gibanje cene posamezne komponente indeksa ali aktivnosti, povezane s trgovanjem s posamezno komponento indeksa, ne vplivajo prekomerno na vedenje celotnega indeksa, pri čemer je pri indeksu z vzvodom potrebno upoštevati tudi ustvarjeni vzvod;
b) če je indeks sestavljen iz finančnih instrumentov iz prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, njegova sestava upošteva največje dopustne deleže izpostavljenosti do posamezne osebe iz četrtega in petega odstavka 243. člena ZISDU-3. Če sestava indeksa tega ne zagotavlja, mora družba za upravljanje za preprečitev prekomerne skupne izpostavljenosti do posamezne osebe to posredno izpostavljenost, ki izvira iz finančnega instrumenta, ki predstavlja komponento indeksa, prištevati k izpostavljenosti na podlagi drugih finančnih instrumentov, ki se nahajajo v portfelju vzajemnega sklada, in sicer v skladu z določbami 241. člena ZISDU-3;
2. če se izvedeni finančni instrumenti na finančni indeks, katerega komponente ne predstavljajo dovoljenih naložb vzajemnega sklada, uporabljajo z namenom natančnega posnemanja indeksa ali z namenom doseganja visoke izpostavljenosti do indeksa, mora biti za preprečitev prekomerne skupne izpostavljenosti do posamezne osebe sestava indeksa vsaj toliko razpršena, da odraža dopustne deleže izpostavljenosti do posamezne osebe iz četrtega in petega odstavka 243. člena ZISDU-3. Če se ti izvedeni finančni instrumenti uporabljajo za obvladovanje tveganj vzajemnega sklada in če izpostavljenost portfelja vzajemnega sklada do posameznih indeksov ustreza dopustnim deležem izpostavljenosti do posamezne osebe iz prvega in četrtega odstavka 238. člena ZISDU-3 (t. i. kombinaciji omejitev oziroma pravilu 5 %/10 %/40 %), posredne izpostavljenosti preko komponent indeksov ni treba prištevati;so dovolj reprezentativen odraz trga, na katerega se nanašajo, pri čemer so izpolnjena naslednja merila:
a) edini cilj indeksa mora biti, da je merilo trga;
b) izbor in uravnoteženje komponent indeksa temelji na vnaprej določenih pravilih in objektivnih merilih;
c) indeks ni sestavljen in izračunan na zahtevo enega ali omejenega števila udeležencev na trgu oziroma ni sestavljen v skladu z njihovimi specifikacijami;
d) indeks na primeren način meri uspešnost reprezentativne skupine finančnih instrumentov, ki so njegove komponente;
e) obstaja javno dostopen postopek revizije oziroma uravnoteževanja indeksa, ki se izvaja redno in zagotavlja, da je sestava indeksa stalno odraz trga, na katerega se nanaša;
f) finančni instrumenti, ki predstavljajo komponente indeksa morajo biti dovolj likvidni, da vzajemnemu skladu po potrebi omogočajo posnemanje indeksa;
g) nabor komponent za sestavo indeksa in podlaga, na kateri so izbrane komponente za izvajanje strategije, morata biti vlagateljem in pristojnim organom razumljivi;
h) organizacija, ki izračunava indeks, ne sprejema plačil za vključitev potencialnih komponent v indeks;
i) vrednotenje indeksa mora biti neodvisno;
j) uravnoteženje indeksa ne sme preprečevati posnemanja indeksa, kar pomeni, da se indeks ne sme uravnoteževati enkrat ali večkrat dnevno, pri čemer tehnična prilagoditev indeksa ne šteje za uravnoteževanje;
k) če je v strategijo indeksa vključeno tudi upravljanje z denarjem, mora biti družba za upravljanja sposobna dokazati, da to dejstvo ne vpliva na objektivnost metodologije za izračun indeksa;
l) metodologija za izračun indeksa ne omogoča naknadne spremembe že objavljenih vrednosti (angl. backfilling);
3. so objavljeni na primeren način, pri čemer morajo biti izpolnjena naslednja merila:
a) način objave temelji na utečenih postopkih za zbiranje cen finančnih instrumentov, ki predstavljajo komponente indeksa, ter za izračun in poznejšo objavo vrednosti indeksa in podatkov o njegovi historični vrednosti (najmanj od zadnjega uravnoteževanja in za vse komponente indeksa), vključno s postopki oblikovanja cen finančnih instrumentov, ki predstavljajo komponente indeksa, kadar tržne cene niso na voljo;
b) obširno in pravočasno morajo biti v dnevnih časopisih in/ali na internetu javnosti dostopne informacije o metodologiji izračuna indeksa in postopku revidiranja njegove sestave, o njegovi trenutni sestavi (komponente in uteži) in njenih spremembah, uspešnosti indeksa ter informacije o morebitnih operativnih težavah pri zagotavljanju pravočasnih ali točnih informacij, potrebnih za izračun indeksa.
(2) Med finančne indekse iz 7.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 se lahko štejejo tudi finančni indeksi, katerih komponente predstavljajo izvedeni finančni instrumenti na blago in finančni indeksi, katerih komponente predstavlja stvarno premoženje, vendar zgolj, če ti finančni indeksi izpolnjujejo vse pogoje iz prejšnjega odstavka. V primeru finančnega indeksa, ki ga sestavljajo izvedeni finančni instrumenti na blago, mora biti blago iz različnih podkategorij, pri čemer se šteje, da je blago iz iste podkategorije, če obstaja visoka stopnja korelacije (75 odstotkov opazovanj je nad vrednostjo 0,8).
(3) Kadar sestava finančnih instrumentov iz 237. člena ZISDU-3, ki predstavljajo osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov, ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, se ti izvedeni finančni instrumenti, če izpolnjujejo merila iz 14. člena tega sklepa, štejejo za izvedene finančne instrumente na kombinacijo osnovnih instrumentov iz 1.a) do 1.c) točke prvega odstavka 14. člena tega sklepa.
(4) Finančni indeksi, katerih komponente predstavljajo skladi s tveganimi naložbenimi cilji ter uporabo finančnega vzvoda in izvedenih finančnih instrumentov z namenom trgovanja (v nadaljnjem besedilu: »hedge« skladi ali tudi s skupnim imenom »finančni indeksi na hedge sklade«), morajo za to, da se štejejo za finančne indekse iz 7.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, izpolnjevati vse pogoje iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
(5) »Finančni indeks na hedge sklade« se ne šteje za finančni indeks iz 7.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, če metodologija za njegov izračun ne temelji na izbiri komponent ter redni in izredni reviziji indeksa, ki jih določajo vnaprej določena pravila in objektivni kriteriji, in če organizacija, ki izračunava indeks, za vključitev v indeks sprejema plačila od izdajateljev potencialnih komponent (upravljavcev »hedge« skladov), in če metodologija za izračun indeksa dopušča naknadne popravke že objavljenih vrednosti indeksov.
(6) Kadar pride do posredne izpostavljenosti vzajemnega sklada do »finančnega indeksa na hedge sklade« zaradi naložbe v OTC izvedeni finančni instrument, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz ZISDU-3 in tega sklepa, ki se nanašajo na OTC izvedene finančne instrumente.
(7) Kadar pride do izpostavljenosti vzajemnega sklada iz prejšnjega odstavka tega člena, mora družba za upravljanje opraviti ustrezen skrben pregled finančnega indeksa, ki vključuje predvsem oceno kvalitete indeksa oziroma tega, ali je indeks za vzajemni sklad primeren ali ne. Pri ocenjevanju indeksa mora družba za upravljanje proučiti najmanj naslednje dejavnike:
1. transparentnost metodologije izračunavanja indeksa, in sicer najmanj naslednja vidika:
a) ali metodologija vsebuje primerna natančna pojasnila o utežeh in klasifikaciji komponent v indeksu (npr. z vidika naložbene strategije izbranih »hedge« skladov) ter o obravnavi tistih komponent indeksa (»hedge« skladov), ki prenehajo biti njegove komponente;
b) ali indeks predstavlja primerno vodilo, ki ustrezno odraža vrsto »hedge« skladov, na katere se nanaša;
2. razpoložljivost informacij o indeksu, in sicer najmanj naslednje vidike:
a) ali obstaja jasna in nedvoumna opisna razlaga tega, kaj prikazuje;
b) ali je predmet neodvisne revizije in obseg te revizije (npr. ali se metodologija izračunavanja indeksa dosledno uporablja, ali se indeks pravilno izračunava);
c) kako pogosto se objavlja in ali bi lahko imela nezadostna pogostnost njegove objave negativen vpliv na pravilen izračun čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada;
3. vidike obravnave primarnih komponent indeksa, in sicer najmanj:
a) postopke, ki jih organizacija, ki izračunava indeks, uporablja pri skrbnem pregledu izračunavanja čiste vrednosti sredstev »hedge« skladov, ki predstavljajo komponente indeksa;
b) dostopnost javnosti do podrobnih in natančnih podatkov o »hedge« skladih, ki predstavljajo komponente indeksa, in o izračunih njihove čiste vrednosti sredstev (ne glede na to, ali je mogoče v »hedge« sklade ves čas vlagati ali ne);
c) ali število komponent v indeksu omogoča njegovo zadostno razpršenost.
(8) Pri ocenjevanju primernosti posameznega »finančnega indeksa na hedge sklade« mora družba za upravljanje proučiti najmanj vse dejavnike, naštete v prejšnjem odstavku tega člena, in presoditi, ali je mogoče kljub oceni o pomanjkljivosti posameznega dejavnika ta indeks šteti za primeren ali ne. Pri ocenjevanju primernosti indeksa mora uporabiti tudi druge kriterije, za katere meni, da odražajo posebnosti sestave indeksa ali njegovih komponent.
(prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti)
(1) Prenosljivi vrednostni papirji z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti so tisti vrednostni papirji, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena tega sklepa in hkrati vsebujejo sestavino, ki izpolnjuje naslednja merila:
1. zaradi nje so nekateri ali vsi denarni tokovi, ki bi sicer pripadali prenosljivemu vrednostnemu papirju, to je gostiteljski pogodbi, prilagojeni glede na določeno obrestno mero, ceno finančnega instrumenta, devizni tečaj, indeks cen ali druge podobne stopnje rasti, kreditno bonitetno oceno izdajatelja ali kreditni indeks ali drugo spremenljivko, zaradi česar se ta sestavina spreminja na podoben način kot samostojni izvedeni finančni instrument;
2. ekonomske lastnosti in tveganja sestavine niso tesno povezana z ekonomskimi lastnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe;
3. pomembno vpliva na tveganje in oblikovanje cene prenosljivega vrednostnega papirja.
(2) Instrumenti denarnega trga z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti so tisti, ki izpolnjujejo enega od pogojev iz četrtega odstavka 19. člena tega sklepa ter vse pogoje iz šestega in sedmega odstavka 19. člena tega sklepa in, ki vsebujejo sestavino, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka tega člena.
(3) Prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga se ne šteje kot prenosljiv vrednostni papir z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom ali instrument denarnega trga z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom (v nadaljnjem besedilu: strukturiran finančni instrument z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom ali krajše SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom), če vsebuje sestavino, ki je pogodbeno prenosljiva neodvisno od prenosljivega vrednostnega papirja ali instrumenta denarnega trga. Taka sestavina se šteje za ločen finančni instrument.
(4) Finančni instrumenti, zavarovani z dolžniškimi instrumenti (v nadaljnjem besedilu: CDO instrumenti) ali vrednostni papirji, kriti z drugim premoženjem, ki uporabljajo izvedene finančne instrumente, ne glede na aktivnost oziroma pasivnost upravljanja na splošno ne spadajo med SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, razen če:
1. vsebujejo finančni vzvod oziroma obveznosti iz njega niso omejene, zaradi česar je lahko vlagateljeva izguba višja, kot je bila njegova prvotna naložba v instrument, ali
2. niso dovolj razpršeni.
(5) Če so CDO instrumenti ali vrednostni papirji, kriti z drugim premoženjem, strukturirani kot nadomestek za OTC izvedene finančne instrumente, se obravnavajo podobno kot OTC izvedeni finančni instrumenti (na primer po meri narejeni hibridni instrumenti, kot je CDO instrument z eno samo tranšo, ki je oblikovan prav z namenom zadovoljiti specifične potrebe določenega vzajemnega sklada, za katerega se šteje, da je SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, saj je nadomestek OTC izvedenega finančnega instrumenta, ki omogoča doseganje istega namena, to je razpršitev izpostavljenosti do določenega kroga oseb z vnaprej določeno stopnjo kreditnega tveganja).
(6) Med SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom se štejejo zlasti naslednji finančni instrumenti:
1. obveznice s prevalitvijo kreditnega tveganja;
2. SFI, katerih uspešnost je vezana na uspešnost obvezniškega indeksa;
3. SFI, katerih uspešnost je vezana na uspešnost košarice delnic z aktivnim ali pasivnim upravljanjem;
4. SFI z garantirano glavnico, katerih uspešnost je vezana na uspešnost košarice delnic z aktivnim ali pasivnim upravljanjem;
5. obveznice, zamenljive za delnice istega izdajatelja;
6. obveznice, zamenljive za delnice drugega izdajatelja.
(7) Družba za upravljanje, ki nalaga sredstva vzajemnega sklada v SFI z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, mora slediti načelom in pravilom ZISDU-3, ki vključujejo:
1. načelo, da se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti ne smejo nikoli uporabljati z namenom, da se zaobide pravila o naložbah vzajemnega sklada, kot jih določa ZISDU-3 in na njegovi podlagi izdani splošni akti;
2. upravljanje tveganj vzajemnega sklada, ki od družbe za upravljanje zahtevajo:
a) učinkovito upravljanje tveganj, ki ji omogoča sprotno ugotavljanje in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih pozicij in njihov prispevek k celotni tveganosti vzajemnega sklada;
b) zagotovitev, da skupna izpostavljenost vzajemnega sklada, ki se nanaša na naložbe v izvedene finančne instrumente, ne bo presegala celotne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada, kot je določeno v prvem odstavku 241. člena ZISDU-3;
c) da za račun vzajemnega sklada vlaga v izvedene finančne instrumente zgolj v okviru naložbene politike vzajemnega sklada, ki mora zagotoviti, da izpostavljenost vzajemnega sklada do osnovnih instrumentov, iz katerih so finančni instrumenti izvedeni, skupno ne presega naložbenih omejitev, opredeljenih v 238. in 239. členu ZISDU-3, kar nadalje pomeni tudi, da:
– družba za upravljanje upošteva sklep, ki ureja upravljanje tveganj investicijskega sklada, ki določa, kako je treba pri ocenjevanju ustreznosti naložb investicijskega sklada v skladu z omejitvami izpostavljenosti, določenimi v 238. in 239. členu ZISDU-3, upoštevati osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov;
– se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti pri izračunavanju višine izpostavljenosti do nasprotne stranke načeloma ne prištevajo, razen takrat kadar izdajatelju hibridnega instrumenta omogočajo prevalitev tveganja nasprotne stranke v poslu z izvedenim finančnim instrumentom na vzajemni sklad.
(8) Način, pogostnost in obseg nadzora nad primernostjo hibridnega instrumenta morajo biti prilagojeni značilnostim vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov in njihovemu vplivu na vzajemni sklad, upoštevaje naložbene cilje in celotno tveganost vzajemnega sklada. Kadar družba za upravljanje oceni, da vpliv vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta ni velik, se lahko kontrole temu ustrezno prilagodijo. V takšnem primeru se lahko z namenom izpolnjevanja pogojev iz sedmega odstavka tega člena družba za upravljanje omeji le na predhodno opredeljene siceršnje naložbene omejitve vzajemnega sklada.
(trg institucionalnih vlagateljev in kategorije institucionalnih vlagateljev iz 7.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
Trg institucionalnih vlagateljev iz 7.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 oziroma trgovanje iz izvedenimi finančnimi instrumenti preko OTC, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. izvaja se na območju države članice, Avstralije, Japonske, Kanade, Nove Zelandije, Švice ali Združenih držav Amerike,
2. kot nasprotne stranke v poslih z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti nastopajo kreditne institucije, katerih zadnja razpoložljiva dolgoročna kreditna ocena mora dosegati najmanj BBB pri Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa2 pri Moody's,
3. omogoča izpolnjevanje pogojev, ki jih za OTC izvedene finančne instrumente predpisujejo ZISDU-3 in na njegovi podlagi izdani splošni akti in
4. družba za upravljanje ima v zvezi s tovrstnim trgovanjem vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter pravili ravnanja kot jih določa ZISDU-3 in na njegovi podlagi izdani splošni akti.
5. Instrumenti denarnega trga
(opredelitev pojma instrument denarnega trga)
(1) Izraz instrument v pojmu instrument denarnega trga vključuje:
1. instrumente, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, iz 1. do 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in
2. instrumente, ki niso sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu.
(2) Drugi instrumenti denarnega trga iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 so tisti instrumenti denarnega trga, s katerimi se sicer običajno trguje na denarnem trgu, ki izpolnjujejo pogoj likvidnosti iz tega člena in katerih vrednost se da skladno s tem členom kadarkoli natančno določiti, vendar ne spadajo hkrati med instrumente denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
(3) Družba za upravljanje sredstev vzajemnega sklada ne sme nalagati v instrumente denarnega trga, ki bi povzročili izpostavljenost vzajemnega sklada do plemenitih kovin.
(4) Značilnost instrumenta denarnega trga, da se z njim običajno trguje na denarnem trgu, pomeni, da takšen instrument izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. njegova zapadlost ob izdaji je do vključno 397 dni;
2. njegova preostala zapadlost je do vključno 397 dni;
3. je predmet rednih preračunov donosa v skladu z razmerami na denarnem trgu najmanj vsakih 397 dni;
4. njegov profil tveganj, vključno s kreditnim in obrestnim tveganjem, ustreza profilu tveganj finančnih instrumentov, ki imajo zapadlost, navedeno v 1. in 2. točki tega odstavka, ali so predmet popravkov donosa, kot je navedeno v 3. točki tega odstavka.
(5) Kot instrumenti denarnega trga iz prejšnjega odstavka, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, se praviloma lahko štejejo zakladne menice, menice, ki jih izdajajo lokalne oblasti, potrdila o vlogi, komercialni zapisi in bančni menični akcepti.
(6) Instrumenti denarnega trga iz prvega odstavka tega člena morajo biti ustrezno likvidni, kar pomeni, da jih je mogoče prodati z omejenimi stroški v primerno kratkem času, upoštevaje obveznosti vzajemnega sklada iz naslova odkupa enot premoženja na zahtevo kateregakoli imetnika enot.
(7) Instrumenti denarnega trga iz prvega odstavka tega člena morajo imeti vrednost, ki jo je kadarkoli mogoče natančno določiti, kar pomeni, da so zanje na razpolago natančni in zanesljivi sistemi vrednotenja, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1. omogočajo izračun čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada v skladu z vrednostjo, po kateri bi si takšen finančni instrument izmenjali dobro obveščeni in voljni stranki v premišljenem poslu;
2. temeljijo na tržnih podatkih ali modelih vrednotenja, vključno z metodo odplačne vrednosti.
(8) Pri ocenjevanju likvidnosti instrumenta denarnega trga iz šestega odstavka tega člena in vpliva njegove likvidnosti na likvidnost celotnega portfelja vzajemnega sklada je treba kumulativno upoštevati naslednje dejavnike:
1. na ravni instrumenta denarnega trga:
a) pogostnost trgovanja in objavljanja njegove cene;
b) število vzdrževalcev trga, ki so ga pripravljeni kupiti in prodati, njihovo pripravljenost, da sploh vzpostavijo trgovanje s tem instrumentom, naravo trgovanja z njim (čas, potreben za prodajo, metode dajanja ponudb in tehnike prenosa instrumenta);
c) velikost izdaje (programa);
d) možnost njegovega ponovnega odkupa, unovčitve ali prodaje v primerno kratkem obdobju (npr. v sedmih delovnih dnevih) z omejenimi stroški (nizkimi provizijami, nizkimi cenami ponudbe in povpraševanja ter z zelo kratkim časom poravnave);
2. na ravni vzajemnega sklada:
a) strukturo in koncentracijo imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
b) kvaliteto informacij o običajnem in predvidenem obsegu odkupa in prodaje investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
c) morebitne določbe pravil upravljanja oziroma prospekta vzajemnega sklada o omejitvi odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
(9) Pri ocenjevanju likvidnosti instrumenta denarnega trga iz šestega odstavka tega člena in vpliva njegove likvidnosti na likvidnost celotnega portfelja investicijske družbe je treba kumulativno upoštevati zgolj dejavnike iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena.
(10) Če kateri od dejavnikov iz osmega odstavka tega člena ni izpolnjen, to ne pomeni, da je treba instrument denarnega trga avtomatično obravnavati kot nelikvidnega. Pomembno je, da družba za upravljanje te dejavnike upošteva, tako da načrtuje primeren portfelj glede na predvidene prilive v vzajemni sklad in odlive iz njega ter s tem zagotovi, da bo v portfelju vzajemnega sklada vedno dovolj likvidnih instrumentov, katerih prodaja zagotavlja likvidnost vzajemnega sklada v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZISDU-3.
(11) Če pri ugotavljanju vrednosti, ki jo je mogoče kadarkoli natančno določiti, družba za upravljanje uporabi metodo odplačne vrednosti, tako določena vrednost ne sme bistveno odstopati od poštene vrednosti instrumenta denarnega trga. Slednje je načeloma zagotovljeno, če družba za upravljanje upošteva, da:
1. ima instrument denarnega trga preostalo zapadlost največ treh mesecev in ni posebno občutljiv na tržne parametre, vključno s kreditnim tveganjem ali
2. vzajemni sklad nalaga izključno v visoko kvalitetne instrumente z zapadlostjo ali preostalo zapadlostjo do največ 397 dni ali instrumente, ki so predmet rednih preračunov donosa v skladu z razmerami na denarnem trgu najmanj vsakih 397 dni in ki imajo tehtano povprečje zapadlosti 60 dni. Izpolnjevanje teh zahtev je treba redno spremljati, pri čemer mora ta sprotna presoja vključevati tudi spremljanje kreditnega tveganja instrumenta in njegove dokončne zapadlosti.
(12) Upoštevanje načel, opredeljenih v prejšnjem odstavku tega člena, skupaj z ustreznimi postopki, ki jih določi družba za upravljanje, mora zagotavljati, da niti pri vrednotenju posameznega instrumenta denarnega trga niti celotnega portfelja vzajemnega sklada ne pride do bistvenega razhajanja med (pošteno) vrednostjo instrumenta denarnega trga, kot je opredeljena v tem sklepu, in vrednostjo, izračunano po metodi odplačne vrednosti. Postopki iz prejšnjega stavka, ki jih določi in izvaja družba za upravljanje, vključujejo npr. sprotno osveževanje izdajateljevega kreditnega razmika ali odprodajo instrumenta denarnega trga.
(13) Šteje se, da so merila iz šestega in sedmega odstavka tega člena izpolnjena, kadar so instrumenti denarnega trga sprejeti v trgovanje ali se z njimi trguje na organiziranem trgu v skladu s 1., 2. in 3. točko prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, razen če so družbi za upravljanje na voljo informacije, ki vodijo k drugačni oceni. Če likvidnosti in natančne določljivosti vrednosti instrumenta denarnega trga ni mogoče dovolj zanesljivo predpostaviti, mora oba kriterija za ustreznost instrumenta denarnega trga oceniti družba za upravljanje sama.
(opredelitev pojma instrument denarnega trga, katerega izdajatelj ali izdaja sta regulirana z namenom zaščite prihrankov in vlagateljev)
(1) Pojem instrument denarnega trga, katerega izdaja ali izdajatelj sta regulirana z namenom zaščite prihrankov in vlagateljev in s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, iz 8. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, se nanaša na finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1. izpolnjujejo vsaj enega izmed pogojev, določenih v četrtem odstavku 19. člena tega sklepa, ter vsa merila, določena v sedmem in osmem odstavku 19. člena tega sklepa;
2. zanje so na razpolago ustrezne informacije, vključno s tistimi, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v take instrumente, ob upoštevanju določb drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena;
3. so prosto prenosljivi.
(2) Za instrumente denarnega trga iz 8.c) in 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in instrumente denarnega trga, ki so jih izdale lokalna ali regionalna skupnost posamezne države članice ali javna mednarodna organizacija, vendar zanje ne jamčita ne država članica ne ena od zveznih držav, ki tvorijo državo članico, pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
1. informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga in informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;
2. informacije iz prejšnje točke tega odstavka se morajo posodabljati redno, vsaj enkrat na leto, prav tako pa ob vsakem pomembnem dogodku;
3. informacije iz 1. točke tega odstavka so preverile ustrezno usposobljene neodvisne organizacije, ki so specializirane za preverjanje pravne in finančne dokumentacije, pri svojem delu dosegajo profesionalne in etične standarde ter niso podrejene navodilom izdajatelja;
4. obstajajo javno dostopni in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga.
(3) Za instrumente denarnega trga iz 8.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
1. informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga ali informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;
2. informacije iz prejšnje točke tega odstavka se morajo posodabljati redno, vsaj enkrat na leto, prav tako pa ob vsakem pomembnem dogodku;
3. obstajajo javno dostopni in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga ali drugi podatki, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v ta instrument.
(4) Za vse instrumente denarnega trga iz 8.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, razen za instrumente denarnega trga iz drugega odstavka tega člena in tiste, ki so jih izdale Evropska centralna banka, Banka Slovenije ali centralna banka iz druge države članice, pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena bodisi informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga bodisi informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga.
(opredelitev pojma oseba, za katero veljajo in ki izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, kot jih določa zakonodaja Republike Slovenije ali zakonodaja Evropske unije)
Pojem oseba iz 8.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, za katero veljajo in ki izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, kot jih določa zakonodaja Republike Slovenije ali zakonodaja Evropske unije, pomeni izdajatelja, za katerega veljajo in ki izpolnjuje pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, hkrati pa izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. ima sedež v državi članici;
2. ima sedež v državi članici OECD, ki pripada Skupini G10;
3. zanj obstaja bonitetna ocena;
4. na podlagi poglobljene analize se lahko dokaže, da so pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki veljajo zanj, vsaj tako stroga kot pravila, določena v zakonodaji Republike ali zakonodaji Evropske unije.
(opredelitev kategorij oseb iz 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
Med osebe iz 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 se uvrščajo: Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenski državni holding, d.d., Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., ter osebe, ki jih v kategorije oseb iz četrte alineje h) točke prvega odstavka 50. člena Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), uvrščajo drugi pristojni organi držav članic.
(opredelitev pojma ustroji listinjenja, ki jih napajajo bančne kreditne linije)
(1) Izraz ustroj listinjenja iz tretje alineje 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 pomeni ustroj, ki je bil oblikovan za namen listinjenja in ima obliko gospodarske družbe ali fiduciarja ali pa je bil ustanovljen v skladu s pogodbenim pravom.
(2) Izraz bančna kreditna linija iz tretje alineje 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 pomeni bančne posle, ki jih zagotavlja finančna institucija, ki sama izpolnjuje merila iz 8.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
6. Merila za opredelitev skupine oseb
(merila za opredelitev pojma skupina oseb)
Za skupino oseb iz prvega odstavka 239. člena ZISDU-3, šteje skupina oseb, ki morajo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi pripraviti konsolidirane računovodske izkaze.
7. Posnemanje sestave delniških indeksov ali indeksov dolžniških vrednostnih papirjev
(merila za priznanje indeksa)
(1) Indeks iz prvega odstavka 243. člena ZISDU-3, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. ima razpršeno sestavo, pri čemer se šteje, da je sestava indeksa dovolj razpršena, če gibanje cene posamezne komponente indeksa ali aktivnosti, povezane s trgovanjem s posamezno komponento indeksa, ne vplivajo prekomerno na vedenje celotnega indeksa, in če sestava indeksa upošteva omejitve izpostavljenosti do posamezne osebe, ki jih določa ZISDU-3;
2. je reprezentativen odraz trga, na katerega se nanaša, pri čemer se šteje, da je indeks reprezentativen odraz trga, na katerega se nanaša, če na primeren način meri uspešnost reprezentativne skupine finančnih instrumentov z določenega trga, ki predstavljajo komponente indeksa, organizacija, ki indeks izračunava, pa za izračun indeksa uporablja priznano metodologijo, ki na splošno ne izključuje pomembnega izdajatelja s trga, na katerega se indeks nanaša;
3. obstaja postopek redne in izredne revizije sestave indeksa, ki zagotavlja, da je sestava indeksa stalno odraz trga, na katerega se nanaša;
4. indeks sestavljajo delnice in/ali dolžniški finančni instrumenti iz prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki morajo biti dovolj likvidni, da vzajemnemu skladu omogočajo tekoče posnemanje sestave indeksa;
5. indeks mora biti objavljen na ustrezen način, kar pomeni, da postopek objave temelji na utečenih postopkih zbiranja cen finančnih instrumentov, ki predstavljajo komponente indeksa, ter na utečenih postopkih izračuna in objave vrednosti indeksa in podatkov o njegovi historični vrednosti v dnevnih časopisih in/ali na internetu. Obširno in pravočasno morajo biti v dnevnih časopisih in/ali na internetu javnosti dostopne tudi informacije o metodologiji izračuna indeksa in postopku revidiranja njegove sestave, o njegovi trenutni sestavi in njenih spremembah ter informacije o morebitnih operativnih težavah pri zagotavljanju pravočasnih ali točnih informacij, potrebnih za izračun indeksa;
6. organizacija, ki izračunava indeks, mora biti neodvisna od družbe za upravljanje. Ne glede na prejšnji stavek sta lahko organizacija, ki izračunava indeks, in družba za upravljanje, dela iste gospodarske skupine, kadar lahko vložnik zahteve dokaže, da bo zagotovljeno učinkovito preprečevanje nasprotja interesov.
(2) V zvezi s pogoji iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi podrobnejše opredelitve iz prvega odstavka 16. člena tega sklepa.
III. PODROBNEJŠA MERILA V ZVEZI Z NALOŽBAMI IN DRUGIMI SREDSTVI, KI VELJAJO IZKLJUČNO ZA AJIS
(1) Če v tem poglavju ni določeno drugače, se za AJIS uporabljajo določbe II. poglavja tega sklepa, pri čemer se izraz »vzajemni sklad« v vseh sklonih nadomesti z izrazom »AJIS«.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe II. poglavja tega sklepa, ki se nanašajo na pogoje glede sprotnih vplačil in izplačil enot vzajemnega sklada, za investicijsko družbo ne uporabljajo.
(naložbe v druge alternativne investicijske sklade)
(1) Naložba AJIS v drug alternativni investicijski sklad iz 1. točke prvega odstavka 361. člena ZISDU-3, ne sme ogroziti zmožnosti rednega izračunavanja čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja.
(2) Periodika in način izplačil enot kolektivnega naložbenega podjema mora alternativnemu vzajemnemu skladu omogočati izpolnjevanje obveznosti iz tretjega odstavka 380. člena ZISDU-3.
(naložbe v denarne depozite)
AJIS ima lahko sredstva naložena v denarne depozite z ročnostjo daljšo od 12 mesecev, če te naložbe ne ogrožajo izpolnjevanja obveznosti iz tretjega odstavka 380. člena ZISDU-3.
(naložbe v plemenite kovine)
AJIS ima lahko sredstva naložena v plemenite kovine, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1. plemenita kovina je zlato, katerega čistost znaša najmanj 995,0 enot;
2. zlato, ki je predmet naložbe, mora biti v obliki standardiziranih zlatih palic, pri čemer ima vsaka svojo serijsko številko, oznako teže in čistosti ter žig priznanega predelovalnega podjetja;
3. vrednost enote zlata, ki je predmet naložbe, se določa in javno objavlja najmanj enkrat dnevno, oblikuje pa se po vnaprej znani metodologiji;
4. zlato, ki je predmet naložbe, je shranjeno bodisi pri skrbniški banki, ki za AJIS opravlja skrbniške storitve bodisi v eni ali več bank ali posebej za to dejavnost registriranih zakladnic s sedežem v Londonu, New Yorku ali Zürichu;
5. zlato, ki je predmet naložbe, mora biti v neposredni lasti AJIS (angl. allocated gold);
6. naložba v zlato mora biti likvidna do te mere, da v nobenem primeru ni ogroženo izpolnjevanje obveznosti iz tretjega odstavka 380. člena ZISDU-3.
(1) Pojem nepremičnina iz 4. točke prvega odstavka 361. člena ZISDU-3 pomeni naložbeno nepremičnino iz Mednarodnega računovodskega standarda 40, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 609).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nepremičnina, ki se gradi ali razvija za prihodnjo uporabo ni naložbena nepremičnina.
(3) Nepremičnina mora biti vpisana v zemljiško knjigo ali drugi javni register, v katerem se vpisuje lastninska pravica.
(4) Če se nepremičnina nahaja na ozemlju tretje države, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. v tretji državi je mogoč prost prenos lastninske pravice na nepremičninah;
2. skrbniku mora biti omogočeno izvajanje skrbniških storitev;
3. v prospektu in statutu investicijske družbe mora biti navedeno, da bodo sredstva sklada naložena v nepremičnine v državah izven Evropske unije;
4. v prospektu in statutu investicijske družbe morajo biti navedene tretje države, v katerih bo AJIS pridobival nepremičnine in delež nepremičnin iz posamezne države v sredstvih sklada, pri čemer mora biti zagotovljena primerna razpršenost po posameznih tretjih državah.
(5) Nepremičnina, katere ekonomska upravičenost je vezana na eno ali več drugih nepremičnin, skupaj štejejo kot ena nepremičnina.
IV. PRAVILA ZA IZRAČUN IZPOSTAVLJENOSTI INVESTICIJSKEGA SKLADA
(izračun izpostavljenosti investicijskega sklada)
Pri izračunu izpostavljenosti investicijskega sklada do posamezne vrste naložb, do posamezne osebe, do oseb vključenih v skupino in do posebnih kategorij oseb ter za namene izračuna izpostavljenosti glede na druge omejitve kot jih določa ZISDU-3 in na njegovi podlagi izdani splošni akti oziroma kot izhajajo iz naložbenih pravil investicijskega sklada določenih v prospektu, pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada, se pojem sredstva investicijskega sklada nanaša na čisto vrednost sredstev investicijskega sklada.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(prenehanje uporabe sklepa)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o naložbah investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12, 76/12 in 31/15 – ZISDU-3).
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-46/2015-3
Ljubljana, dne 13. januarja 2016
EVA 2015-1611-0144
Agencije za trg vrednostnih papirjev
mag. Miloš Čas l.r.
