Na podlagi sedmega odstavka 64. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
o politikah prejemkov upravljavca alternativnih investicijskih skladov
Ta sklep določa potrebne lastnosti politike prejemkov upravljavca alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: upravljavec AIS).
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »instrumenti« so enote alternativnega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: AIS), ki ga upravlja upravljavec AIS, ali enakovredni lastniški deleži AIS ali na deleže vezani instrumenti ali enakovredni negotovinski instrumenti;
2. »variabilni prejemki« so del celotnih prejemkov zaposlenega, ki je odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti poslovanja upravljavca AIS, njegove organizacijske enote, AIS, ki jih upravlja, in posameznega zaposlenega, ter so predmet prilagoditve tveganjem;
3. »fiksni prejemki« so razlika med celotnimi in variabilnimi prejemki zaposlenega;
4. »malus« je oblika naknadne prilagoditve prejemkov tveganjem, na podlagi katere lahko upravljavec AIS ne izplača dela ali celote odloženih prejemkov, dodeljenih na podlagi prevzetih tveganj in uspešnosti poslovanja upravljavca AIS, njegove organizacijske enote, AIS in posameznega zaposlenega;
5. »vračilo prejemkov« je dogovor, ki vsebuje privolitev zaposlenega, da bo v določenih okoliščinah upravljavcu AIS vrnil prejemke, in sicer tako vnaprej izplačane kot tudi odložene prejemke;
6. »obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem variabilnih prejemkov, ki so že dospeli in bili izplačani v obliki instrumentov, ni mogoče prodati;
7. »obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se za namen določitve prejemkov zaposlenega ocenjuje in meri njegova uspešnost;
8. »obdobje odložitve« je obdobje, v katerem se po koncu obračunskega obdobja odloži izplačilo variabilnih prejemkov.
(1) Upravljavec AIS v politikah prejemkov zajame:
1. vse oblike plačil ali nadomestil, ki jih izplačuje upravljavec AIS,
2. vsak znesek, izplačan iz sredstev AIS, ki jih upravlja, vključno z izplačanimi izkazanimi upravičenji in
3. vsak prenos enot AIS,
do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela, na podlagi pogodb sklenjenih z upravljavcem AIS.
(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka obsegajo:
1. denarna plačila ali nadomestila (kot na primer gotovina, delnice, opcije, pokojninski prispevki, izplačila v obliki izkazanih upravičenj) in
2. nedenarna nadomestila (kot na primer popusti, dodatne ugodnosti ali posebni dodatki za avtomobil, mobilni telefon).
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se politike prejemkov ne nanašajo na plačila ali nadomestila, ki izhajajo iz splošnih pogojev zaposlovanja upravljavca AIS in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganja.
(1) Upravljavec AIS za vzpostavitev in izvajanje politik prejemkov opredeli zaposlene s posebno naravo dela v skladu z Zakonom o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZUAIS) in tem sklepom.
(2) Za zaposlene s posebno naravo dela štejejo:
1. člani uprave in nadzornega sveta;
2. višje vodstvo;
3. zaposleni v sistemu notranjih kontrol;
4. vodje upravljanja premoženja, administracije, trženja in kadrovske službe;
5. drugi zaposleni, ki pri svojem delu prevzemajo tveganja (kot na primer zaposleni v prodaji ali trgovalnem oddelku);
6. drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so enaki ali večji od prejemkov višjega vodstva ali zaposlenih, ki pri svojem delu prevzemajo tveganja.
(3) Upravljavec AIS lahko iz politik prejemkov izvzame določene kategorije zaposlenih, če utemelji, da nimajo pomembnega vpliva na profil tveganja upravljavca AIS ali profil tveganja AIS, ki jih upravlja.
(4) Upravljavec AIS za namen ugotavljanja pomembnosti vpliva na njegov profil tveganja oziroma profil tveganja AIS, ki jih upravlja, analizira delovne naloge in odgovornosti posameznih zaposlenih ter določi merila, na podlagi katerih lahko preveri, ali so zajeti ustrezni zaposleni.
(1) Upravljavec AIS vzpostavi in izvaja politike prejemkov na podlagi načela sorazmernosti, pri čemer lahko opusti določene zahteve, če je to to združljivo s profilom tveganja, pripravljenostjo prevzemanja tveganja in strategijo upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja, ter je v skladu s tem sklepom.
(2) V skladu z načelom sorazmernosti lahko upravljavec AIS opusti samo:
1. zahteve v zvezi izplačevanjem iz 14. člena tega sklepa in
2. zahteve za ustanovitev komisije za prejemke.
(3) Upravljavec AIS pri uporabi načela sorazmernosti upošteva zlasti naslednja merila:
1. na ravni upravljavca AIS:
a) velikost upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja;
b) organizacijski ustroj upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja;
c) lastnosti, področje in kompleksnost dejavnosti upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja;
2. na ravni zaposlenega s posebno naravo dela:
a) obseg obveznosti, ki jih posamezni zaposleni lahko prevzame v imenu upravljavca AIS;
b) sodelovanje v skupini zaposlenih, ki ima pomemben vpliv;
c) strukturo prejemkov zaposlenih (kot na primer znesek prejetih variabilnih prejemkov, delež variabilnih prejemkov).
(4) Če upravljavec AIS na podlagi načela sorazmernosti opusti uporabo določenih zahtev, to ustrezno utemelji in dokumentira, za vsako zahtevo posebej.
(upravljavci AIS, ki so del skupine)
(1) Upravljavec AIS, ki je podrejena družba banke ali druge kreditne institucije, pri vzpostaviti politik prejemkov upošteva načela prejemkov, kot jih določa ZUAIS in ta sklep.
(2) Bančna, zavarovalniška in investicijska skupina ter finančni konglomerat, katere član je tudi upravljavec AIS, pri vzpostavitvi politik prejemkov upoštevajo tudi načela, ki jih za upravljavce AIS določata ZUAIS in ta sklep.
(finančno stanje upravljavca AIS in variabilni prejemki)
(1) Upravljavec AIS zagotovi, da politika prejemkov zagotavlja ustrezno ravnovesje med finančnim stanjem upravljavca AIS ter dodeljevanjem, izplačevanjem in dospelostjo variabilnih prejemkov.
(2) Upravljavec AIS upošteva vpliv načrtovanih izplačil variabilnih prejemkov, vključno z njihovim odloženim delom, na osnovni kapital in kapitalsko ustreznost upravljavca AIS.
(3) Če upravljavec AIS ugotovi, da je trdno finančno stanje upravljavca AIS ogroženo oziroma bi lahko postalo ogroženo mora:
1. zmanjšati obseg sredstev namenjenih za izplačilo variabilnih prejemkov v poslovnem letu;
2. uporabiti ukrepe, s katerimi prejemke prilagodi uspešnosti (malusi, vračilo prejemkov);
3. čiste dobičke uporabiti za povečanje lastnega kapitala.
(4) Upravljavec AIS, ki je v določenem letu zmanjšal obseg sredstev namenjenih za izplačilo variabilnih prejemkov, tega zmanjšanja ne sme nadomestiti s povečevanjem deleža variabilnih prejemkov v letih, ki sledijo, razen če je to upravičeno glede na finančno stanje upravljavca AIS.
(upravljanje sistema prejemkov upravljavca AIS)
(1) Nadzorni svet upravljavca AIS:
1. sprejeme in redno preverja ustreznost sprejetih politik prejemkov;
2. potrjuje spremembe politik prejemkov;
3. nadzira izvajanje politik prejemkov;
4. zagotavlja, da so politike prejemkov skladne z dobro premišljenim in učinkovitim upravljanjem tveganja;
5. določa in nadzira nagrajevanje uprave upravljavca AIS;
6. vsaj enkrat letno preveri izvajanje politik prejemkov, in sicer preveri:
– ali sistem deluje v skladu s sprejetimi politikami (kot na primer ustreznost izplačanih prejemkov);
– ali je sistem prejemkov skladen z veljavno zakonodajo in načeli ter dobro prakso.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko politike prejemkov in nagrajevanje uprave sprejeme skupščina upravljavca AIS, pri čemer predloge gradiv pripravi nadzorni svet, ki je tudi odgovoren za pravilno izvajanje in nadzor na spremembami v politikah prejemkov in njihovem izvajanju.
(3) Komisija za prejemke ustanovljena v skladu s prvim in drugim odstavkom 66. člena ZUAIS mora v povezavi z nalogami iz četrtega odstavka 66. člena ZUAIS:
1. imeti neomejen dostop do podatkov in informacij v zvezi s postopkom odločanja nadzornega sveta o vzpostavitvi in izvajanju sistema prejemkov;
2. imeti neomejen dostop do informacij in podatkov funkcije upravljanja tveganja upravljavca AIS in drugih funkcij sistema notranjih kontrol;
3. zagotoviti ustrezno vključitev notranje revizije in drugih relevantnih funkcij upravljavca AIS v postopek vzpostavitve in izvajanje politik prejemkov;
4. nadzornemu svetu in, če je relevantno, skupščini upravljavca AIS, posredovati informacije o izvajanju svojih nalog.
(4) Upravljavec AIS zagotovi, da imajo zaposleni v sistemu notranjih kontrol ustrezno vlogo in pristojnosti pri oblikovanju, nadzoru in pregledovanju ustreznosti politik prejemkov za poslovna področja, ki jih ti zaposleni nadzirajo.
(5) Upravljavec AIS v politikah prejemkov zagotovi, da se prejemki zaposlenih v sistemu notranjih kontrol oblikujejo na podlagi doseženih ciljev notranjih kontrol, v okviru katerih delujejo, in ne v celoti na podlagi uspešnosti upravljavca AIS.
(splošne zahteve glede prilagajanja prejemkov tveganjem)
(1) Sistem prejemkov upravljavca AIS mora biti zasnovan tako, da je skladen s profili tveganja in pravili upravljanja ali akti o ustanoviti AIS, ki jih upravlja, ter cilji iz strategije upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja, hkrati pa upošteva tudi spremembe teh strategij.
(2) Sistem prejemkov mora zagotavljati:
1. ustrezno razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki različnih kategorij zaposlenih;
2. merila za merjenje uspešnosti zaposlenih, organizacijskih enot oziroma določenega AIS in uspešnosti upravljavca AIS;
3. prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem.
(3) Upravljavec AIS pri oblikovanju politik prejemkov ustrezno upošteva, kako bi prejemki vplivali na omejevanje prevzemanja prekomernih tveganj, učinkovitost poslovanja upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja, ter skladnost politik prejemkov z učinkovitim upravljanjem tveganj.
(4) Če politike prejemkov predvidevajo posebne pokojninske ugodnosti za zaposlene s posebno naravo dela, se te lahko izplačajo samo v obliki instrumentov, z obdobjem zadržanja pet let, od dneva upokojitve. V primeru, da zaposleni prekine delovno razmerje pred upokojitvijo, se izplačilo prejemkov iz naslova pokojninskih ugodnosti odloži za obdobje pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja.
(5) Upravljavec AIS v politikah prejemkov določi, da izplačila v povezavi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe temeljijo na uspešnosti, doseženi v določenem obdobju, pri čemer ne dopuščajo nagrajevanja zaposlenega za neuspešno delo.
(6) Upravljavec AIS od zaposlenih zahteva, da ti ne uporabljajo osebnih zavarovanj pred tveganji z namenom oslabitve ali izničenja učinkov prilagoditve variabilnih prejemkov tveganjem, ki jo omogočajo njihove pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe. Osebna zavarovanja pred tveganji za namen tega sklepa vključujejo zavarovalne police za zavarovanje osebnih prejemkov ali za zavarovanje odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: pogodbe o zavarovanju pred tveganji). Šteje se, da zaposleni uporablja osebna zavarovanja pred tveganji če:
1. ima s tretjo osebo sklenjeno osebno pogodbo o zavarovanju pred tveganji,
2. pogodba o zavarovanju pred tveganji predvideva neposredne ali posredne povrnitve iz naslova zavarovanja pred tveganji v imenu in za račun zaposlenega in
3. so plačila po pogodbi o zavarovanju pred tveganji povezana ali sorazmerna z višino zmanjšanja variabilnih prejemkov zaposlenega zaradi prilagajanja prejemkov tveganjem.
(popolna prilagodljivost variabilnih prejemkov tveganjem)
(1) Upravljavca AIS zagotovi, da politike prejemkov zagotavljajo popolno prilagodljivost variabilnih prejemkov tako, da se v primeru neuspešnosti, variabilni prejemki znižajo oziroma se ne izplačajo.
(2) Upravljavec AIS zagotovi, da je razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki različnih kategorij zaposlenih s posebno naravo dela ustrezno uravnoteženo, kar pomeni, da višina celotnih prejemkov zaposlenega ni pomembno odvisna od variabilnega dela prejemkov, hkrati pa še vedno predstavlja učinkovit način spodbujanja zaposlenega za doseganje ali preseganje načrtovanih rezultatov dela.
(3) Fiksni prejemki morajo predstavljati dovolj visok delež v celotnih prejemkih zaposlenega, tako da upravljavec AIS lahko izvaja politiko popolne prilagodljivosti variabilnih prejemkov tveganjem.
(prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem)
(1) Politike prejemkov morajo zagotavljati, da variabilni prejemki, z namenom omejevanja prevzemanja prevelikih tveganj, temeljijo na uspešnosti in so prilagojeni glede na prevzeta tveganja.
(2) Proces prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem sestavljajo:
1. merjenje tveganj in uspešnosti: na podlagi opredeljenih ciljev upravljavca AIS, posamezne organizacijske enote in zaposlenih ter naložbenih strategij AIS, upravljavec AIS določi merila uspešnosti, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje uspešnosti zaposlenega v določenem obračunskem obdobju. Pravica do variabilnih prejemkov se dodeli na koncu obračunskega obdobja ali za obdobje znotraj obračunskega obdobja, ki pa ne sme biti krajše od enega leta;
2. nagrajevanje: na podlagi politik prejemkov v zvezi z nagrajevanjem upravljavec AIS na koncu obračunskega obdobja, v skladu z ugotovljeno uspešnostjo, posameznemu zaposlenemu dodeli znesek variabilnih prejemkov;
3. izplačevanje variabilnih prejemkov: upravljavec AIS mora izplačevanje variabilnih prejemkov prilagoditi poslovnim ciklom in politiki izplačil AIS, ki jih upravlja ter njihovim tveganjem, zato mora zagotoviti, da se del variabilnih prejemkov izplača vnaprej (v nadaljnjem besedilu: kratkoročni prejemki), izplačilo preostalega dela pa se odloži (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni prejemki). Pred izplačilom odloženega dela se ponovno preveri uspešnost poslovanja in po potrebi izvede prilagajanje prejemkov tveganjem.
(3) Skupne zahteve v zvezi s prilagajanjem variabilnih prejemkov tveganjem:
1. obdobje: upravljavec AIS mora dolžino obdobja za merjenje tveganj in uspešnosti prilagoditi poslovnim ciklom in politiki izplačil AIS, ki jih upravlja ter njihovim naložbenim tveganjem, tako da obračunsko obdobje ter izplačilno obdobje za kratkoročne in dolgoročne prejemke skupaj zajamejo primerno obdobje;
2. ravni merjenja tveganj in uspešnosti: variabilni prejemki posameznega zaposlenega morajo biti odvisni od njegove individualne uspešnosti, uspešnosti organizacijske enote, v kateri je zaposlen oziroma določenega AIS in uspešnosti upravljavca AIS. Relativni deleži posamezne ravni za določeno delovno mesto morajo biti določeni vnaprej in sorazmerni glede na pomembnost delovnega mesta in odgovornost posameznika;
3. kvantitativna in kvalitativna merila: upravljavec AIS mora pri izvajanju prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem uporabljati kvantitativna in kvalitativna merila (kot na primer merjenje uspešnosti ali tveganj, določitev višine skupnih sredstev namenjenih izplačilu variabilnih prejemkov in prilagoditev zaradi tveganj);
4. presojanje: če upravljavec AIS pri merjenju tveganj in uspešnosti ali prilagajanju variabilnih prejemkov tveganjem, presoja določene parametre in ključne dejavnike, v zvezi s tem:
a) sprejme politiko, ki določa parametre in ključne dejavnike, ki predstavljajo podlago za presojo;
b) vodi jasno in popolno dokumentacijo v zvezi s sprejeto odločitvijo;
c) vključi relevantne zaposlene v sistemu notranjih kontrol;
d) pridobi ustrezne odobritve (uprave, nadzornega sveta ali komisije za prejemke);
e) upošteva osebne spodbude vodje, ki izvaja presojo.
(merjenje tveganj in uspešnosti)
(1) Upravljavec AIS pri merjenju tveganj upošteva vsa tveganja, ki so ali bi lahko nastala pri poslovanju, pri čemer mora razmejiti tveganja, ki se nanašajo na upravljavca AIS, AIS, ki jih upravlja, organizacijske enote in posamezne zaposlene.
(2) Za merjenje tveganj upravljavec AIS uporablja metode merjenj tveganj iz politik upravljanja tveganj AIS, ki jih upravlja.
(3) Pri merjenju tveganj mora upravljavec AIS upoštevati tudi tveganja, ki izhajajo iz opravljanja storitev upravljanja KNPVP, opravljanja storitev gospodarjenja in pomožnih storitev ter morebitna tveganja poklicne odgovornosti, ki jih mora upravljavec AIS kriti z dodatnim kapitalom ali zavarovanjem poklicne odgovornosti.
(4) Upravljavec AIS za merjenje uspešnosti posameznega zaposlenega uporabi kvantitativna (finančna) in kvalitativna (nefinančna) merila, katerih pomembnost je odvisna od nalog in odgovornosti posameznika.
(5) Upravljavec AIS za merjenje uspešnosti lahko uporablja absolutna merila (merila, ki jih upravljavec AIS vzpostavi na podlagi lastne strategije) ali relativna merila (kot na primer primerjava zaposlenih znotraj upravljavca AIS ali primerjava z drugimi upravljavci AIS).
Upravljavec AIS v zvezi z nagrajevanjem med drugim upošteva, da se:
1. pri določitvi skupne višine variabilnih prejemkov in pri dodeljevanju prejemkov posameznim zaposlenim, upoštevajo vsa obstoječa tveganja in tveganja, ki bi lahko nastala;
2. izvede vnaprejšnja prilagoditev variabilnih prejemkov tveganjem, zaradi možnosti, da merila uspešnosti, uporabljena za določitev skupne višine variabilnih prejemkov, niso zajela vseh tveganj oziroma jih niso zajela v celoti;
3. za prilagajanje prejemkov tveganjem uporabi več različnih kvantitativnih meril, hkrati pa uporabi tudi kvalitativna merila.
(izplačevanje variabilnih prejemkov)
(1) Upravljavec AIS v politikah prejemkov zagotovi, da se izplačilo dela variabilnih prejemkov odloži.
(2) Načrt odloženih izplačil določa:
1. obdobje odložitve: upravljavec AIS določi obdobje odložitve, na podlagi poslovnega cikla in politike izplačil AIS ter glede na možnost vplivanja zaposlenih na profil tveganja AIS. Najkrajše obdobje odložitve je od tri do pet let, razen če upravljavec AIS lahko dokaže, da je poslovni cikel določenega AIS krajši. Dejansko obdobje odložitve mora upravljavec AIS nato prilagoditi odgovornostim in nalogam zaposlenih ter pričakovanim nihanjem vrednosti premoženja AIS;
2. delež variabilnih prejemkov, katerih izplačilo je odloženo: delež mora znašati od 40 do 60 odstotkov variabilnih prejemkov, odvisno od možnosti vplivanja zaposlenega (ali kategorije zaposlenih) na profil tveganja AIS, odgovornosti in izvajanih nalog ter zneska variabilnih prejemkov;
3. dospelost odloženih izplačil: upravljavec AIS določi kdaj, prejemki dospejo v plačilo in postanejo last zaposlenega. Naknadna prilagoditev prejemkov po njihovem dospetju je mogoča samo z uporabo dogovora o vračilu prejemkov;
4. obdobje od obračuna do izplačila prvega dela odloženih prejemkov: za namen zagotavljanja ustrezne ocene rezultatov uspešnosti in ustrezne izvedbe naknadne prilagoditve tveganjem, prvi del odloženih prejemkov ne sme biti izplačan prezgodaj po koncu obračunskega obdobja. Obdobje od obračuna do izplačila prvega dela odloženih prejemkov praviloma traja vsaj 12 mesecev, od dneva izvedbe obračuna;
5. oblika izplačila odloženih variabilnih prejemkov: upravljavec AIS lahko izplača variabilne prejemke v obliki instrumentov, le če to ne vodi v nastajanje konflikta interesov pri zaposlenih in ne vzpodbuja prevzemanje tveganj v nasprotju z določili pravil upravljanja ali akta o ustanovitvi AIS, hkrati pa ne sme voditi v preveliko koncentracijo lastništva AIS.
(3) Politike prejemkov morajo vsebovati tudi politiko zadržanja, s katero upravljavec AIS določi obdobje zadržanja, to je obdobje, v katerem variabilnih prejemkov, ki so že dospeli in bili izplačani v obliki instrumentov, ni mogoče prodati.
(4) Minimalni delež izplačila v instrumentih iz 5. točke prvega odstavka 65. člena ZUAIS se nanaša na celotni znesek variabilnih prejemkov, in sicer na del plačan vnaprej in na del z odloženim izplačilom.
(5) Politike prejemkov morajo omogočati tudi prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem za nazaj, kar pomeni, da upravljavec AIS lahko po dodelitvi variabilnih prejemkov in izplačilu dela le-teh, izvede dodatno prilagoditev prejemkov tveganjem in uspešnosti z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov.
(1) Upravljavec AIS vsaj enkrat letno objavi poročilo o izvajanju politik prejemkov, ki obsega najmanj:
1. opis postopka priprave in sprejetja politik prejemkov in, če je relevantno, podatke o komisiji za prejemke, zunanjih svetovalcih, ki so sodelovali pri oblikovanju politik prejemkov in vlogi ostalih deležnikov;
2. informacije o povezavi med nagrajevanjem in uspešnostjo;
3. informacijo o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem;
4. informacije o merilih uporabljenih za dodeljevanje variabilnih prejemkov, vključno s podatkom o obliki izplačila variabilnih prejemkov.
(2) Upravljavec AIS lahko poročilo o izvajanju politik prejemkov objavi kot samostojen dokument ali pa ga vključi v svoje letno poročilo.
(3) Upravljavec AIS zagotovi, da so politike prejemkov dostopne vsem zaposlenim upravljavca AIS, pri čemer zaposlene vnaprej seznani z merili, na podlagi katerih se bodo določali njihovi prejemki.
(4) Zaposleni pri upravljavcu AIS morajo biti seznanjeni s postopkom ocenjevanja in nagrajevanja njihove uspešnosti, postopek sam pa mora biti ustrezno dokumentiran.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-3/2016-4
Ljubljana, dne 10. februarja 2016
EVA 2016-1611-0034
Agencije za trg vrednostnih papirjev
mag. Miloš Čas l.r.
