Na podlagi 56. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) in 19. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07 in 102/09) sta Občinski svet Občine Mirna na 8. redni seji dne 2. 2. 2016 ter Občinski svet Občine Šentrupert na 10. redni seji dne 3. 2. 2016 sprejela
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prestavitev regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog (Obvoznica Mirna) v Občini Mirna in Občini Šentrupert
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 81/13 in 94/13 – teh. popr.) in Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/14) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za prestavitev regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog (Obvoznica Mirna), v nadaljevanju OPPN za obvoznico Mirna.
(2) OPPN je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o., pod št. OPPN–L2/2012.
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN za prestavitev regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog (Obvoznica Mirna) vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
A) Odlok:
– Načrtovane prostorske ureditve
– Območje OPPN
– Pogoji glede posegov v prostor
– Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Merila in pogoji za parcelacijo
– Pogoji za celostno ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, upravljanje voda, varovanje zdravja ljudi, obrambe države ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
– Dopustna odstopanja
– Prehodne in končne določbe
B) Grafični del:
1 | Izsek iz občinskih prostorskih načrtov | 1:5000 |
2 | Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | 1:2500 |
3 | Vplivi in povezave v prostoru | 1:5000 |
4 | Ureditvena situacija | 1:1000 |
5 | Zbirna situacija gospodarske javne infrastrukture | 1:1000 |
6 | Načrt parcel | 1:1000 |
7 | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in kulturne dediščine | 1:5000 |
8 | Značilni prerezi | 1:200 |
C) Priloge:
– Izvleček iz občinskih prostorskih načrtov Občine Mirna in Občine Šentrupert
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Povzetek za javnost
– Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
V okviru tega OPPN je predvidena prestavitev regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog skozi naselje Mirna z ustreznimi pripadajočimi ureditvami. Prestavitev je načrtovana z namenom prometne razbremenitve naselja Mirna. Skupna dolžina trase ceste znaša 1.750 km.
(1) Območje OPPN meri približno 4,5 ha. V območje urejanja so vključena zemljišča ali deli zemljišč s parc. št.:
k.o. Mirna (1410): 54, 57, 91/2, 93/3, 93/4, 109/2, 109/3, 110/5, 110/7, 110/8, 110/9, 110/10, 110/11, 110/12, 110/13, 110/14, 110/16, 110/17, 110/18, 114/2, 114/4, 126/1, 126/4, 126/5, 127, 130/2, 131/1, 138/2, 138/3, 161/2, 161/4, 161/11, 164, 2344/1, 2344/20, 2344/21, 2345/3, 2345/4, 2345/8, 2345/14, 2348/2, 2359/2, 2425, 2451/1, 2456/2, 2463/2, 2464/1, 2465/1, 2465/2 in 2674.
k.o. Straža (1400): 1743/1, 1743/4, 1745/1, 1751/1, 1751/3, 1754/1, 1754/7, 1755/2, 1767/1, 1770/1, 1773/1, 1773/3, 1774/1, 1779/6, 1790/2, 1791/3, 1797/1, 1797/2, 1799/1, 1799/2, 1801, 1802/1, 1802/2, 1806/1, 1806/2, 1806/3, 1807, 1809/1, 1809/2, 1810/1, 1810/3, 1812, 1815/2, 1839/1, 1839/2, 1839/4, 1843/4, 1844/1, 1844/2, 1846/2, 1847/4, 2556/1, 2557/2, 2558/1, 2558/4, 2672/3, 2675/1, 2679, 2682/1, 2682/2, 2685/3, 2685/4, 2686/2, 2686/3 in 2689.
(2) Območje ukrepov za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem vode na levem bregu Mirne so vključena zemljišča ali deli zemljišč s parc. št.:
k.o. Mirna (1410): 44, 50/2, 61/1, 61/2, 90/7, 2346 in 2451/1.
k.o. Straža (1400): 1751/1, 2682/1, 2682/2, 2688 in 2689.
IV. POGOJI GLEDE POSEGOV V PROSTOR
(opis prostorskih ureditev)
(1) Prestavitev regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog (Obvoznica Mirna) je predvidena z namenom prometne razbremenitve obstoječe regionalne ceste skozi naselje Mirna s prestavitvijo sedanje trase jugovzhodno. Novi del se od obstoječe regionalne ceste Rl-215/1162 odcepi jugovzhodno približno v km 5+800, nato prečka potok Zabrščica, se usmeri proti severovzhodu in poteka po industrijskih površinah ob desnem bregu reke Mirne. Na območju železniškega mostu čez reko Mirno trasa prestavitve regionalne ceste prečka reko ter se nadaljuje vzporedno z regionalno železniško progo št. 81 Sevnica–Trebnje. Na regionalno cesto Rl-215/1162 se priključi v km 7+800. Območje prostorske ureditve je delno na območju Občine Mirna in delno na območju Občine Šentrupert. Skupna dolžina trase ceste znaša 1,750 km. Na območju poteka prestavitve regionalne ceste skozi naselje je predvidena ureditev para avtobusnih postajališč in obojestranskega pločnika.
(2) Na levem bregu reke Mirne se na odseku med podjetjem Dana d.o.o. in čistilno napravo Mirna uredi zemeljski nasip za zagotavljane varstva pred škodljivim delovanjem visokih vod.
(3) Prestavi ali zaščiti se vse vode gospodarske javne infrastrukture, na katere posegajo predvidene prostorske ureditve
(tehnične značilnosti ceste)
(1) Prestavitev regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog (Obvoznica Mirna) je načrtovana kot povezovalna dvopasovna cesta. Pri določanju vertikalnih in horizontalnih tehničnih elementov trase se upošteva projektna hitrost 70 km/h (izven naselja) in 50 km/h (v naselju). Najmanjši polmer horizontalnih krivin znaša 140,0 m, največji podolžni nagib znaša 3,0 %. Minimalna dolžina prehodnice znaša 40,0 m. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin znaša 2500 m, najmanjši polmer konkavnih vertikalnih krivin pa 3000 m.
(2) Projektirani tipski prečni profil ceste izven območja križišč znaša 8,50 m, in sicer dva vozna pasova širine 3,00 m, dva robna pasova širine 0,25 m ter dve bankini širine 1,00 m.
(3) Uredi se ustrezna prometna signalizacija, prometna oprema ter varovalne in varnostne ograje.
Na prestavitvi regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog (Obvoznica Mirna) se izvedejo naslednji cestni objekti:
a) mostovi:
– v km 0.232,42, L = 6,61 m,
– v km 0.999,46 L = 33 m,
– v km 1.343,39, L = 10,24 m.
b) prepusti:
Za odvodnjavanje zalednih voda so predvideni naslednji prepusti:
– v km 0.060, podaljšanje obstoječega prepusta,
– v km 0.122, ureditev novega prepusta,
– v km 0.809, ureditev novega prepusta,
– v km 1.035, rekonstrukcija obstoječega prepusta,
– v km 1.301,6, ureditev novega ploščatega prepusta,
– v km 1.448, ureditev novega prepusta,
– v km 1.710, podaljšanje obstoječega prepusta.
(1) Zaradi gradnje predvidenega mostu čez potok Zabrščica se uredi regulacija potoka v dolžini cca 48 m. Na odseku urejanja se ohrani obstoječi padec dna, ki znaša 13,0 ‰. Za stabilizacijo dna in razgibavanje vodnega toka se v vzdolžnem profilu med nizke pragove vgradijo kamniti talni pragovi.
(2) Na mestu predvidene izgradnje mostu čez reko Mirno se struga reke Mirne uredi le v območju gradnje premostitve v dolžini cca 75,20 m.
(3) Na levem bregu reke Mirne se na odseku med podjetjem Dana d.o.o. in čistilno napravo Mirna uredi zemeljski nasip za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem vode. Višina nasipa znaša med 0,00 m in 0,70 m in zagotavlja varnost pred višinsko koto 100-letnih visokih vod s 30 cm varnostnega nadvišanja. Širina krone zemeljskega nasipa znaša med 2,0 in 3,0 m. Brežina nasipa na vodni strani ob reki Mirni se uredi v naklonu 1:1,5–2,0 (glede na obstoječi naklon brežine), na suhi strani pa v naklonu 1:1,5. Dolžina zemeljskega nasipa znaša 510 m.
(4) Na mestu izgradnje premostitvenega objekta čez potok Sotla se na odseku urejevanja struge potoka oblikuje pretočni profil, kot je pri posameznem potoku predviden pod premostitvijo. Višina zavarovanja se prilagodi glede na obstoječe razmere urejanja pretočnega profila. Na odsekih, kjer se ne posega v obstoječo brežino, se le-ta ohranja in se zavaruje le vznožje brežine. Premostitev se gor in dolvodno, merjeno 5,0 m od roba povozne konstrukcije, zaključi s kamnitim talnim pragom. Kamniti talni prag se izvede iz kamnov debeline 30–50 cm. Prag je širine 0,6 m in globine min. 0,8 m. Prag se bočno sidra v brežine vsaj 1 m, da se prepreči obtekanje.
(5) Pri izvajanju regulacij vodotokov na območju predvidenih premostitev, se upoštevajo določila iz 26. in 28. člena tega odloka.
(navezave, križišča, priključki)
(1) Prestavitev regionalne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog (Obvoznica Mirna) se na vzhodnem in zahodnem robu naveže na obstoječo regionalno cesto R1-215/1162 Trebnje–Mokronog.
(2) Predvideni so naslednji priključki in križišča:
– km 0.0+95 | priključek (Prestavitev 1-1) |
– km 0.1+47 | križišče 10-1 (Prestavitev 1-2) |
– km 0.2+19 | priključek (Prestavitev 1-3) |
– km 0.2+94 | priključek (Prestavitev 1-4) |
– km 0.3+31 | priključka (Prestavitvi 1-5 in 1-6) |
– km 0.4+29 | križišče 10-2 (Prestavitev 1-7 in priključek) |
– km 0.5+64 | priključek (Prestavitev 1-8) |
– km 0.8+23 | priključek (Prestavitev 1-9) |
– km 0.9+60 | priključek do kmetijskih površin |
– km 1.1+13 | priključek (Prestavitev 1-10) |
– km 1.3+30 | priključek (Prestavitev 1-11) |
– km 1.5+90 | križišče 10-3 (Prestavitvi 1-12 in 1-13) |
– km 1.7+10 | rekonstrukcija obstoječega priključka do kmetijskih površin |
– km 1.7+12 | rekonstrukcija obstoječega priključka do kmetijskih površin |
(1) Na prestavitvi regionalne ceste (obvoznica Mirna) se predvidijo naslednje prestavitve ostalih cest:
– 1-1: Prestavitev – Ureditev obstoječega priključka ulice Pot na Laze,
– 1-2: Prestavitev – Območje križišča 10-1. Ureditev priključka v smeri Mirna – center (obstoječa R1-215/1162),
– 1-3: Prestavitev – Ureditev intervencijskega priključka za gasilska vozila (potopni valj, zapornica ...)
– 1-4: Prestavitev – Ureditev priključka do železniške postaje Mirna,
– 1-5: Prestavitev – Ureditev priključka do podjetja Plasta 2 d.o.o. na novi lokaciji (prestavitev),
– 1-6: Prestavitev – Ureditev obstoječega priključka KZ Trebnje z.o.o.,
– 1-7: Prestavitev – Območje križišča 10-2. Ureditev priključka v smeri Debenec (LC 425251) s pasom za zavijanje v desno,
– 1-8: Prestavitev – Ureditev priključka do podjetja Tomplast d.o.o. s pasom za desne zavijalce,
– 1-9: Prestavitev – Ureditev priključka do podjetja Kolinska d.d.,
– 1-10: Prestavitev – Križanje z obstoječo poljsko potjo. Ureditev priključka – levo kot predviden priključek do podjetja Dana d.o.o. ter priključka – desno do obstoječega nivojskega križanja poljske poti z železniško progo,
– 1-11: Prestavitev – Priključek do kmetijskih površin,
– 1-12: Prestavitev – Območje križišča 10-3. Ureditev priključka JP 927745 in dostopa do kmetijskih površin,
– 1-13: Prestavitev – Območje križišča 10-3. Ureditev priključka v smeri Trstenik, Mirna,
– 1-14: Prestavitev – Ureditev priključka do kmetijskih površin in kmetije Butara,
– 1-15: Prestavitev –Ureditev poljske poti,
– 1-16: Prestavitev – Ureditev dostopne poti do kmetije Butara preko obstoječe regionalne ceste v širini 3,00 m. Preostala asfaltirana površina se odstrani in rekultivira.
(2) Zaradi umestitve prestavitve regionalne ceste se na LC 425 251 in JP 926 336 pred prečkanjem potoka Zabrščica postavi trajna zapora ceste. Obravnavani cesti se ohranita kot dostop do obstoječih objektov.
(1) Predvidi se izgradnja para avtobusnih postajališč:
– postajališče za smer Mokronog pred križiščem 10-2 v km 0.3+80,00,
– postajališče za smer Trebnje med priključkoma Prestavitev 1-3 in 1-4 v km 0.2+60,00.
(2) Uvozi so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Projektirani prečni profil postajališč znaša 5.10 m, in sicer postajališče 3.10 m, čakališče 2.00 m. Postajališča se uredijo z nadstrešnicami za potnike.
(1) Ob prestavitvi regionalne ceste se uredi obojestranski pločnik od mostu čez potok Zabrščica do križišča 10-2 pri Gostilni Bukovec. Na severni strani se pločnik v smeri proti zahodu podaljša preko mostu čez potok Zabrščica in naveže na predvideno »slepo« ulico pri gasilskem domu (LC 425 251). Na južni strani se pločnik zaključi pred mostom 5-1. Kolesarji bodo uporabljali obstoječo cesto skozi naselje Mirna, zato se posebnih površin ob prestavitvi regionalne ceste zanje ne predvidi. Preko predvidenih pločnikov se ohranja peš komunikacija med južnim (industrijsko – obrtno območje) in severnim delom Mirne, hkrati pa tudi povezava med naseljema Debenec in Mirna. Pločnik se uredi tudi na območju križišča 10-3, ob prestavitvah 1-12 in 1-13.
(2) Širina pločnikov znaša 1,70 m. Pohodne površine pločnikov so predvidene v asfaltni izvedbi. Pločniki so višinsko dvignjeni nad vozišče za 15 cm. Prečni nagib pločnikov znaša 2,0 % proti vozišču. Na mestih prehodov za pešce se izvede poglobitev pločnika na nivo vozišča, da se omogoči nemoten dostop funkcionalno oviranih oseb.
Zaradi izgradnje obvoznice bo potrebno odstraniti dva objekta, k.o. 1410 Mirna:
– rastlinjak v km 0,4+70 in
– kozolec v km 0,4+88.
(1) Na odseku trase med začetkom območja obdelave in križiščem 10-1, se vsa odpadna padavinska voda, ki odteka s cestišča, zajame in vodi ločeno od zalednih vod, ki nastajajo na območju javne ceste. Odpadna padavinska voda se na tem odseku zbira ob nižje ležeči betonski koritnici in odvaja v cestne požiralnike – peskolove. Zbrana voda se nadalje odvodnjava po padavinski kanalizaciji do predvidenega oljnega lovilca s koalescentnim filtrom na južni strani ceste v km 0.2+21 in kontrolirano izpušča v odvodnik – potok Zabrščico (ureditev izpusta z nepovratno loputo zaradi visokega nivoja 20-letne vode potoka Zabrščica).
(2) Na preostalem delu trase se odvodnjavanje padavinskih voda ureja s predpisi s področja projektiranja cest in omogoči z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni cestišča. Slednje velja tudi za odsek trase med ca. P40 in P56, kjer obvoznica tangira III. varstveni pas za zajetje s kaptažno vrtino D-1/02.
(3) Na odseku med 1.0+30 in 1.3+00 se odvodnjavanje vmesnega prostora med nadomestno cesto in železniško progo uredi z zasipom vmesnega terena v konkavni obliki travne mulde. Zajeto padavinsko vodo med km 1.0+30 in 1.1+05 se odvodnjava v smeri reke Mirne, med km 1.1+15 in 1.3+00 pa se jo vodi do obstoječega prepusta pod železniško progo pri km 1.3+00.
(4) Odvodnjavanje zalednih vod ob nadomestni cesti se uredi s travnatimi jarki z izpusti v vodotoke.
Predvideni so klasični težki nasipi iz kvalitetnega drobljenca. Brežine se površinsko utrdijo v naklonu do 2 : 3, humusirajo in zatravijo. Pri nasipih na nagnjeni glinasti podlagi (>10°) se podlaga pripravi s stopničenjem. Višji nasipi se konsolidirajo minimalno 3 mesece.
(ravnanje z viški zemeljskih izkopov)
(1) Morebitni odpadni gradbeni material ali preostale zemeljske viške mora investitor oziroma izvajalec del odpeljati na za to urejeno deponijo na predhodno določeno lokacijo, ki je izven varovanega območja.
(2) Začasno skladiščeni viški zemeljskih izkopov se locirajo in uredijo, tako da ni oviran odtok vode. Imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in biti zaščiteni pred erozijo ter odplavljanjem materiala. Po končani gradnji se ostanki viškov zemeljskih izkopov odstranijo. Ravnanje z rodovitnim delom prsti je opisano v 27. členu tega odloka.
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter vzdrževalna dela v javno korist)
V območju podrobnega načrta se v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov glede na zahtevnost objektov, dovoli postavitev enostavnih objektov:
– pomožnih objektov, ograj in infrastrukturnih objektov,
– začasnih objektov,
– spominskih obeležij,
– urbane opreme ter
– dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(krajinsko in arhitekturno oblikovanje)
(1) Premostitveni objekti se oblikujejo, tako da so konstrukcije čim bolj transparentne, lahke in enostavnih linij in oblik. Ograje so kovinske, modernih, enostavnih oblik, usklajene z urbano opremo v širšem prostoru.
(2) Za območje obcestnega prostora so predvidene rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z zasaditvijo prostih površin v obcestnem ter obvodnem prostoru. Pri zasaditvi se upošteva obstoječa rastlinska sestava, členjenost in razmestitve vegetacijskih prvin ter oblikovanje grajenih struktur.
(3) Nasipne brežine ceste in zemeljskega nasipa za varstvo pred visokimi vodami se uredi z naklonom 1:1.5, oziroma 1:2. Brežine se oblikuje z blagim prehodom v okoliški teren in prilagodi obstoječim morfološkim značilnostim terena. Brežine se utrdi, humusira in zatravi.
(4) Ohrani se vsa vitalna drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje ceste in spremljajočih ureditev. Vegetacijo se v času gradnje ustrezno zaščiti.
(5) Vzdolž vodotokov se ohranjajo naravne značilnosti obvodnega prostora. Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe obstoječe vegetacije. Nova zasaditev se izvede z avtohtonimi, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojenimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, pri čemer se zagotovi ustrezno vertikalno zgradbo oziroma zastopanost vseh vegetacijskih slojev obvodnega pasu.
(6) Prepreči se razrast invazivnega rastlinstva v času gradbenih del in po njihovem zaključku. V primeru pojavljanja teh rastlin se jih v obdobju vsaj treh let po zaključku del vsaj dvakrat letno s koreninami vred ročno odstrani. Zaradi preprečitve vnosa invazivnih vrst se zgornji sloj travniških površin zatravi in utrdi z uporabo predhodno odstranjenega zgornjega sloja na mestih, ki so predvidena za izkope.
(7) Območja obstoječe ceste in drugih utrjenih površin, ki ne služijo več svojemu namenu, se razgradi in zatravi oziroma na njih vzpostavi raba, skladna z okoliškim prostorom.
V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in ostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov gospodarske javne infrastrukture, ki se rušijo.
(6) Na celotni novo načrtovani cesti se v skladu z načrtom parcelacije uredi javno dobro.
(7) Križanja in prestavitve načrtovanih ureditev z obstoječimi in načrtovanimi vodi in napravami gospodarske javne infrastrukture so razvidna iz grafičnega dela OPPN (listi št. 5).
(1) Na vseh prečkanjih načrtovanega cestišča z obstoječim vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi, tako da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(2) Vsi cevovodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani cevovodi se na mestih križanja nadomestijo z novimi cevovodi. Novi cevovodi se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam. Križanje vodovodne cevi in cestišča se izvede z vstavljanjem vodovodne cevi v zaščitno cev.
(1) Na vseh prečkanjih načrtovane ceste z obstoječo kanalizacijo, ki se ohrani in se hkrati poveča obremenitev na kanalizacijsko cev, se zagotovi ustrezna zaščita le-te tako, da se cevovod med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškoduje.
(2) Vsi kanali, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani kanali se na mestih križanja nadomestijo z novimi. Le-ti se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam. Kanali se izvedejo neprepustno za vodo.
(3) Na mestih navezav prestavljenih kanalov na obstoječe kanalizacijsko omrežje se globina jaškov prilagodi novim niveletam kanalov.
(4) Prestavitev gravitacijskih kanalov se izvede tako, da se ne poslabšajo obstoječe hidravlične razmere v kanalih.
(5) Obstoječa mešana kanalizacija, ki na odseku med cestnima profiloma P27 in P49 poteka ob vozišču predvidene ceste, se ohrani. Kanalizacija je izvedena iz PVC cevi DN400, ki so položene v betonsko cev, katere nosilnost ni znana. V fazi izdelave PGD dokumentacije je potrebno na več mestih izvesti izkop cevi ter preveriti, ali nosilnost obstoječe cevi ustreza predvideni prometni obremenitvi. Če nosilnost cevi ni ustrezna, je treba zagotoviti zaščito cevi z obbetoniranjem. Obstoječe jaške se na obravnavanem odseku ustrezno nadviša.
(6) Obstoječi tlačni vod med cestnimi profili P41 in P42, ki preko brvi prečka reko Mirno, je del opuščene kanalizacije podjetja Kolinska d.d. Ob izgradnji nadomestne ceste se obstoječo brv in tlačni vod odstrani.
(7) Obstoječi gravitacijski kanal med cestnimi profili P41 in P42 je del opuščene kanalizacije podjetja Kolinska d.d. Ob izgradnji nadomestne ceste se obstoječi kanal na območju prečkanja odstrani, s čimer se prepreči morebitne posedke voziščne konstrukcije v primeru nezadostne nosilnosti kanalizacijske cevi.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na mestih križanj nove cestne povezave z obstoječimi podzemnimi NN in SN elektroenergetskimi vodi, se le-te odkoplje, po potrebi poglobi ter ustrezno zaščiti.
(2) Vsi elektroenergetski vodi, ki se zaradi predvidenih ureditev prestavijo, se izvedejo v kabelski kanalizaciji.
(3) Ob regionalni cesti R1-215/1162 Trebnje–Mokronog se za elektroenergetski priključek cestne razsvetljave, predvidi nova trasa 1 kV kablovoda iz smeri Mirna do križišča 10-3.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na mestih križanj nove cestne povezave z obstoječimi TK podzemnimi vodi se le-te odkoplje, po potrebi poglobi ter ustrezno zaščiti.
(2) Vsi TK vodi, ki se zaradi predvidenih ureditev prestavijo, se izvedejo v kabelski kanalizaciji.
(3) Za potrebe posodobitve obstoječega TK omrežja in zagotovitve možnosti nadgradnje z novimi TK povezavami, je ob predvideni nadomestni cesti rezerviran koridor za TK kabelsko kanalizacijo. Koridor je predviden ob zunanjem robu leve bankine predvidene ceste.
(cestna razsvetljava in signalizacija)
(1) Predvidene ureditve bodo posegale na posamezna stojna mesta svetilk cestne razsvetljave, ki se odstranijo.
(2) Nova cestna razsvetljava se uredi na odseku od priključka obstoječe dostopne poti deviacija 1-1 do križišča 10-2 ter na območju križišča 10-3.
(3) Cestna signalizacija s semaforskimi drogovi se uredi na območju križišč 10-1 in 10-2.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Investitor po končani gradnji uredi parcelne meje na območju in na zunanjem obodu območja podrobnega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(2) Kot parcele so določene prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja:
– območje prestavitve regionalne ceste s spremljajočimi ureditvami;
– območje ukrepov za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem vode na levem bregu Mirne.
(3) Parcele iz drugega odstavka tega člena so razvidne iz grafičnega dela, list 6: Načrt parcelacije, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja podrobnega načrta.
(4) Parcele iz drugega odstavka tega člena se po izvedenih posegih lahko v skladu z izvedenim stanjem, na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter po namembnosti sosednjih območij lahko združijo, razdelijo na več parcel in/ali smiselno pripojijo parcelam na obodu podrobnega načrta.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Trasa načrtovane prestavitve regionalne ceste na svojem jugozahodnem koncu poseže v enoto registrirane kulturne dediščine Mirna – Vaško jedro (EŠD 460), vendar zaradi ureditve nove ceste ne bo potrebno odstraniti nobenega izmed objektov na tem območju. Trasa ceste se približa tudi staremu gasilskemu domu, ki pa se v celoti ohranja.
(2) Z novimi ureditvami se ohranjajo navezave na historične komunikacije. Predvidena je nova zasaditev obvodnega prostora ob potoku Zabrščica in ob reki Mirni.
(3) Ureditve ceste in obcestnega prostora (zasaditve, ureditve reliefa) so predvidene na način, ki upošteva kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine, ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, ki ustvarja ali ohranja kvalitetna razmerja in strukture, tako da je cesta čim manj izpostavljena v prostorski sliki območja.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(1) Pri izgradnji nove ceste se za dostope na gradbišče uporablja obstoječe poti in ceste.
(2) Na območju naravne vrednote Mirna se vzdolž industrijske cone, kjer reka poteka vzporedno s predvideno cesto, izvede zatravljen nasip, ki fizično loči vozišče od varovanega območja.
(3) Ob vodotoku se ohranja grmovna in drevesna vegetacija, ki služi kot vegetativna bariera.
(4) Odvodnjavanje meteornih vod z območja cestišča v naravno vrednoto se izvede preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) Pri zemeljskih delih ne sme priti do plazenja in zdrsov zemljine v vodne površine. Območje do vodotoka se zato med gradnjo ogradi.
(6) Tehnične rešitve za izgradnjo premostitvenega objekta/prepusta preko potoka Cetiška so načrtovane, tako da ne bo potrebno izvesti večjih posegov na brežine ali v samo strugo.
(7) Znotraj naravne vrednote se ne deponira zemljine in morebitnega ostalega gradbenega materiala. Deponija gradbenega materiala se umesti izven varovanega območja.
(8) Po gradbenih delih se iz reke Mirne in potoka Cetiška ter njunih brežin odstrani morebitni odvečni gradbeni material, poškodovane brežine pa utrdi in zatravi.
(9) Pri gradnji premostitvenega objekta čez reko Mirno se upošteva časovna opredelitev del, to je izven drstitvenega obdobja rib, ki poteka od začetka marca do konca junija. Gradnja premostitvenega objekta se načrtujejo tako, da se z gradbenimi stroji ne posega v vodotok in da ni potrebno izvesti večjih posegov na brežinah ali v strugo reke. Predvidena je premostitev brez stebrov v strugi reke Mirne.
(10) Gradbena dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu naj se izvedejo po principih sonaravnega urejanja voda.
(11) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti izveden tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogočajo prehod, ter da se ohranja naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin.
(12) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se izvedejo izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor; dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim reke Mirne se lahko izvajajo v marcu ali od začetka julija do konca septembra, dela na Lampreščici in Sotli pa od začetka marca do konca septembra. O predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno vsaj 7 dni pred začetkom gradnje obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja (Ribiška družina Sevnica) o začetku gradnje, da se lahko izvede intervencijski odlov rib na mestu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja ob vsakem novem posegu v vodna ali priobalna zemljišča, tako da se lahko intervencijski odlovi rib po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.
(13) Z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le, kolikor je to nujno potrebno; izkopavanja je treba tehnično izpeljati, tako da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode.
(14) Morebitno urejanje in utrjevanje brežin se izvaja z naravnim kamnom ter s čim manj betoniranja.
(15) Pri izvedbi utrjevanja brežin se vzdolžna zavarovanja izvede v neporavnani obliki. Zavarovanje temeljev obrežnih zavarovanj se izvede z vgradnjo skrivališč za ribe. Na nivoju srednjih in nizkih pretokov se v brežine vgradi večje število umetnih skrivališč – luknje za ribe zgrajene iz različnih materialov kot so les, kamen, zidaki z luknjami in betonske cevi. Skrivališča se vgradijo na delih brežin, kjer vodni tok ne odlaga rečnih usedlin in tako, da se luknje z usedlinami ne zamašijo.
(16) Profiliranje strug vodotokov, ki bi pomenilo razširitev struge in s tem znižanje nivoja vode, ni dovoljeno.
(17) Prodni nanosi, oblikovani kot sipine, predstavljajo drstišča za litofilne vrste rib, zato se prodnih nanosov ne odstranjuje.
(varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo, tako da so prizadete čim manjše površine tal. Zagotovi se najmanjši možni obseg poseganja na kmetijske površine, tako da bo kmetijska dejavnost motena v najmanjšem možnem obsegu.
(2) Med gradnjo in po njej se zagotovi neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.
(3) Na območju načrtovanih posegov se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, tako da bo obseg uničenja in poškodb tal čim manjši, da se preprečijo onesnaženja z gorivi, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše (pred setvijo, po spravilu). Med gradnjo razgaljene površine se zatravijo in protierozijsko zaščitijo, preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih in upoštevajo drugi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodb sosednjih zemljišč.
(4) Ves rodovitni del tal, ki se odstrani na območju načrtovanih posegov, se nameni za zatravitve obcestnega prostora in za rekultivacije, predvsem pa za ponovno vgradnjo v kmetijske površine in za izboljšavo manj kakovostnih kmetijskih zemljišč v okolici načrtovanih ureditev. Skladiščenje viškov rodovitnega dela tal se ne izvaja na kmetijskih zemljiščih z dobrim pridelovalnim potencialom. Pri odrivih zemlje se rodovitni del prsti deponira ločeno in uporabi za humusiranje površin na območju urejanja. Ne sme priti do mešanja živice in mrtvice ali drugih materialov. Deponije se izvedejo, tako da se ohrani rodovitnost zemlje in njena količina, živica ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1.20 m. Deponije se zaščiti pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.
(5) Kolikor se v času gradnje odkrijejo stara bremena, se ugotovi, ali gre za nevarne snovi ali prekomerno onesnažena tla ter v tem primeru material odvozi na odlagališče nevarnih odpadkov.
(6) Material za utrjevanje in gradnjo nasipov je inerten in neoporečen.
(7) V zemeljske nasipe se ne vgrajujejo materiali, iz katerih bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile tla, geosfero in posledično podzemno vodo.
(8) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno uporabljajo tudi določila 29. člena tega odloka, ki ureja varstvo voda.
(1) Zaradi gradnje in obratovanja obvoznice se kakovost voda in vodni režim, posebno režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
(2) Ob ureditvi oziroma v območju premostitve vodotokov (na mestu temeljenja mostov) se uredi strugo oziroma brežine vodotokov na odseku, kjer mostni oporniki – temelji tangirajo pretočni profil vodotoka, in sicer tako, da temeljenje mostu ne zmanjšuje pretočne prevodnosti vodotokov.
(3) Izpustne glave padavinske kanalizacije se oblikujejo in vgrajujejo v brežino vodotoka, tako da tok vode ni turbulenten in ne povzroča erozije korita. Brežino se uredi, tako da je ob nastopu visokih voda preprečeno rušenje, spodjedanje brežine ali poglabljanje dna. Za utrditev dna in brežin se uporabljajo naravni materiali.
(4) Z viški izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge, priobalnega zemljišča reke Mirne in njenih pritokov. Začasne deponije se locirajo in uredijo, tako da ni oviran odtok vode, da imajo urejen odtok padavinskih voda in so zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala na sosednje parcele in reko Mirno.
(5) Po končanem izvajanju del se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinsko ustrezno sonaravno uredi.
(6) Odvajanje odpadne padavinske vode iz vozišča in odvajanje zaledne padavinske vode se uredi v skladu z določili 14. člena tega odloka.
(7) Odvajanje voda iz manipulativnih površin v času gradnje se uredi na način, da ne prihaja do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Izvajalec organizira ukrepe ob morebitnem izlitju nevarnih tekočin.
(8) Gradbena mehanizacija je tehnično brezhibna ter ne pušča olj in maziv. Polnjenje rezervoarjev z gorivom in čiščenje gradbene mehanizacije poteka na za to točno določenem mestu.
(9) Prepovedano je pranje delovnega orodja v vodotokih, spuščanje cementnega mleka in odlaganje gradbenih odpadkov. Prepovedano je črpanje vode za potrebe gradnje.
(10) Ob začetku izvajanja gradbenih del se o tem obvesti izvajalec javne službe urejanja voda.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe podrobnega načrta ne sme poslabšati.
(2) Med gradnjo se zagotovi nemotene dostope za interventna vozila in za varen odmik od ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na levem bregu reke Mirne se na odseku ob podjetju Dana d.o.o. ter med podjetjem Dana d.o.o. in čistilno napravo Mirna uredi zemeljski nasip za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem vode. Na desnem bregu se niveleta nove ceste uredi, tako da prevzame funkcijo obstoječega protipoplavnega nasipa ob podjetju Kolinska d.d.
(4) Območje urejanja leži zunaj območja visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso potrebni.
(5) Pred gradnjo je potrebno preveriti stabilnost tal zaradi temeljenja.
(6) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(7) Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g).
(1) V času gradnje se preprečuje prašenje z odkritih delov trase in gradbišč, zagotovi se redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu. Preprečujeta se nekontroliran raznos materialov z gradbišča in prašenje z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč. Pri transportu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo, zagotovi se čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.
(2) Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(varstvo pred čezmernim hrupom)
(1) V času gradnje se:
– uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo emisijske norme za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– upoštevajo časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas med 6. in 18. uro in na delavnike,
– transporti poti na gradbišče določijo na način, da v največji možni meri potekajo zunaj strnjenega dela naselja.
(2) Za zmanjšanje emisije hrupa na viru se uporabi absorpcijska, obrabna plast vozišča z delno absorpcijsko prevleko SMA do S23 (do priključka za Zapuže).
(3) Predvideni so ukrepi na stavbah (sanacija zvočne izolirnosti oken) pri skupno 4 stavbah z varovanimi prostori (Pot na Laze 14, Glavna cesta 1, Glavna cesta 2, Cesta na Gradec 3) za plansko obdobje do leta 2026 in za dodatno eno stavbo do planskega obdobja leta 2036 (Trstenik 9).
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Cestna razsvetljava se uredi v skladu z določili 24. člena tega odloka.
(2) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje oziroma le za potrebe varovanja, pri čemer se uporabi svetila opremljena s senzorji.
(3) Za osvetljevanje območja se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Namestitev svetilk se omeji na minimum. Po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev pa ugasne.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Ureditve, ki jih določa podrobni načrt, se lahko izvedejo v eni ali pa v več etapah.
Če se načrtovana gradnja izvaja v etapah oziroma fazah, se zagotovi takšno funkcionalnost cestnega omrežja, s katero bodo obstoječe in rekonstruirane ali novozgrajene ceste zagotavljale primerno stopnjo prometnih uslug do zgraditve vseh ureditev, načrtovanih s tem podrobnim prostorskim načrtom.
(2) Ureditev ceste in druge funkcionalno sklenjene celote se lahko izvajajo ločeno ali sočasno.
(3) V primeru izvedbe v etapah se posebna pozornost nameni racionalnemu in prostorsko skladnemu urejanju zaključenih območij.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(čas gradnje in organizacija gradbišča)
(1) Čas izvajanja gradbenih del:
– pri izvajanju gradbenih del se uporabljajo stroji, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;
– dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se izvedejo izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor; dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim reke Mirne se lahko izvajajo v marcu ali od začetka julija do konca septembra, dela na Lampreščici in Sotli pa od začetka marca do konca septembra.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo, tako da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve.
(3) Če se med gradnjo izvedejo dodatne začasne transportne poti do gradbišča, se pridobi soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča ter po uporabi sanirajo morebitne poškodbe oziroma denarno nadomesti nastala škoda.
(4) Pred začetkom gradnje se evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Ceste in poti, ki služijo transportu ali obvozu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končanih delih pa sanirajo morebitne poškodbe. Obnovijo oziroma sanirajo se tudi v času gradnje morebiti poškodovani infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti.
(5) Med gradnjo se zagotovi ustrezno odvijanje motornega in peš prometa.
(6) Zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(7) V času gradnje se obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojno ministrstvo oziroma inšpektorat.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z izvedbenega, funkcionalnega in s prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled v času uradnih ur na sedežu Občine Mirna, na sedežu Občine Šentrupert in na sedežu Upravne enote Trebnje.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-0027/2012-47
Mirna, dne 3. februarja 2016
Dušan Skerbiš l.r.
Št. 371-0023/2014-8
Šentrupert, dne 4. februarja 2016
Rupert Gole l.r.
