Na podlagi 58. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 30/07, 94/11) je Občinski svet Občine Žiri na 9. redni seji dne 4. 2. 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje šolsko športnega kompleksa v Žireh
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter usmeritev Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje šolsko športnega kompleksa v Žireh (v nadaljnjem besedilu: OPPN ŠŠK).
(2) Območje se nahaja ob vstopu na osrednji del naselja Žiri, vzhodno od vodotoka Poljanska Sora. Obravnavano območje je v mešani rabi z opredeljeno namensko rabo osrednjega območja centralnih dejavnosti (CU) in (CD) ter del cestne površine (PC).
(3) OPPN ŠŠK je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U 01/2014.
(1) OPPN ŠŠK določa:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorskih ureditev
III. Ureditveno območje OPPN z mejo ureditve
IV. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
V. Rešitve načrtovanih objektov in površin
VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
IX. Začasna namembnost zemljišč
X. Etapnost izvajanja
XI. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
XII. Obveznosti investitorjev
XIII. Usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
XIV. Končne določbe
(1) OPPN ŠŠK vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge skladno z veljavnimi predpisi.
Grafični del:
01 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta – OPN Žiri (Uradni list RS, št. 1/11), |
02 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, |
03 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje, |
04 | Delitev območja OPPN na enote urejanja, |
05.1.a | I. faza – Rušitve, |
05.1.b | I. faza – Ureditvena situacija, |
05.1.c | I. faza – Zazidalna situacija, |
05.2.a | II. faza – Rušitve, |
05.2.b | II. faza – Ureditvena situacija, |
05.2.c | II. faza – Zazidalna situacija, |
06 | Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, |
07 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, |
08 | Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
09 | Načrt parcelacije; |
Obvezne priloge:
– Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11),
– Prikaz stanja prostora:
– geodetski posnetek obstoječega stanja,
– razredi poplavne nevarnosti (stanje, načrtovano stanje),
– Strokovne podlage:
– Izdelava kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za obstoječe in načrtovano stanje izgradnje obvoznice Žiri (Izvo-R d.o.o., dec., 2013) in Hidrološko hidravlična študija s poplavnimi kartami načrtovanega stanja z omilitvenimi ukrepi za OPPN večnamenske dvorane in osnovne šole Žiri (Izvo-R d.o.o., sept. 2014),
– IDZ cestni del) PNG, Ljubljana d.o.o., junij 2014),
– IDZ objektov šolskega kompleksa (Misel d.o.o., junij – september 2014),
– Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt za območje šolsko športnega kompleksa v Žireh (Okoljsko svetovanje, Andrej Gortnar s.p., dec. 2014),
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Obravnavano območje tega OPPN-ja se nahaja ob vstopu na osrednji del naselja Žiri, vzhodno od vodotoka Poljanska Sora. Območje je delno pozidano, pomembnejši obstoječi objekti so šola, vrtec in cerkev. V bližini obravnavanega območja je poleg centralnih dejavnosti tudi stanovanjska gradnja.
(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN ŠŠK:
– celovit in racionalen pristop notranjega razvoja, povezava med obstoječim šolskim kompleksom in novo načrtovanimi objekti,
– dopolnitev centra mesta z navezavo na obstoječe in načrtovane strukture okolice s poudarjeno povezovalno funkcijo razširitve mesta od starega jedra do ostalih struktur,
– izboljšanje prometne infrastrukture,
– ureditev javnih površin, dostopov s poudarkom izboljšanja kvalitete skupnih zunanjih prostorov,
– racionalna infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.
(3) Celovit pristop notranjega razvoja
Zasnova notranjega razvoja umešča nove objekte kot zgostitev pozidave in dopolnitev šolsko športnega programa. Temu se prilagodijo prometne povezave in ureditve kot so parkirne površine, ploščadi, interni dostopi in dovozi. Na te površine se navezujejo objekti centralnih dejavnosti.
V vplivnem območju se pojavlja stanovanjska gradnja z nižjo in redkejšo morfološko strukturo, ki se navezuje na iste prometne povezave.
(4) Učinkovito razvrščanje dejavnosti
Centralni del mesta Žiri v razvoju prerašča obstoječe okvire in kapacitete družbene infrastrukture. Obravnavano območje se nahaja na robu prostora med centralnim delom in individualnim stanovanjskim zaledjem, omejujejo pa ga prometnice in vodotok, tako da je zapolnitev prostega prostora smiselno organizirati v obliki kompleksa, vključenega v staro strukturo, raznolikega po značaju z mešanimi funkcijami, ki omogočajo tudi dostop do vsega potrebnega na kratkih razdaljah.
(5) Prometna infrastruktura
Območje napajajo obstoječa regionalna cesta II. reda – Jobstova cesta (R2-408/1375 Žiri–Trebija) in novo načrtovana cesta, ki poteka vzporedno ob vodotoku. Ti dve prometnici tvorita obod območja. Za potrebe boljše pretočnosti se bo zgradilo novo križišče ali krožno križišče, ki vključuje poleg obstoječih uvozov tudi potrebne nove priključke.
Notranje prometnice služijo območju in povezujejo parkirne površine, dovoze in dostope do objektov.
(6) Ureditve javnih površin in dostopov
Zunanje ureditve in javne površine podpirajo funkcijo posameznih sklopov objektov. Gre za poudarek javnih dostopov preko vstopih ploščadi.
Ob javnih površinah se uredijo parkovne površine in zelene ločnice.
(7) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v delno pozidano območje, kjer bo potrebno obstoječo infrastrukturo dopolniti in posodobiti. Z novogradnjo objektov in prometnic se sočasno gradi javna gospodarska infrastruktura. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
(obseg ureditvenega območja)
(1) OPPN ŠŠK povzema enote urejanja z veljavnega prostorskega načrta in podrobno namensko rabo: druga območja centralnih dejavnosti – CD, osrednje območje centralnih dejavnosti – CU in del enote prometnih površin – PC.
(2) Meja urejanja prostora, ki se ureja s tem OPPN-jem:
– Območje urejanja OPPN za območje šolsko športnega kompleksa zajema zemljišča in dele *73/4- del,*137, *169, *216, *256, 841/16-del, 844/2, 844/3, 844/7, 844/8, 844/9, 848/1, 849, 852/3, 852/3, 852/4, 852/5, 852/6, 856/5, 857, 858, 859/1-del, 859/2, 860/1, 861/1, 861/3, 863/1-del, 863/2-del, 863/5, 864-del, 865, 871/16-del, 871/30, 1273/2-del, 1273/4, 1273/5, 1302/7-del, vse k.o. Žiri.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(3) Velikost območja:
Površina urejanja meri cca 4,00 ha.
(4) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja in povezovanja namenskih rab se območje deli na enote urejanja prostora:
A | CD | Šolsko športni kompleks |
B | CU | Cerkev in župnišče |
C | PC | Križišče/krožno križišče |
Podrobne namenske rabe območja:
CD – Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj. Območja so namenjena šolskim in vzgojnim objektom ter objektom za potrebe športnih in rekreativnih dejavnosti.
CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.
PC – Cestne površine.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) OPPN ŠŠK ima povezave z ostalimi deli naselja predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju.
(2) Povezave ureditev v OPPN s sosednjimi območji:
– Na severni strani območja je zgrajeno nogometno igrišče, ki ima dostope in dovoze preko območja urejanja.
– Na severozahodni strani je centralni del občinskega središča Žiri z zaledno individualno stanovanjsko gradnjo.
– Obcestna stanovanjska gradnja na JZ.
– Na J se nahaja bencinski servis, ki je izven območja urejanja. Prometno pa se s križiščem navezuje na območje urejanja tega odloka.
– Rekonstrukcija ali posodobitev vodov javne gospodarske infrastrukture se navezuje na obstoječo javno infrastrukturo v občini.
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali delov objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave že legalno zgrajenih objektov do velikosti določene s tem odlokom oziroma do dovoljenih toleranc,
– sprememba namembnosti v delu stavb z namensko rabo dovoljeno s tem odlokom,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih, parkirnih in zunanjih površin, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
– ureditev zunanjih, javnih in zelenih površin.
Na območju OPPN so primarne dejavnosti opredeljene po posameznih urejevalnih enotah. Primarno je območje namenjeno dejavnostim izobraževalnega, vzgojnega, športnega in verskega programa oziroma komplementarnim dejavnostim mestnega značaja.
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
OZNAKA OBMOČJA | Gabariti in pogoji oblikovanja |
A– ZI 120 (CD) | Šolski športni kompleks |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Območje sestavljajo sklopi: telovadnica, igrišče, osnovna šola, vrtec in spremljajoči objekti. 126 – Stavbe splošnega družbenega pomena: 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo 12620 – Muzeji in knjižnice 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo 12650 – Stavbe za šport 2411 – Športna igrišča 2412 – Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 1220 – Poslovne in upravne stavbe 12420 – Garažne stavbe (tudi kolesarnice) |
Spremljajoči objekti: | 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice 1212 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1230 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 12420 – Garaže v sklopu objektov in pokrita parkirišča |
Izključujoče dejavnosti | Vse proizvodne dejavnosti, promet in skladišča ter trgovine na debelo. V območju ni dovoljena izključno stanovanjska raba. |
Tlorisni gabariti | Obseg pozidave je sestavljen iz sklopov različnih struktur, zasnova je razvidna iz grafičnih prilog. |
Načrtovani objekti | Načrtovani objekti so sestavljeni iz oblikovnih ali konstrukcijskih enot. Glavno napajanje uporabnikov območja je na zahodni strani iz nove ceste in na vzhodni strani z obstoječe ceste. Izhodišče postavitev je razvidna iz grafičnih prilog. Na oba cestna priključka se navezujejo parkirišča. Izhodiščni tlorisni gabariti objektov: 1. Večnamenska športna dvorana 75,85 x 43,05 m (I. faza – z vetrolovom) 2. Povezava (kuhinja z jedilnico) 39,35 x 31,55 m, (I. faza) sanitarije (košarkarsko igrišče) 5,40 x 4,25 m, |
| 3. Dozidava vrtca, 37,20 x 15,75 m (+12,30 +10,55) (II. faza) teras in 3,80 x 29,20 m (II. faza) vhodna nadstrešnica 33,75 x 18,00 m (II. faza) 4. Dozidava dvorane – I. in II. triada 54,95 x 14,35 m (II. faza) Dovoljene so nadstrešnice. Za gradnjo posamezne faze je potrebna predhodna odstranitev dela obstoječih objektov, in sicer: I. faza – odstrani se obstoječa telovadnica na vzhodni strani šole, II. faza – odstrani se šolska stavba (1950) s kuhinjo. |
Etažnost | Maksimalno število in sestava etaž: P+2N+M. Število kletnih in mansardnih etaž ni omejeno. Svetla višina kolenčnega zidu je maksimalno 2,20 m. Največja dopustna višina objekta ob upoštevanju ostalih omejitev ne sme presegati 14,00 m (sleme), oziroma je kota fasade na kapni strani nad okoliškim terenom največ 9,00 m. |
Strehe | Oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi. Dovoljene strehe so: dvokapnica, sestavljena streha iz dvokapnice in enokapnice, zelena streho, terasa ali ne-pohodna ravna streha z naklonom 2°–15° ali 30°–38°. Naklon poševne strehe na istem objektu je enak pri vseh delih strešin, v primeru rekonstrukcij in nadzidav pa prilagojen obstoječim. |
Materiali in barve | Materiali in barve objektov šolskega kompleksa oziroma fasade morajo biti izdelane enotno. Oblikovno sledijo obstoječi pozidavi ter izražajo programsko usmeritev objekta. Nasičene barve fasade so dopustne samo kot oblikovni poudarek in ne smejo presegati 20 % površine posamezne fasade. Oblikovanje objektov se po merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagodi novim tehničnim in funkcionalnim pogojem. |
Nezahtevni in enostavni objekti | Dopustna je gradnja ali postavitev: – grajena urbana oprema, – sanitarna enota, – objekt za razsvetljavo, drog, – grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, – grajeno igralo na otroškem igrišču, – grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, – grajen gostinski vrt, – pomožni cestni objekt, – vodnjaki in vodometi, – objekti za oglaševanje, – premična urbana oprema, – podporni zid. |
Pozidanost gradbene parcele | Pozidanost gradbene parcele je določena z maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah z upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj enot urejanja (odmiki med objekti, obvezna ozelenitev območja, manipulativne in parkirne površine idr.). |
OZNAKA OBMOČJA | Gabariti in pogoji oblikovanja |
B ZI 106 (CU) | Cerkev in župnišče |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Območje sestavljata cerkev in župnišče s pripadajočim območjem. 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov 12730 – Kulturni spomeniki 11301 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 11302 – Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine 12112 – Gostilne, restavracije in točilnice 1212 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1220 – Poslovne in upravne stavbe 1230 – Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12420 – Garažne stavbe (tudi kolesarnice) 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
Spremljajoči objekti | 11221 Tri-in več stanovanjske stavbe 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo 12420 Garaže v sklopu objektov in pokrita parkirišča. Parkirišča so lahko v kletnem delu ali na nivoju pritličja pod objekti. |
Izključujoče dejavnosti | Vse proizvodne dejavnosti, promet in skladišča ter trgovine na debelo. Dodatne površine ali večja skladišča so lahko v kletnih prostorih. |
Tlorisni gabariti | Obstoječa pozidava se lahko dopolni. |
Načrtovani objekti | Obstoječa pozidava se lahko dopolni. |
Etažnost | Maksimalno število in sestava etaž: P+1N+M. Svetla višina kolenčnega zidu je maksimalno 2,20 m. Največja dopustna višina objektov ne sme presegati slemena cerkve. |
Strehe | Oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi. Dovoljene strehe so: dvokapnica, sestavljena streha iz dvokapnice in enokapnice, zelena streho, terasa ali ne-pohodna ravna streha z naklonom 2°–15° ali 30°–38°. |
Materiali in barve | Prednost naj imajo naravne barve v spektru svetlih, peščenih ali zemeljskih tonov. |
| Dopustna je gradnja ali postavitev: – grajena urbana oprema, – sanitarna enota, – objekt za razsvetljavo, drog, – grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, – grajeno igralo na otroškem igrišču, – grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, – grajen gostinski vrt, – pomožni cestni objekt, – vodnjaki in vodometi, – objekti za oglaševanje, – premična urbana oprema, – podporni zid; |
Pozidanost gradbene parcele | Faktor pozidanosti zemljišča (FZ) = 0.50 (maksimalna tlorisna površina objektov / zemljišče) Faktor izrabe zemljišča (FI) = 1.50 (bruto etažna površina objektov / zemljišče) Pri izračunu se ne upošteva površina kletnih etaž, balkonov, lož in odprtih teras, površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. |
OZNAKA OBMOČJA | Gabariti in pogoji oblikovanja |
C ZI 97 (PC)-del | Krožno križišče |
Vrste objektov po klasifikaciji | 21110 – Glavne ceste in regionalne ceste 21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste 21410 – Mostovi in viadukti 2142 – Predori in podhodi 2152 – Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti 12410 – Javne telefonske govorilnice 12420 – Garažne stavbe – Urejanje vodotokov, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug |
Načrtovani objekti | Območje je namenjeno gradnji, rekonstrukciji in preureditvam prometne, vodnogospodarske in komunalne infrastrukture |
Etažnost | Maksimalni višinski gabarit P in posegi pod nivojem terena |
Nezahtevni in enostavni objekti | – pomožni infrastrukturni objekti, – pomožni energetski objekti, – začasni objekti skupnega značaja, – objekti za oglaševanje, – urbana oprema. |
(1) V vseh enotah urejanja so skladno z ureditveno zasnovo območja dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:
– 21410 podporne in oporne konstrukcije,
– 21120 ceste in javne poti,
– 21110 cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča,
– 21530 drenažni jarki,
– 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 23 020 energetski objekti,
– nadstrešnice večjih dimenzij kot manj zahtevni objekti.
(1) Enota urejanja prostora: Proste površine v šolskem kompleksu so namenjene ureditvi šolskega dvorišča, vstopnim ploščadim, športnemu igrišču, igralnim in parkovnim površinam. Javne površine so dostopne vsem uporabnikom prostora. Skupne površine vzgoje so lahko ograjene. Vstopne ploščadi so vključene v projekte zunanje ureditve objektov.
(2) Obstoječa parkovna površina pred starim delom šole (1950) na parceli 844/3 k.o. Žiri se ohranja s spominskimi obeležji kot so spomenik NOB in plastiki Antonu Jobstu in Maksimu Sedeju. Površina parkovne ureditve se ohranja. Avtorica prvotne zasnove parka je ga. Juta Krulc.
(3) Enota urejanja prostora B: Proste površine ob cerkvi so namenjene parkirišču, ob župnišču pa zelenim površinam. Na meji z območjem drugih objektov se načrtuje zelena ločnica (npr. živa meja iz gabra ali ligustra). Javne in skupne površine so dostopne vsem uporabnikom prostora. Ločnica ob enosmerni dovozni cesti na parkirišče zahodno od župnišča se preuredi s pasom polvisokih grmovnic (španski bezeg, Houttejeva medvejka in dren sajeno v eni in dveh oseh). Uporaba iglavcev ni ustrezna. Posamezni deli zelenih površin se lahko ogradijo.
Spomenik padlim v 1. svetovni vojni ohranja svojo lokacijo poudarjeno lego v uličnem nizu in na zadnji strani z lipo.
(4) Vse tlakovane površine se lahko uporabijo tudi za zagotavljanje urgentnih dovozov in dostopov.
(5) Obstoječa obvodna vegetacija se ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja.
(6) Gradbene odpadke in odvečni izkopi se deponira na zato urejenem odlagališču. Odvečne zemlje se ne razgrinja po okoliških travnikih.
(7) Po končanih gradbenih delih se zatravijo razgaljene površine. V območje ureditev se ne sme vnašati tujerodne in rastišču neustrezne rastlinske vrste.
(1) Ograje na mejah med javnimi in zasebnimi površinami so dovoljene, kot določa grafična priloga.
(2) Zasaditev in ulična oprema na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(3) Raščen teren je pretežno izravnan. Dovoljena je gradnja opornih zidov. Pri ploskovnih ureditvah igrišč in ploščadih se oporni zidovi izvedejo terasasto, kot tribune ali vmesnimi zazelenitvami. Višinske razlike terena med posameznimi zemljišči se lahko izvedejo z izravnavanjem do 50 cm razlike.
(4) Kote dovozov se prilagodijo osnovnemu cestnemu omrežju in dostopom obstoječih objektov.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.
Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse primarno in sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam.
Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
(1) Celotno območje se napaja preko obstoječih javnih poti, ki se priključujejo na vzhodni in južni strani na Jobstovo cesto.
(2) Novo napajanje območja se na zahodni strani izvede iz obstoječega križišča »Petrol – izvoz«. V to križišče se priključi nova cesta ob Poljanski Sori. Na njo se priključi severni del Jobstove ceste, ki prečka proste površine obravnavanega območja. Nova cesta ob Poljanski Sori poteka iz obstoječega križišča do priključka načrtovane severne servisne ceste med slačilnico nogometnega igrišča in načrtovano večnamensko športno dvorano.
(3) Umestitev te ceste upošteva že izdelan projekt za izgradnjo in rekonstrukcijo – Obvoznica Žiri, Logaška cesta – Selo pri Žireh, Povezava med R2-408/1374 Rovte – Žiri in R2-408/1375 Žiri – Trebija, Odsek 1 in del odseka 2 (Logaška cesta – Uvoz »nova šola«), št. PNG – 531 – 1/10, marec 2011.
(4) Ob izvedbi obvoznice Žiri se križišče rekonstruira v krožno križišče na Jobstovi cesti.
(5) Z novim priključkom na cesto ob Poljanski Sori se rekonstruira cesta mimo župnišča, ki predstavlja uvoz na parkirišče za napajanje šole in športne dvorane.
(6) Pri načrtovanju rešitev in izdelavi PGD/PZI projektne dokumentacije je potrebno upoštevati izdelane strokovne podlage – IDZ cestni del, PNG Ljubljana d.o.o., PNG-608-1/14, junij 2014 ter vse rešitve uskladiti z upravljavcem državne ceste.
(1) Nova obvozna cesta ob Poljanski Sori je načrtovana v širini 6,00 m. V območju urejanja tega OPPN-ja je predviden hodnik za pešce v širini 1,60 m.
(2) Iz parkirišča vzhodno od cerkve se rekonstruira povezovalna enosmerna cesta širine 3,50 m.
(3) Obstoječa Jobsova cesta ohranja svoje gabarite s hodniki za pešce. Dovozna šolska cesta se delno rekonstruira za potrebe dovoza do parkirišč in peš dostopa.
(4) Vse ceste v območju so in bodo zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih vozil. Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki. Vse dovozne ceste območja so opremljene z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj. Lahko je speljan v zbirni kanal padavinskih in zalednih vod in naprej v vodotok.
(cestni priključki in faznost izvedbe)
Ker se bodo objekti šolskega kompleksa gradili v dveh fazah, se temu prilagodijo tudi prometne ureditve oziroma se terminsko prilagodijo izvedbi obvoznice Žiri.
I. faza:
– Na obstoječem križišču regionalne ceste »Petrol/cerkev« se preuredi obstoječi severni krak križišča (priključek za OŠ). Območje OŠ se na začasno dostopno cesto (bodočo obvoznico) priključuje z enosmernim izvozom iz začasne dostopne ceste (bodoča obvoznica, izvoz pred načrtovanim AP). V nadaljevanju je načrtovan še izvoz iz parkirišča OŠ na začasno dostopno cesto (bodočo obvoznico), pred območjem nogometnega igrišča pa se kot izvoz na začasno dostopno cesto (bodočo obvoznico) priključuje enosmerna servisna cesta, ki je načrtovana kot enosmerna cesta med slačilnicami nogometnega igrišča in novo večnamensko športno dvorano.
– Obstoječ cestni priključek “CERKEV 1” na zahodni strani cerkve služi dostavi do župnišča in intervencijskim površinam. Priključek se ohranja.
– Obstoječ cestni priključek “CERKEV 2” na vzhodni strani služi dovozu obiskovalcev cerkve. Z izvedbo parkirišča na južni strani večnamenske športne dvorane in priključkom na začasno dostopno pot (bodočo obvoznico), se ta priključek preuredi kot enosmeren izvoz iz regionalne ceste.
– Obstoječi priključek “OŠ 1” služi dostopu do starega dela šole (1950). V prvi fazi se preuredi v enosmeren izvoz iz regionalne ceste proti OŠ.
– Obstoječi priključek “OŠ 2“ se ohranja in je urejen kot enosmeren izvoz na regionalno.
– Obstoječe križišče “POLJE” se ohranja in služi napajanju tako stanovanjske soseske Polje in obenem s preureditvijo severne napajalne ceste tudi šoli in športnemu igrišču. Na zahodnem delu ob glavni dostavi šole se izvede obračališče.
– V prvi fazi se zgradi večje parkirišče južno od večnamenske športne dvorane.
– Z odstranitvijo obstoječe telovadnice se na tej lokaciji uredi parkirišče.
II. faza:
– Obstoječe križišče Petrol/cerkev – se v primeru izvedbe obvoznice preoblikuje v krožno križišče.
– Obstoječ cestni priključek “CERKEV 1” na zahodni strani cerkve služi dostavi do župnišča in intervencijskim površinam. Priključek se ohranja.
– Obstoječ cestni priključek “CERKEV 2” na vzhodni strani se ohranja oziroma se ohranjajo ureditve I. faze – priključek “CERKEV 2” služi dovozu obiskovalcev cerkve. Z izvedbo parkirišča na južni strani večnamenske športne dvorane in priključkom na začasno dostopno pot (bodočo obvoznico), se ta priključek preuredi v enosmeren izvoz iz regionalne ceste.
– Obstoječi priključek “OŠ 1” je v drugi fazi predviden za ukinitev.
– Z rušitvijo starega dela šole (1950) in dozidave vrtca je obstoječi priključek “OŠ 2“ predviden za ukinitev, uredijo se zelene in parkirne površine.
– Obstoječe križišče “POLJE” – ohranja se izvedba I. faze.
– V drugi fazi, ko se odstrani starejši del šole (1950), se preuredi parkirišče poleg dozidave vrtca.
(1) Vse prometnice znotraj območja služijo tudi peš povezavam, dostopom do ploščadi in kolesarjem.
(2) Peš povezave potekajo ob cestnih in parkirnih površinah. Minimalna širina novih peš poti je 1,60 m. Pred vhodi so dostopi širine minimalno 2,00 m.
(3) Povezovalna pot ob Poljanski Sori je široka minimalno 1,60 m.
(1) V območju OPPN so za potrebe parkiranja urejene parkirne površine:
– parkirišče ob uvozu iz Jobstove ceste na dovozno šolsko cesto,
– severno od obstoječe šole,
– jugozahodno od športne dvorane,
– vzhodni rob ob cerkvi.
(2) Parkirne površine je potrebno zagotoviti za vsak objekt posebej v okviru pripadajočega zemljišča namenjenega gradnji.
(3) Obvezna izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
stanovanja za posebne družbene skupine in oskrbnimi stanovanji | 1 PM / na 3 stanovanja |
športne dvorane (s prostori za gledalce) | 1 PM / 30 m2 |
stavbe za izobraževanje | 1 PM / učilnico |
stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM / 10 sedežev |
mešani poslovni program | 1 PM / 35 m2 |
trgovine | 1 PM / 25 m2 |
druge storitvene dejavnosti | 2 PM / 30 m2 |
stavbe za kulturo in razvedrilo | 1 PM / na 5 sedežev |
muzeji in knjižnice | 1 PM / 80 m2 |
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev | 1 PM / na 1 sobo |
gostinski lokali | 1 PM / 6 sedežev in 1 PM / na 4 tekoče metre točilnega pulta |
stavbe za zdravstvo – ambulante | 1 PM / 30 m2 |
(4) Za parkirišča pri objektih z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po sočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(5) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s prepisi zagotoviti parkirna mesta rezervirana za invalidne osebe.
(6) Na skrajnem jugu je načrtovano parkirišče, ki bo pokrivalo potrebe obiskovalcev območja.
(1) Na obravnavanem območju je obstoječe javno vodovodno omrežje. Obstoječi objekti imajo vodovodne priključke. Na javni vodovod se mora priključiti vsaka stavba, ki je od javnega vodovoda oddaljena manj kot 200 m.
(2) Za zagotovitev ustrezne oskrbe območja OPPN-ja s pitno vodo je potrebno pred izgradnjo vodovodnega omrežja znotraj območja OPPN obnoviti in na novo zgraditi nekatere odseke vodovodnega cevovoda, ki potekajo izven območja urejanja. Preko novega povezovalnega voda se morajo oskrbovati s pitno vodo vsi predvideni objekti območja. Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(3) Da se zagotovi ustrezna in varna oskrba s pitno vodo, je potrebno zagotoviti možnost krožnega toka vode in možnost napajanja območja iz dveh vodnih virov.
(4) Pri projektiranju vodovodnega omrežja, ki napaja območje urejanja tega OPPN-ja je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo komunalne ureditve vključno z vodovodnim omrežjem in izdelanimi PZI projekti za izgradnjo in rekonstrukcijo komunalne in cestne infrastrukture.
(5) Cevovode je potrebo projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja.
(6) Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Občine Žiri.
(7) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
(pogoji upravljavca vodovoda)
(1) Pri načrtovanju oskrbe območja s pitno vodo in priključevanju porabnikov na javno omrežje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in tehnične smernice.
(2) V sklopu komunalne ureditve mora investitor zagotoviti:
– projektno dokumentacijo PGD, PZI,
– dimenzioniranje omrežja na osnovi hidravličnega izračuna,
– zagotavljanje potrebne količine požarne vode,
– določitev lokacije meritev porabe vode glede na uporabnike na posamezne uporabnike in skupno uporabo (interno hidrantno omrežje).
(3) Pri umeščanju komunalnih vodov v prostor je potrebno upoštevati vertikalne in horizontalne odmike med komunalnimi vodi in objekti, ki so predpisani v tehničnem pravilniku. Vsi komunalni vodi morajo biti med seboj usklajeni in vrisani v zbirniku komunalnih vodov.
(4) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se napaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(5) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda. Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda. Mesto priključnega spojnega voda na glavni vod in način priključka sme določiti le upravljavec javnega vodovodnega omrežja.
(1) V naselju Žiri je v izgradnji ali je zgrajeno kanalizacijsko omrežje priključeno na skupinsko čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju odpadnih vod, ki nastaja pri uporabnikih. Javno kanalizacijsko omrežje zagotovi pravilno delovanje, izvajanje kontrole, čiščenje in vzdrževanje kanalizacijske mreže.
(2) Prosilec mora napeljati spojni vod v javno kanalizacijsko omrežje po predloženi dokumentaciji v 6 mesecih od dneva, ko mu je bila dana tehnična možnost priključka.
(3) Zbirni vod iz soseske se pelje v javnih površinah, skladno z idejno zasnovo.
(4) Graditev kakršnegakoli objekta nad kanalom javne kanalizacije ni dovoljena. Minimalni odmik objekta od fekalnega ali meteornega kanala javnega kanalizacijskega omrežja mora znašati 1,50 m.
(5) Meteorna kanalizacija naj bo speljana preko lovilcev maščob in peska v odvodni jarek in v vodotok. Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce.
(tehnični elementi priključevanja na javno kanalizacijo)
(1) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– nove priključke na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvede na parceli. Primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),
– priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem,
– pokrove jaškov in modularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
– priključek se izvede v največjem profilu 20 cm,
– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z obbetoniranjem cevi v jašku,
– meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.
(1) V obravnavanem območju imajo obstoječi objekti elektroenergetske priključke. Ob vzhodnem in južnem robu ureditvenega območja poteka napajanje širšega območja naselja Žiri. Poteki obstoječih vodov so razvidni v kartografskem delu tega OPPN-ja.
(2) Obstoječe podzemne kablovode je potrebno pred začetkom gradnje zakoličiti. Zaradi nove gradnje je potrebno del omrežja opustiti in položiti novega, del omrežja pokabliti in del je potrebno prestaviti.
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
(tehnični pogoji električnega napajanja)
(1) Pred načrtovano izvedbo rušitve obstoječe športne dvorane in postavitvijo nove večnamenske športne dvorane z dozidavo do osnovne šole je potrebno prestaviti vsa obstoječa merilna mesta namenjena oskrbi osnovne šole, vrtca in kuhinje ter sončne elektrarne (mFE) OŠ Žiri v novo prostostoječo merilno omarico (PMO) ob zahodni fasadi obstoječih objektov v težišče načrtovanega odjema. Nova PMO mora vsebovati vertikalno fizično pregrado za napajanje merilnih mest iz dveh ločenih izvodov in omogočati vgradnjo večjega št. merilnih mest. Lokacija nove PMO mora biti izbrana tako, da bo omogočala optimalno navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo (KK) iz TP 20/0,4 kV Žiri – Mršak.
(2) Zaradi prenosa celotne priključne moči dodeljene v soglasjih za priključitev na eno samo lokacijo napajano iz skupne TP 20/0,4 kV, bo potrebno za oskrbo obstoječih in načrtovanih objektov v obstoječi KK zamenjati obstoječe vodnike tipiziranega preseka KB Al 4x150 mm2 od TP 20/0.4 kV Žiri-Mršak do nove PMO z dvema vodnikoma večjega tipiziranega preseka KB Al 4x240 mm2.
(3) Za potrebe napajanja obstoječega prižigališča na severovzhodnem delu ureditvenega območja pa bo potrebno na ustrezni lokaciji predvideti novo prostostoječo merilno omarico in vanjo prestaviti obstoječo zaščitno-merilno opremo iz obstoječe PMO in vpeljati omenjene vodnike.
(javna in zunanja razsvetljava)
(1) Vse notranje prometne površine območja morajo biti opremljene z zunanjo razsvetljavo, tako da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa.
(2) Vsi objekti morajo imeti zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča internega značaja.
(3) Pri načrtovanju se mora upoštevati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja in predvideti okolju prijazne svetilke. Javna razsvetljava naj se uredi in izvede tako, da ne bo moteče vplivala na prehranjevalni in razmnoževalni ciklus žuželk in drugih nočnih živali. Za osvetljevanje naj se uporabijo zasenčena svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila, na ta način je manjša motnja žuželk).
(4) Drogovi morajo biti enakega tipa kot je obstoječe omrežje na tem območju. Območje promenade ima lahko izbrane posebne oblike svetil.
(5) Upoštevati je potrebno določene vertikalne in horizontalne odmike kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov.
(6) Pri projektiranju je potrebno upoštevati pogoje upravljavca javne razsvetljave.
(1) Na tangiranem območju se nahajajo obstoječe podzemne in obstoječe nadzemne telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije. Območje OPPN ŠŠK je v območju napajanja telekomunikacijskega vozlišča Žiri.
(2) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije ter zaščito obstoječih telekomunikacijskih naprav na predmetnem območju je potrebno izdelati projekt za zaščito ter prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav ter vključitve objektov na javno telekomunikacijsko omrežje v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami. Priključna točka je v kabelskem jašku k.j. B9 od k.j. B10 na zemljišču parc. št. 1273/2, k.o. Žiri. V PGD/PZI predvideti tudi polaganje cevi za hiše Jobstova 26, 28, 30. Do Jobstove 34 (župnišče) se predvidi polaganje cevi čez cesto iz k.j. B10.
(3) V primeru sprememb nivojev je potrebno projektno obdelati poglobitev oziroma dvig kabelskih jaškov in zemeljskih kablov. Zračne kable je potrebno ustrezno prestaviti v zemljo.
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Območje ni opremljeno z omrežjem za potrebe ogrevanja. Upoštevajoč usmeritve prostorskega razvoja občine in veljavnega Lokalnega energetskega koncepta (LEK) Občine Žiri je v območju možna izgradnja omrežja s priključitvijo na centralno toplovodno omrežje – daljinsko ogrevanje. Zaradi možnosti etapne gradnje se ogrevanje lahko rešuje s skupinskimi napravami ali individualno, skladno z zahtevami energetskega zakona in LEK-a.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi oziroma obnovljivimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
(1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati na samem izvoru povzročitelja, ter jih odlagati v za to namenjene zabojnike. Vse odpadke je potrebno oddajati skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin.
(2) Odpadke, ki nastanejo zaradi opravljanja dejavnosti, je potrebno oddajati pooblaščenim organizacijam, s katerimi je sklenjena individualna pogodba. Zabojniki morajo biti postavljeni na lokaciji, da bo mogoče neovirano praznjenje zabojnikov. Upoštevati je potrebno občinski odlok o ravnanju z odpadki.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejen mora biti način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnja varstva pred hrupom, ki je določena za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Območje je glede na plansko enoto določeno pretežno z namensko rabo CD in CU in za potrebe varstva pred hrupom opredeljeno na celotni površini kot III. območje.
(3) III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na posebnih območjih: športni center,
– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in parki (ZP).
(4) Zunanje naprave na objektih ali ob njih (prezračevalni sistemi, klimati, toplotne črpalke) naj se umeščajo stran od obstoječih stanovanjskih objektov (Polje in Jobstova cesta).
(5) Kolikor posamezni investitorji želijo zmanjšati stopnjo hrupa, lahko na svojem zemljišču in z načinom gradnje objektov izvedejo ukrepe, ki zmanjšajo vpliv hrupa iz okolice na svoje bivalne prostore.
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07 in 23/11).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije, pri tem se upoštevajo usmeritve sprejetega Lokalnega energetskega načrta Občine Žiri.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
(varstvo voda – varovana in ogrožena območja)
(1) Območje tega OPPN-ja leži ob vodotoku Poljanska Sora, ki je vodotok 1. reda. Upoštevati je treba odmik objektov od meje vodnega zemljišča v širini 15,0 m. Znotraj priobalnega pasu je dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture.
(2) Območje načrtovane gradnje leži v trikotniku Račeve, Sore in Jobstove ceste. Strokovne podlage so opredelile v analizi obstoječega stanja, da je območje delno poplavljeno pri Q100 ali več, zato je v vplivnem območju je treba izvesti posege oziroma ukrepe skladno z izdelano Hidrološko hidravlično študijo s poplavnimi kartami načrtovanega stanja in IDZ omilitvenih ukrepov za večnamensko dvorano in osnovno šolo (št. projekta G45–FR/14, IZVO-R d.o.o., oktober 2014).
(3) Z omilitvenimi ukrepi poplavno stanje na območju gradnje kot tudi na širšem območju ob strugah znatno izboljšamo, minimalno se razmere poslabšajo samo na območjih, kjer ne obstajajo elementi ogroženosti (travniki na območju sotočja). Načrtovane objekte ščitimo tudi pred poplavami povratnih dob nad Q500.
(4) Omilitveni ukrepi obsegajo:
Na vodotoku Poljanska Sora je treba izvesti naslednje ureditve:
– ureditev berme na obeh bregovih pod mostom na Jobstovi cesti,
– visokovodni nasip na levem bregu dolvodno od mostu na Jobstovi cesti,
– nasip oziroma cesta, ki je predvidena kasneje kot Žirovska obvoznica in je tudi del OPPN, na desnem bregu dolvodno od mostu na Jobstovi cesti.
Na vodotoku Račeva je treba izvesti naslednje ureditve:
– poglobitev nivelete struge Račeve na območju mostu na Jobstovi cesti,
– čiščenje obrežne zarasti na samem izlivu Račeve,
– hitrostna ovira za usmerjanje poplavne vode na Strojarski ulici,
– čiščenje brežin struge in obnova obrežnega zavarovanja na odseku nad mostom do izliva Plastuhove grape.
Druge ureditve in ureditve okoliškega terena
– Za vse načrtovane objekte (športna dvorana, šola, vrtec) v OPPN je načrtovan dvig kote pritličja nad koto poplave Sore pri Q100 z več kot 50 cm varnostnega nadvišanja in minimalni dvig 50 cm nad koto utrjenega terena ob objektu, kar zagotovi tudi zadostno varnost pred poplavo Račeve.
– Tudi ob izvedbi vseh zgoraj naštetih načrtovanih ukrepov lahko v primeru poplave Račeve Q100 ali več del vode obtekal most na Jobstovi cesti po levem bregu in tekel v ločenem poplavnem toku po območju obstoječih in načrtovanih objektov. Glavnina vod bo odtekala po cestah in najnižjih kotah terena ob stavbah. Zato se zunanja ureditev na območju OPPN ob objektih načrtuje in izvede tako, da se poplavne vode vodijo v največji meri po cestah ter po območjih manjše poplavne ogroženosti, to je stran od objektov na območja igrišč in travnikov.
– Cesta, ki poteka po severnem robu načrtovanih objektov, naj poteka v enakomernem padcu v smeri proti Sori, objekt naj ima koto pritličja dvignjeno za 50 cm (minimalna kota pritličja 479.50) nad koto te ceste. Na ta način usmerjamo poplavne vode stran od objekta proti severu (nogometnemu igrišču) in zahodu (proti Sori).
– V območju tega OPN-ja je vzhodno od nogometnega igrišča načrtovana preureditev obstoječega igrišča s tekaško stezo. Območje med vzhodnim robom novega igrišča in vrtovi ob obstoječih objektih se uredi tako, da bodo kote terena, vzhodno od novega igrišča, nižje od kote terena vrtov ob objektih.
– Odvodni jarek in cevno prekritje ob atletskem stadionu ohranjata režim odtoka poplavnih in meteornih vod takšen kot je v obstoječem stanju in tako ne vplivata na poplavnost obstoječih območij.
– Pri izvedbi javne gospodarske infrastrukture je treba za odvodnjavanje zalednih in meteornih vod izvesti odvod iz severnega dela naselja (vplivno območje). Ob in v območju se izvede odprt jarek, ki se ga delno kanalizira in vodo odvede na travniške površine severno od obstoječega nogometnega igrišča.
– V primeru posegov v prostor na vplivno območje tega OPPN-ja, zlasti severno od obstoječega nogometnega igrišča (ZI 130) je treba upoštevati vse vplive in določiti ukrepe, ki izkazujejo večjo poplavno nevarnost.
(6) Omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje dvorane in šole. Omilitveni ukrepi za potrebe novih gradenj tega odloka so skladni s tistimi za izgradnjo obvoznice Žiri v delih, kjer se prekrivajo. Ne glede na vrstni red gradnje obvoznice in ureditve obravnavanih posegov je potrebno predhodno izvesti omilitvene ukrepe.
(7) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda. To mora biti upoštevano pri vsaki projektni dokumentaciji in ustrezno prikazano.
(8) Vsi omilitveni ukrepi so v fazi priprave prostorske dokumentacije zasnovani na nivoju IDZ, njihov vpliv pa je preverjen s hidravličnim modelom. V nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije za gradnjo je potrebno za vse omilitvene ukrepe izdelati projektno dokumentacijo ustrezne (PGD/PZI) faze. V primeru odstopanj od ureditev predvidenih v tej dokumentaciji je potrebno ureditve ponovno preveriti s hidravličnim modelom.
(varstvo voda – zbiranje in odvajanje odpadne vode)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Odvajanje odpadnih voda in s tem varstvo kvalitete vode in okolja je zagotovljeno že z delujočo v centralno čistilno napravo.
(3) Meteorne vode s strešin bodo vodene preko peskolovov v odvodni kanal in naprej v vodotok Poljanska Sora.
(4) Meteorne vode s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03 in 47/05).
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Z odvečnim materialom se ne sme zasipavati brežin vodotokov.
(3) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(4) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
(1) V območju obdelave OPPN-ja je evidentirana naravna vrednota Poljanska Sora, EŠD 236.
(2) Obrežna vegetacija ob Poljanski Sori naj se v času gradnje zaščiti in ohranja. Po končanih delih naj se uredi in zasadi z avtohtono vegetacijo.
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Znotraj območja obdelave OPPN so registrirane naslednje enote kulturne dediščine:
| ime | režim | podrežim |
EŠD 2721 | Žiri – Cerkev Sv. Martina | spomenik | |
EŠD 9857 | Žiri – Vaško jedro Stare Žiri | dediščina | naselbinska dediščina |
EŠD 15634 | Spomenik NOB | dediščina | memorialna dediščina |
EŠD 15635 | Spomenik padlim v 1. svetovni vojni | dediščina | memorialna dediščina |
EŠD 18167 | Gorenja vas – kulturna krajina Poljanske Sore | dediščina | kulturna krajina |
(2) Pred začetkom posega na območju OPPN je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave na podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
(3) Med gradnjo je potrebno varovati objekte kulturne dediščine pred poškodovanjem. V času izvajanja gradbenih del se spremlja vpliv vibracij na objekt kulturne dediščine EŠD 2721 Žiri – Cerkev Sv. Martina.
(4) Na parkovnih ureditvah se v času gradnje ne sme odlagati gradbenih in drugih materialov. Dostopne poti, ki se bodo uporabljale v času gradnje naj bodo speljane mimo objektov kulturne dediščine. Uporablja naj se dostop na območju predvidene obvoznice.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(1) Območje leži ob vodotoku, ki je reguliran. Območje je poplavno ogroženo. Vendar območje ni izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
(2) Vsi objekti se gradijo glede na potresno ogroženost, tako da se pri statičnem izračunu upošteva projektni pospešek tal 0.225 g.
(3) Obravnavano območje ima izvedene glavne prometnice, po katerih poteka promet širšega območja in napaja predvideno gradnjo. V okviru tega dokumenta se načrtuje izvedba križišča ali krožišča za novo Žirovsko obvozno cesto. Na ta cestni skelet se navežejo nove dovozne, interne in povezovalne ceste s potrebnimi parkirišči samo za načrtovane objekte in obiskovalce območja.
(4) Predvidene dejavnosti ne potrebujejo večjih količin nevarnih snovi. Majhne količine so primerno pakirane in ne predstavljajo rizikov razlitja izven objektov oziroma prostorov.
(1) Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– z umestitvijo predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi mejami so zagotovljeni potrebni odmiki,
– kolikor se ne dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju za posamezni objekt,
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, se zagotovijo z zadostnim število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.
(4) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so:
– število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m,
– premer hidranta mora biti najmanj DN 80,
– hidrantno omrežje ima Ø 100 mm,
– pretok v cevovodu je 10 l/s s pritiskom 2.5 bara,
– hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s,
– hidranti so praviloma nadtalni.
(5) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
(6) Skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti je potrebno v projektu za gradbeno dovoljenje vključiti za požarno manj zahtevne objekte zasnovo požarne varnosti in za požarno zahtevne objekte študijo požarne varnosti.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe stanje, novogradnje ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
(2) Na lokacijah predvidenih novih gradenj objektov se do izdaje gradbenih dovoljenj za načrtovane objekte po tem odloku začasno lahko uredijo manipulativne ali parkirne površine.
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste in infrastrukturnega napajanja.
(2) Do izdaje gradbenega dovoljenja za objekte po posameznih etapah, ostanejo zemljišča v prvotni rabi, zato se razvrstijo za namene množičnega vrednotenja nepremičnin v zemljišča, ki niso primerna za gradnjo.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja morajo biti skladna z veljavnim OPN za območje Občine Žiri.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(4) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so kotirani tlorisni gabariti objektov in opisani višinski gabariti podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so v razponu + 10 % in – 20 %. Pri tem je nujno upoštevati, da so vsi objekti znotraj meje potencialnega območja zazidljivosti. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
(5) Maksimalni višinski gabariti so podani v besedilu tega odloka pod naslovom Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. Maksimalni tlorisni in višinski gabariti se korigirajo (zmanjšajo) glede na odmike med objekti in predvsem odmike od cest in javnih površin ter glede zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest izračunano na dejavnost v objektu.
(6) Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
OPPN za območje šolsko športnega kompleksa skupaj z odlokom je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Žiri.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-005/2016-1
Žiri, dne 5. februarja 2016
Janez Žakelj l.r.
