Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odločba US RS, 90/12 in 111/13), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je Občinski svet Občine Krško, na 12. seji, dne 4. 2. 2016, sprejel
o razglasitvi Spodnjega gradu v Brestanici za kulturni spomenik lokalnega pomena
(1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Brestanica – Spodnji grad, EŠD 9237 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za občino Krško in posebno kulturno vrednost kot eden najzgodnejših ohranjenih primerov stavbnega tipa plemiškega stolpastega dvora v slovenskem prostoru z vrednotami arhitekturnega in umetnostnozgodovinskega spomenika.
(3) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost v svoji neokrnjenosti arhitekturnih, zgodovinskih in socioloških vrednot. Razglasitev omogoča boljšo celostno prepoznavnost spomenika.
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena so:
– spodnji brestaniški grad oziroma dvorec Turn je v jedru romanska arhitektura, ki so jo v poznem 12. ali v prvi polovici 13. stoletja ob izlivu potoka Brestanica v reko Savo, pod skalnim pomolom z zgornjim rajhenburškim gradom, zgradili salzburški ministeriali, gradiščani gospodje Rajhenburški,
– romanskemu vsaj dvonadstropnemu stolpastemu jedru, ki predstavlja enega najzgodnejših ohranjenih primerov stavbnega tipa plemiškega stolpastega dvora v slovenskem prostoru, je bil v 16. stoletju ob jugovzhodni strani dozidan trinadstropni vhodni stolpič z vhodno vežo in kapelo v vrhnji etaži. V 17. stoletju so bili k razširjenemu jedru dozidani trije enonadstropni trakti, ki so v poznem 18. stoletju s prezidavami dobili baročno obliko z manjšim zaprtim arkadnim dvoriščem.
(2) Varovane sestavine spomenika so:
– stavbna zasnova z romanskim stolpastim jedrom iz poznega 12. ali prve polovice 13. stoletja,
– vhodni stolpič iz 16. stoletja ter baročni stranski trakti,
– poznobaročne zunanje fasade in nadstropni arkadni hodniki na notranjem dvorišču,
– kamniti portali ter okenski okvirji,
– obokanje vhodnega stolpiča, kapele in pritličja zahodnega trakta.
(1) Spomenik obsega nepremičnino: parcela št.: *16/1, *16/2, 1, 555/11, k.o. Brestanica, številka stavbe 683.
(2) Meje spomenikaso določene na digitalnem katastrskem načrtu (merilo 1:1000) in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
(3) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Krško (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, arheoloških, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali notranje opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja varovanih sestavin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru kompleksnih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo,
– označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.
Za vse fizične posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.
(1) Spomenik se označi s predpisano oznako tako, da ne krni likovne podobe ali delov spomenika.
(2) Mikrolokacijo oznake določi pristojni konservator Zavoda.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika spodbujajo in morajo javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje tako, da dostop in predstavitev ne ogrožata varovanja in osnovne funkcije.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-4/2014-O703
Krško, dne 4. februarja 2016
mag. Miran Stanko l.r.
