Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00, 05/03, 57/06, 47/10 901/11 in 27/14) in 26. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Krško (Uradni list RS, št. 73/09, 84/13 in 11/15) je Občinski svet Občine Krško na 12. seji dne 4. 2. 2016 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov
1. člen
S Tehničnim pravilnikom o izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) se ureja projektiranje, tehnična izvedba, uporaba in upravljanje javnega vodovodnega omrežja in vodovodnih objektov ter naprav na območju občine Krško, v upravljanju koncesionarja, ter podaja podrobnejša navodila in tehnične pogoje za izvajanje javne službe.
(1) Določila tega pravilnika se morajo obvezno upoštevati (tudi) pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju in uporabi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javni vodovod.
(2) Poleg določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi:
– vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,
– veljavne slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN), mednarodne (ISO) in nemške (DIN in DVGW) standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika,
– navodila proizvajalcev vgrajene vodovodne opreme.
(3) Za vsa področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Slovenskega standarda SIST EN 805.
3. člen
Sistem za oskrbo s pitno vodo (javni vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda.
(sestavni deli vodovodnih sistemov)
Sestavni deli vodovodnih sistemov so:
– objekti in naprave za pridobivanje in pripravo vode (zajetja, vodnjaki, črpalke, filtri, ipd.),
– objekti in naprave za hranjenje, transport in razdeljevanje vode (vodohrani, razbremenilniki, črpališča, hidroforji, vodovodno omrežje, vodovodni priključki, merilniki),
– naprave za prenos in zbiranje podatkov (radijske postaje, GSM/GPRS postaje, krmilniki, CNC – centralni nadzorni center).
(1) V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi in pojmi naslednji pomen:
1) pitna voda je definirana v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
2) vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
3) zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,
4) črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode v višje ležeči vodohran,
5) hidrofor je črpališče s funkcijo dvigovanja tlaka v omrežju,
6) naprava za pripravo pitne vode je naprava za obdelavo vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost, skladno s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
7) vodohran je zbiralnik pitne vode, ki zadržuje rezervo vode, stabilizira tlačne razmere in izenačuje nihanje porabe,
8) razbremenilnik je objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu,
9) reducirna postaja je objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka,
10) cevovod so ustrezno vgrajene, med seboj povezane cevi, ki služijo za transport vode,
11) vodovodno omrežje je del sistema za oskrbo s pitno vodo. Je sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno, sekundarno omrežje, vodovodne priključke porabnika, hidrantni vod,
12) magistralno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin,
– cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
– transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda,
13) primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjim stanovanjskimi ali drugimi območji,
14) sekundarno omrežje in naprave, služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju,
15) zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je definirano v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov,
16) izpust (blatnik) je element, ki služi za odvajanje vode pri izpiranju ali praznjenju vodovodnega omrežja,
17) priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod oziroma vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod. Vodovodni priključek oziroma priključek stavbe je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, v kolikor je vodomerno mesto zunanji jašek, sicer pa do prve zunanje stene objekta,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom,
18) zračnik je element za (odzračevanje) odvajanje, sesanje zraka v / iz cevovoda,
19) zasun (ventil) je zaporni element na cevovodu,
20) hidrant je element, ki služi za odvzem vode iz vodovodnega sistema pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),
21) jašek je objekt na cevovodu, ki služi za namestitev armatur, merilne opreme in ostale opreme,
22) vodomerni jašek je jašek v katerem je nameščen vodomer,
23) obračunski vodomer – naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe ter se praviloma nahaja v zunanjem talnem jašku,
24) odštevalni vodomer je naprava na merjenje porabe pitne vode na delu interne instalacije,
25) interno vodovodno omrežje je omrežje v lasti uporabnika, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
26) zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
27) kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,
28) zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
29) HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) je preventivni sistem, ki omogoča prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnostjo dejavnikov tveganja v živilih (pitni vodi), ki lahko ogrožajo zdravje ljudi,
30) upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, določi Občina ali izbere za izvajalca javne službe (v nadaljevanju: upravljavec),
31) nadzornik je pooblaščena oseba izvajalca javne službe.
(2) Izrazi, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku tega člena imajo pomen, kot je določen v odloku, ki ureja oskrbo s pitno vodo v občini Krško oziroma v veljavnih predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
2 TEHNIČNI NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO SISTEMOV ZA OSKRBO S PITNO VODO
6. člen
Tehnični normativi predpisujejo pogoje za projektiranje, gradnjo in obnovo sistemov oskrbe s pitno vodo.
(1) Pri projektiranju je potrebno upoštevati razvojne usmeritve stroke ter usklajenost z občinskimi in državnimi prostorskimi načrti.
(2) Osnova za projektiranje je obstoječe stanje, geodetski načrti, karte, katastri vodovodnega sistema, razvojne usmeritve upravljavca in občinski ter državni planski in prostorski dokumenti.
(3) Cilji postopka projektiranja so določiti karakteristike vodovodnega sistema skladno z zahtevami tega pravilnika, ob upoštevanju vseh obratovalnih pogojev in ekonomskih presoj.
(projektna dokumentacija)
(1) Pri projektiranju se morajo upoštevati smernice za projektiranje, vsi veljavni predpisi, standardi, vključno z zahtevami, pogoji in navodili tega pravilnika.
(2) Kadar je projektna dokumentacija sestavljena iz več vrst načrtov, ki jih izdelajo posamezni odgovorni projektanti, mora odgovorni vodja projekta potrditi njihovo medsebojno usklajenost s posebno izjavo.
(smernice za projektiranje)
Smernice za projektiranje morajo v besedilu poleg opisa vsebovati še:
– navedbo opreme in naprav, ki jo upravljavec vodovoda že uporablja,
– zahtevo o usklajenosti projektirane opreme in naprav z obstoječo opremo upravljavca,
– zahtevo o obvezni reviziji projektne dokumentacije s strani upravljavca.
(gradnja)
Izvajanje gradnje mora biti v skladu z veljavno zakonodajo in projektno dokumentacijo, ob upoštevanju tega pravilnika. Upoštevati je treba tudi zahteve upravljavca vodovoda, določene s tem pravilnikom, kot tudi specifična navodila izdelovalcev elementov vodovodov.
Kakovost pitne vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo mora ustrezati vsem veljavnim zahtevam predpisov v RS, z upoštevanimi smernicami EU.
(zavarovanje proti povratnemu toku vode)
(1) Vodovodni sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani, opremljeni in izvedeni tako, da je izključena možnost povratnega vpliva okolice in vode iz internih vodovodnih omrežij na vodovod.
(2) Določitev lokacije in delovanje zračnikov ter blatnikov mora biti izvedeno tako, da je preprečeno vstopanje vode iz okolice v vodovod.
(3) Varovanje pitne vode pred onesnaženjem v napeljavah in splošne zahteve varovala proti onesnaževanju zaradi povratnega toka, ter oprema, ki se s tem namenom vgrajuje v vodovodno omrežje, so opisane v standardu SIST EN 1717.
(4) V objektih živilske industrije, industrije s proizvodnjo nevarnih snovi in nevarnih odpadkov ter požarni bazeni morajo imeti na priključnem mestu na javni vodovod montiran dvojni nepovratni ventil s 100 % tesnjenjem.
(povezave vodovoda z drugim sistemom)
(1) Povezovanje vodovodnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je dopustno samo v primeru, ko kemične in fizikalne lastnosti pitnih vod dopuščajo mešanje in iz tega ne sledi poslabšanje kakovosti pitne vode.
(2) Povezave vodovodnega sistema s pitno vodo s sistemom za oskrbo z vodo, ki ni pitna, ali s sistemi za druge tekočine ali pline ni dopustna, razen z uporabo primernih rešitev z vgrajeno fizično ločitvijo.
(1) Vodovodni sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani, izvedeni in delovati v takih pogojih obratovanja, da je preprečena možnost zadrževanja vode v sistemu, ki bi povzročila poslabšanje kakovosti pitne vode.
(2) Skladno s prejšnjim odstavkom je potrebno proučiti naslednje dejavnike, ki vplivajo na zadrževanje vode:
– slepi cevovodi,
– odcepi za hidrante,
– neizolirane cevi vgrajene vnaprej (pred trajno uporabo),
– odseki s trajno nizkim pretokom vode,
– povečane dimenzije vodovodov zaradi požarne varnosti in ostalih občasnih zahtev.
(3) Po potrebi mora biti predvideno občasno izpiranje, ki ga določi projektant.
(notranji zdravstveni nadzor pitne vode – HACCP)
(1) Upravljavec javnega vodovoda izvaja in vzdržuje interni nadzor po načelih sistema HACCP, da bi zagotavljal in varoval zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2) Upravljavec v ta namen izvaja spremljajoče higienske programe kot preventivne aktivnosti v vseh fazah in procesih, kjer obstaja neposreden stik s pitno vodo ali le morebitni posredni vpliv na zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo.
Obstoječa poraba vode je poraba vode obstoječih uporabnikov vseh vrst (gospodinjskih, industrijskih, javnih, obrtnih, itd.), priključenih na obstoječi vodovodni sistem.
(1) Predvidena poraba je pričakovana poraba glede na spremembe strukture uporabnikov, gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora itd. na oskrbovanem območju za obdobje do 50 let.
(2) Za planiranje in projektiranje se uporabljajo naslednji normativi:
– gospodinjstvo 150–250 litrov na prebivalca, na dan,
– turizem 200 litrov na posteljo, na dan,
– gostinstvo 15 litrov na gosta, na dan,
– javni uradi 15 litrov na zaposlenega, na dan,
– vojašnice 100 litrov na vojaka, na dan,
– šole 10 litrov na dijaka, na dan,
– javni bazeni 300 litrov na kopalca, na dan,
– pekarne 150 litrov na zaposlenega, na dan,
– frizerski salon 100 litrov na zaposlenega, na dan,
– avtopralnice 200 litrov na avto,
– mlekarne 4 litre na liter mleka,
– klavnice 300 litrov na glavo zaklane živine,
– velika živina 60 litrov na glavo, na dan,
– mala živina 20 litrov na glavo, na dan.
(3) Največja in srednja dnevna urna poraba se določi na podlagi faktorjev po standardu EN 805. V primeru, če razpolagamo z merjenimi podatki, jih uporabimo za predvideno porabo pri projektiranju novega vodovoda.
(poraba vode za gašenje požarov)
Za namene požarne varnosti se računa (za gašenje in vaje) poraba 0,2 do 0,5 % celotne porabe, za gašenje posameznega požara je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Kjer se zagotavlja požarno varnost iz javnega vodovodnega sistema, upravljavec javnega vodovoda zagotavlja največ 10 l/s vode za gašenje. V kolikor so potrebne večje količine, si jih mora investitor objektov zagotoviti iz drugih virov (bazen, vodnjaki ...).
(1) Pri določitvi sprejemljivih hitrosti pretoka se mora upoštevati najmanj sledeče vidike:
– zastajanje vode,
– motnost (skalitev),
– tlačne razmere,
– vodni udar,
– črpalne naprave.
(2) Priporočljive hitrosti vode so med 0,5 in 2 m/s.
(globina in širina izkopa ter zasip cevovodov)
(1) Pred pričetkom izvajanja izkopa jarka je potrebno izvesti zakoličenje obstoječih instalacij in naprav ter po možnosti izključiti nevarnosti, ki izhajajo iz njih.
(2) Razdalja med temenom cevi in niveleto terena je:
– v voznih površinah min. 1,2 m, maks. 2,0 m,
– v nevoznih površinah min. 1,0 m, maks. 2,0 m,
– vodovodni priključki 0,8 m, na izpostavljenih legah 1,0 m.
Izjemoma je možno odstopanje ob pogojih in s soglasjem upravljavca.
(3) Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora biti takšna, da omogoča neovirano delo delavcev. Po razpiranju mora imeti dno jarka še najmanj 60 cm prostora za gibanje delavcev.
(4) Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ± 3 cm. Minimalni padec cevovoda je 0,2 % oziroma (1/500). V jarku, izkopanem v terenu III., IV. in V. kategorije, je za polaganje cevovoda potrebno obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala – pesek granulacije 0–3 mm, v minimalni debelini 10 cm.
(5) Prekrivna cona zasipa v višini 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno iz peska granulacije 0–3 mm. Na koncu prekrivne cone je potrebno položiti opozorilni trak z inox žico »pozor vodovod«. Zasipni material za posteljico, prekrivni in glavni zasip določi projektant.
(6) Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga energijski ali signalni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu smeri toka vode in ne sme ovirati vzdrževalnih del, ki se bodo v prihodnje opravljala na cevovodu.
(7) Cevovod se mora po vsej dolžini popolnoma prilegati podlagi. Če je potrebno, se izkopljejo tudi glavične jame. Izdelavo jarka in njegove mere mora kontrolirati in potrjevati upravljavec javnega vodovoda.
(8) Izkopani jarki morajo biti suhi. V njih ne sme biti deževnice ali podtalnice. Način odvodnjavanja (vzdolžne drenaže pod temeljnimi tlemi, črpanje s črpalkami iz za to narejenih jam) mora biti izdelan tako, da ne poruši nosilnosti temeljnih tal in da prepreči izpiranje drobnih frakcij.
(9) V jarek se morajo vgrajevati samo nepoškodovane cevi. Preveriti je treba tudi, če ni v jarku kakšen oster predmet, ki bi cev pri polaganju lahko poškodoval.
(10) Utrjevanje zasipa do 30 cm nad temenom cevi se izvaja ročno oziroma z lahkimi komprimacijskimi sredstvi (vibracijski nabijalnik max. teže 0,3kN ali vibracijska plošča max. teže 1kN).
(izvedba prekopa v voziščni konstrukciji)
Izvedba prekopa voziščne konstrukcije se izvede skladno s pogoji in na podlagi soglasja upravljavca cest.
Dimenzije, materiali, značilnosti in transport elementov vodovoda
22. člen
Za vse vodovode, vključno s priključki, se uporabljajo elementi vodovoda za nazivni tlak min. PN 10 bar. Po potrebi se uporabljajo elementi za višji nazivni tlak (PN 16, PN 25).
(dimenzije elementov vodovodov)
(1) Nazivne mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim premerom DN, in sicer z:
– DN/ID = DN, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer,
– DN/OD = d, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.
(2) V vodovodnih sistemih, ki so v upravljanju upravljavca, se uporabljajo dimenzije:
DN: 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350
d: 15, 20, 25, 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110, 125, 160, 200, 225, 250, 300.
(materiali elementov vodovodov)
(1) Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
(2) Investitor mora zagotoviti spremljanje standardov in usklajevati kakovost materialov.
(1) Za nove cevovode in za obnovo obstoječih cevovodov, ki so enaki ali večji od DN 125, se smejo uporabljati prednostno elementi vodovodov, izdelani iz nodularne litine (NL) z natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 N/mm2.
(2) Cevi morajo biti izdelane na obojko v skladu z EN 545 (ISO 2531). Na zunanji strani morajo biti cevi zaščitene z aktivno galvansko zaščito, ki omogoča vgradnjo cevi tudi v agresivno zemljo (z zlitino Zn + Al, debeline 400 g/m2), na notranji strani pa s cementno oblogo po ISO 4179 ter opremljene s tesnilom po ISO 4663. Pri dimenzijah nad DN 500 pa so lahko tudi na zunanji strani vroče pocinkane (minimalna debelina Zn je 200 g/m2) in premazane z bitumnom v skladu z EN 545, na notranji strani pa s cementno oblogo.
(3) Za priključke in sekundarna omrežja do vključno d 125 se uporabljajo cevi iz polietilena (PEHD), z minimalno zahtevano trdnostjo PN 12,5 bar (navadne ali oplaščene) ali plastificirane pocinkane cevi.
(4) Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati ustrezne atestirane cevi za vodovode, ki morajo odgovarjati veljavnim tehničnim predpisom, standardom in projektnim pogojem upravljavca.
(5) Vsi elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi, vpliv agresivne zemljine itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). V izjemnih primerih lahko upravljavec odobri uporabo drugih vrst cevi.
(1) Cevi PEHD se lahko uporabijo predvsem v naslednjih primerih:
– za izvedbo priključkov in za sekundarno omrežje,
– na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
– za vgradnjo v zaščitno cev,
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov,
– v bližini greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi in agresivnimi snovmi.
(2) PEHD cevi za vodo morajo biti v skladu z ISO4427, za PN 12,5 bar in več.
(3) Največji dovoljen premer PEHD cevi je d 125 mm, za večje premere je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Pri gradnji vodovodov se uporabijo cevi iz PEHD materialov, PEHD RC cevi ali oplaščene PEHD cevi z minimalno debelino zunanjega PP plašča 2 mm.
(plastificirane pocinkane jeklene cevi)
Plastificirane pocinkane jeklene cevi so namenjene za priključitev individualnih uporabnikov. Ustrezati morajo standardu DIN 2440, DIN 2441, DIN 2442 in EN 10025, z notranjo in zunanjo zaščito.
(cevi iz nerjavečega jekla)
Jeklene nerjaveče cevi (INOX) se uporabljajo za gradnjo armatur in ostalih delov v neposrednem stiku z vodo v vodohranih, razbremenilnikih in črpališčih. Ustrezati morajo kakovosti AISI 304 ali 316.
(1) Cevi z varovanim spojem se uporabljajo predvsem na geološko nestabilnih plazovitih terenih, pri večjih tlačnih mehanskih obremenitvah, ter večjih vzdolžnih naklonih. Potrebno dolžino cevovoda z varovanimi spoji določi projektant na osnovi izračuna.
(2) Geološko stabilnost tal se mora ugotoviti z geomehansko raziskavo ali z geotehničnim poročilom.
(3) Varovani spoj se lahko uporablja tudi namesto sidrnih blokov.
(1) Spojniki za cevi iz NL s standardnim razstavljivim spojem oziroma s sidrnim razstavljivim spojem morajo biti izdelani iz duktilne litine GGG 400 v skladu z ISO 2531, z zunanjo in notranjo epoksi zaščito min. debeline 70 µm po postopku kataforeze oziroma min. debeline 250 µm po klasičnem postopku v skladu z EN 14901, opremljeni z odgovarjajočimi tesnili EN 681-1 in spojnim materialom. Leteča prirobnica mora biti izdelana po ISO 2531.
(2) Za spajanje dveh ravnih koncev cevi enakih premerov se uporabljajo enojne oziroma dvojne univerzalne spojke za vse kombinacije materialov brez izjem.
Spojka za univerzalni spoj mora biti izdelana iz litine GGG 400 (z mehansko razstavljivim spojem), z epoksi zaščitnim premazom minimalnega nanosa 250 μm, pritrdilnim materialom iz nerjavnega jekla in opremljena z odgovarjajočimi NBR tesnili. Varovanje spoja je izvedeno z nazobčanim kovinskim obročem.
(3) Medeninaste tlačne spojke za PEHD morajo ustrezati standardu EN 12165. Spojke morajo imeti dvojno tesnitev (dve gumici) ter morajo biti hitro montažne izvedbe.
(4) PP tlačne spojke morajo ustrezati standardu DIN 8076-3.
(5) Pocinkani fitingi morajo biti izdelani iz bele temprane litine. Ustrezati morajo standardu SIST EN 10242/A2.
(1) Vsi elementi morajo imeti zunanji in notranji zaščitni premaz v skladu z EN 545.
(2) Telo krogličnega zasuna (težka izvedba) z vgrajeno možnostjo plombe v kapi je izdelano iz nikljane prešane medenine MS-58, krogla je izdelana iz prešane medenine MS-58 s trdo kromirano ovojnico. Tesnila krogle in osi so izdelane iz PTFE.
(3) EV-zasun je zaporni element, ki se uporablja za zapiranje vode na posameznih odsekih vodovodnega omrežja. Ohišje, pokrov in klin EV-zasuna so izdelani iz litine GGG 400 z zunanjo in notranjo epoxi zaščito minimalno 250 µm. Vreteno zasuna je izdelano iz nerjavnega jekla, zgornja in spodnja puša vretena sta iz MS 58, "0" tesnila na vretenu pa iz NBR-a. Klin zasuna je gumiran z EPDM z vodili iz PTFE za lažje upravljanje.
(4) Ohišje in loputa metuljastega zasuna morata biti izdelana iz duktilne litine SG 500-7 z zunanjo in notranjo epoxi zaščito minimalno 250 µm. Os lopute je izdelana iz nerjavnega jekla z dvojno ekscentričnostjo. Zamenljivo tesnilo na loputi je iz EPDM, sedež na ohišju pa iz nerjavnega jekla.
(5) Telo nadzemnega hidranta mora biti iz INOX materiala, glava iz nodularne litine GGG40. Hidrant mora biti opremljen z izpustno odprtino, po kateri odteče stoječa voda iz hidranta. Ustrezati morajo standardu EN14384. Stabilna spojka za priključitev gasilskih cevi: DN80 2x stabilna spojka TIP C, 1x stabilna spojka TIP B; DN 100 2x stabilna spojka TIP B, 1x stabilna spojka TIP A.
(6) Telo podzemnega hidranta mora biti iz duktilne litine GGG 400. Hidrant mora biti opremljen z izpustno odprtino, po kateri odteče stoječa voda iz hidranta. Ustrezati morajo standardu DIN 3221.
(transport in skladiščenje elementov vodovodov)
Deli vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, kot predpisuje proizvajalec. Ne smejo se poškodovati in priti v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnikov in armatur morajo biti zaprte. Deli vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti.
Križanja in prečkanja vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
33. člen
(1) Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45° in 90°.
(2) V izjemnih primerih se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 2,5 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa se dvigne nad njo, vendar največ do višine 0,8 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.
(3) V vsakem primeru spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je treba ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda.
(4) V vseh primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN.
(5) Pri križanju cevovoda z drugimi komunalnimi vodi, morajo biti cevovodi po izkopu zaščiteni pred ponovnim zasutjem s pod betoniranjem v dolžini do raščenega terena.
(1) Vertikalni odmiki med vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten vodovoda in drugih komunalnih napeljav, praviloma ne smejo biti manjši od odmikov, določenih v naslednjih točkah.
(2) V primerih križanja, ko je:
a) vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran,
– v primeru možnosti kontrole drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije 0,8 m na vsako stran,
– v izjemnih primerih je vodovod lahko zaščiten po dogovoru z upravljavcem tudi drugače (PVC folija, glinen naboj),
– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do dna kanalizacijske cevi) je najmanj 0,3 m.
b) vodovod pod oziroma nad toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda najmanj 1 m na vsako stran,
– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne napeljave) je najmanj 0,3 m.
c) vodovod pod in nad plinovodom ali drugimi kabli, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– plinovod in vsi kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na vsako stran,
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m.
d) vodovod nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran,
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m.
e) vodovod nad kanalizacijo na območju vodno nepropustnega zemljišča:
– v tem primeru vodovoda ni obvezno vgraditi v zaščitno cev,
– vertikalni odmik je najmanj 0,6 m,
– v primeru, da je odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.
f) v vseh primerih križanj je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev infrastrukture, s katero pride do križanja.
(obešanje cevovodov na nadzemno gradbeno konstrukcijo)
(1) Potek vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda naj bo lociran na eni od brežin, tam kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in prezračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje. Do jaška mora biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev, prilagojeno tem zahtevam.
(2) Predvideti je treba pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je treba predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije. Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda.
(3) Predvideti je treba tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno zgrajen objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del.
(4) Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran. Predvidijo naj se cevi z zaščitnim plaščem.
(5) Posebej je treba obdelati prehoda vodovoda v zemljo. Pri novih mostovih naj bo praviloma predvideno polaganje vodovoda v kineto.
(podzemno prečkanje železnice)
Poleg pogojev, določenih v tem pravilniku, je treba izpolniti še naslednje zahteve:
– prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali v kolektorju,
– ustji zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izven območja železniške trase,
– na obeh koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izdelana revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in oblika revizijskih jaškov morata biti takšna, da omogočata izvlek cevi,
– v revizijskem jašku, ki ima dno na nižjem nivoju, mora biti izveden odtok, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 100 % količine vode med sekcijskima zasunoma,
– os vodovoda mora biti v revizijskih jaških z ustreznimi spojniki zamaknjena najmanj za dve velikosti nazivnega premera vodovoda,
– izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi,
– kadar prečkanje v zaščitni cevi zaradi velikosti (DN) in dolžine vodovoda ni izvedljivo, se izvede prečkanje v kolektorju (v pohodni kineti). Prečkanje v zaščitni cevi se priporoča do velikosti vodovoda največ DN 300.
(1) Prečkanje vodotokov se izvaja pod strugo vodotoka, izjemoma se izvede nadzemno, s samonosilno konstrukcijo s toplotno predizoliranimi cevmi.
(2) Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v zaščitno cev, v primerno izkopan jarek v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje vodovoda in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, velikost pretoka, itd.) in oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit teren itd.).
(3) Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo.
(podzemno prečkanje cest)
Podzemno prečkanje cest se izvaja v zaščitni cevi in skladno s soglasjem upravljavca.
Horizontalni odmiki (svetli) vodovodov od drugih komunalnih napeljav in objektov
39. člen
(1) Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov praviloma ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°.
(2) Minimalni odmik od greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z onesnaženo izcedno vodo, je:
– na vodoprepustnem terenu 3 m,
– na vodo nepropustnem terenu 3 m.
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja je:
– od dreves 2 m,
– od okrasnega grmičevja 1 m.
(3) V primeru, ko navedenih odmikov ni mogoče doseči, so odmiki lahko manjši v soglasju z upravljavcem vodovoda.
(4) V primeru, ko se vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma vgrajuje v spodnji polovici kolektorja. Vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju kondenzata.
(5) Kolektor mora imeti izveden odtok vode, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 50 % količine povprečnega pretoka vode v vodovodu.
(6) Kolektor mora imeti rešilne izhode, ki v primeru poplav omogočajo rešitev eventualno prisotnih oseb v kolektorju.
(7) Druge instalacije, ki so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti vplivu vode pri eventualni poplavi kolektorja.
(odmiki napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom)
(1) Horizontalni odmiki morajo biti večji ali enaki kot jih določa standard EN 805.
(2) Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav.
41. člen
(toplotna zaščita nadzemnih vodovodov)
(1) Pod pojmom toplotna zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in ohlajanju.
(2) Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C.
(3) Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti pojavu kondenzacije.
(zaščita vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem)
(1) Vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev.
(2) Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda tako, da je možen strojni izkop, se vodovod položi v zaščitno cev. Praviloma naj bo zaščitna cev dolga do 30 m, za večje razdalje se priporoča izdelava kolektorja.
(3) Trasa vodovoda pred vstopom v zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako, da je možen izvlek cevi.
(4) Projektant mora oceniti možne škodljive vplive zaradi lastnosti zemljin in prisotnih škodljivih snovi. Ob upoštevanju proizvodnih standardov mora proučiti ustrezne ukrepe za zaščito cevovodov pred neželenimi vplivi zaradi agresivnega okolja in vode v cevovodu. Projektant mora določiti tudi način popravil vseh zaščitnih slojev in premazov in vse dodatne zaščite spojev. Zaščitni ukrepi lahko vključujejo:
– zunanje zaščitne obloge za kovinske sestavne dele cevovoda, ki so primerne za različne kategorije agresivnih tal,
– zaščitne cevi ali metalne zaščite za elemente cevovoda iz plastičnega materiala v kontaminiranih tleh,
– prevleke ali primerne mešanice za elemente cevovoda iz materialov s cementno osnovo glede na vrsto in stopnjo agresivnih vplivov,
– različne gradbene postopke,
– katodno zaščito.
(5) Kontaminacija tal z organskimi snovmi, kot npr. z ogljikovodiki in kloroogljikovodiki, ima lahko neugodne vplive na:
– kakovost pitne vode (zaradi penetracije organskih snovi skozi steno cevi),
– lastnosti plastičnih cevovodov,
– prepustnost in trajnost spojev cevi iz elastomerov,
– korozijsko odpornost kovinskih cevovodov in elementov cevovodov.
(6) Če pregled tal kaže na tovrstno kontaminacijo, mora projektant proučiti:
– zamenjavo z manj občutljivimi materiali na prizadetih območjih,
– vgraditev cevi v zaščitne kinete glede na njihovo propustnost,
– uporabo primernih elastomerov za spoje,
– uporabo primernih protikorozijskih zaščit za kovinske materiale,
– odkop in zamenjavo materiala terena,
– spremembo trase cevovoda.
Vgradnja armatur, spojnih elementov in merilno regulacijske opreme ter njihovo označevanje
43. člen
(vgradnja vodovodnih armatur)
(1) Armatura je del cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka, regulacijo nivoja, odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki, varovanje povratnega toka, itd.
(2) V vodovodni cevni sistem se lahko vgrajujejo samo armature in spojni elementi (v nadaljevanju spojniki), ki so izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo za to ustrezno dokazilo.
(3) V kolikor je zaradi razmer na terenu nujna vgradnja posebnega delavniškega kosa, se ta izdela iz nerjavnih cevi, ki morajo odgovarjati min. tlaku 16 barov. Tako material kot tehnične rešitve morajo odgovarjati ustreznemu standardu.
(4) Vodovodna armatura naj se v prvi vrsti vgrajuje na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po potrebi zamenjavo.
(5) Spojniki (loki, odcepni kosi itd.) morajo imeti betonski sidrni blok. Velikost tega je odvisna od aksialne (osne) sile in je določena v projektu. V stene jaškov se smejo vgrajevati samo FF kosi, izdelani iz nodularne litine z natezno trdnostjo najmanj 400 N/mm2.
(1) Na mestih vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju vodovoda in sesanje pri praznjenju vodovoda. Glede na funkcijo, ki naj jo opravlja zračnik, se vgrajujejo: odzračevalni, sesalni in sesalno-odzračevalni zračniki, kar je določeno s projektom.
(2) Zračniki se praviloma vgrajujejo v revizijske jaške, kar je odvisno od konstrukcijske izvedbe zračnika ali direktno na cevovodu, kjer morajo biti varovani pred zmrzovanjem. Pred zračnikom mora biti vgrajen zaporni element.
(1) Na najnižjih mestih vodovoda, kjer se lahko nabirajo usedline, mora biti vodovod opremljen z izpustom oziroma blatnikom ter na koncu slepih vodov, večjih od DN 50. Izpuste je potrebno oblikovati tako, da je izločen vsak neprimeren vpliv na kakovost vode. Blatniki se praviloma vgrajujejo v ustrezne jaške, ki morajo imeti omogočen izpust vode v drenažo ali možnost izčrpavanja iz jaška. Odprtina na koncu izpusta mora biti opremljena z žabjim pokrovom.
(2) Kjer ni možna izvedba blatnika z zasunom in cevjo, se namesto tega uporabi podzemni hidrant DN 50 pri cevovodih do DN 80 oziroma podzemni hidrant DN 80 pri cevovodih do velikosti DN 200.
(3) Blatniki morajo imeti najmanj tolikšen premer, da se v vodovodu doseže hitrost izpiranja nad 1,5 m/s.
Naprave za zmanjševanje tlaka (regulator) se vgrajujejo vedno skupaj s čistilnim kosom, ki je lociran na dovodni strani. Kjer se zahteva maksimalen dopustni pretok, se vgrajuje hidravlične reduktorje (z membrano). V primeru manjših pretokov in potrebe po požarni varnosti pa se vgrajuje hidravlične regulatorje z obtočnim regulatorjem (by-pass z mehanskim regulatorjem). Pri velikih razlikah v tlakih, kjer obstaja nevarnost velikih poškodb na sistemu v primeru okvare regulatorja, se vgrajujeta dva regulatorja zapored in varnostni ventil. Jašek je potrebno izvesti tako, da odvede zadostne količine vode.
Vijaki, ograje, vrata, stopnice, obešala, mrežice za preprečevanje vstopa insektov in malih živali in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v objekta na vodovodnem sistemu, morajo biti izdelani iz nerjavečega jekla ali vroče cinkanih materialov.
(zaporni elementi – zasuni)
(1) Za zaporne armature do vključno DN 250 se uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem – gumijastim tesnilom (EV zasun), za zaporne armature, večje od DN 250, pa prirobnične lopute z ekscentričnim zapiranjem (metuljasti ventil). V posebnih primerih se lahko uporablja tudi medprirobnične metuljaste lopute.
(2) Metuljasti ventil se zapira z direktnim ali pri večjih profilih s polžastim prenosom, ki ima ročni, motorni ali pnevmatski pogon in mora zagotavljati tesnjenje v obe smeri. V primeru motorne ali pnevmatske regulacije mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije.
(3) Elektromotorni pogoni za armature, ki so nameščene v jaških z električno napeljavo, so lahko opremljeni z eno ali tri-faznim elektromotorjem, odvisno od vrste NN priključka.
(4) Elektromotorni pogoni za armature, ki so nameščene v jaških brez električne napeljave, morajo biti opremljeni z enofaznim elektromotorjem, z možnostjo priključka na prenosni (mobilni) električni agregat.
(5) Kroglični zasun (težka izvedba) z vgrajeno možnostjo plombe v kapi je zaporni element, ki se uporablja na priključkih in je nameščen pred vodomerom v vodomernem jašku.
(6) Kroglični zasun (težka izvedba) s proti povratno loputo in izpustom je zaporni element, ki se uporablja na priključkih in je nameščen za vodomerom v vodomernem jašku. V zasunu je vgrajena nepovratna loputa, ki preprečuje povratni tok vode. Zasun omogoča praznjenje vode skozi izpustno pipico pred loputo in po njej.
Je element, ki se uporablja povsod, kjer obstaja možnost povratnega toka vode iz internih instalacij v vodovodno omrežje in posledično povratnega vpliva na kakovost pitne vode. Vgrajuje se v merilni sklop priključka in je nameščen za vodomerom. Konstrukcijsko sta v prekinjevalcu povratnega toka dva nepovratna ventila z vmesnim izpustnim ventilom.
Navrtalna garnitura je element, ki je namenjen spojitvi priključka z oskrbovalnim cevovodom.
(kontrolna merilna mesta)
Pri načrtovanju vodovodnih objektov, naprav in omrežja je potrebno predvideti in kasneje v okviru izgradnje izvesti:
– merilna mesta za obvladovanje vodne bilance, skladno z določili predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo (meritve črpane, prečrpane, dobavljene količine vode, meritve na mejah občin, meritve tlaka itd.). Zagotoviti je potrebno daljinski prenos podatkov o merjenih količinah v CNC upravljavca. Način izvedbe je potrebno določiti v sodelovanju z upravljavcem,
– vzorčna mesta za odvzem vzorcev pitne vode.
(1) Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z montažno-demontažnim spojem. Spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode.
(2) Vse armature nad vključno DN 125 se obvezno vgrajujejo v jaške. Armature manjših dimenzij se vgrajujejo v jaške ali z zasutjem. Regulacija teh armatur se opravlja s pomočjo vgradne garniture, ki se zaključuje s cestno kapo.
(3) V primeru, ko sta na enem mestu vgrajeni dve ali več armatur, morajo biti vse vgrajene v jašek, ne glede na to, po kakšnem zemljišču poteka vodovod in ne glede na dimenzijo vodovoda.
(4) Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene:
– na odcepu vodovoda,
– na odcepu za hidrant ali v primerni razdalji pred hidrantom,
– na priključku za zračnik,
– na priključku blatnika,
– pred čistilnim kosom in za njim,
– za odcepom za vodovodni priključek in kadar priključek ni izveden z navrtnim zasunom,
– neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih manjših delov omrežja pri rednem oziroma intervencijskem vzdrževanju omrežja na razdalji največ do 500 m.
(5) Cestne kape v utrjenih povoznih površinah morajo biti teleskopske (možnost prilagoditve po višini), imeti morajo zaporni pokrov na zaklep ali navoj, podložene morajo biti z betonskimi ali polipropilenskimi podložnimi ploščami.
Označevanje elementov vodovoda
53. člen
(1) Podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami.
(2) Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v bližini hidranta.
(3) Označevalne tablice morajo biti pritrjene na fiksne objekte. Oddaljenost tablice od podzemnega hidranta naj bo do 3 m.
(4) Označevalne tablice nameščamo:
– na zid zgradbe,
– na drog javne razsvetljave ali na drog električne napeljave, s soglasjem lastnika,
– na samostojen drog, ki je namenjen samo namestitvi označevalne tablice za vodovod.
(5) Na označevalnih tablicah je poleg koordinat oddaljenosti podzemnega hidranta od označevalne tablice navedeno še eno polje, ki je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki lahko služi za evidenco po katastru ali se uporabi za kodiranje (šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu.
(6) Za označevanje podzemnih hidrantov in mest se uporabljajo označevalne tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice.
(7) Za označevanje podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po SIST 1007, »Označevalne tablice za protipožarno zaščito, tablice za označevanje podzemnih hidrantov«.
Trasa cevovoda se označuje s tipskim opozorilnim trakom z napisom POZOR VODOVOD, z vgrajenim indikatorjem, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Pri polaganju opozorilnega traku mora biti indikator spojen po celotni trasi vodovoda. Začetek in konec opozorilnega traku se mora končati v jaških ali objektih vodovoda (min. 10 cm). Neprekinjenost indikatorja mora izvajalec dokazati z meritvijo ohmske upornosti, ki se izvede ob prisotnosti upravljavca.
55. člen
(1) Dobavni tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode. Minimalni tlak v omrežju je 2,0 bara. V izrednih razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara). Priporočljiv maksimalni tlak v omrežju je 6,0 barov.
(2) V primeru, da tlak v omrežju na merilnem mestu ne dosega minimalno določenega tlaka, mora uporabnik na lastne stroške vgraditi napravo za dvig tlaka, za obračunskim vodomerom.
(3) V primeru, da tlak v omrežju na merilnem mestu presega maksimalno določen tlak, mora uporabnik na lastne stroške vgraditi napravo za znižanje tlaka, za obračunskim vodomerom.
56. člen
(1) Vodni vir je izvor vode, ki je na zemeljski površini ali pod njo dosegljiv kot pitna voda. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo izviri in podzemne vode.
(2) Pred vključitvijo vodnega vira v vodovodni sistem mora upravljavec delovati v skladu z veljavnimi predpisi in vodnim dovoljenjem.
(3) Nosilec vodnega dovoljenja mora zagotoviti ustrezno opremo za izvajanje vodne pravice in zaščito objektov ter naprav za odvzem vode.
(1) Zajetje je inženirski gradbeni objekt za zajem vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo kraška zajetja, kjer se zajema voda iz posameznih vodonosnih slojev, vodnjake, ki so lahko kopani ali cevljeni in služijo za direktno dostopanje do vodnih količin podtalnice ter vrtine, ki se izvrtajo v vodonosno kamnino.
(2) Zajetje mora biti v najožjem pasu, ki predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja in zajema površino najmanj 10 × 10 m, ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami.
(3) Dostop do zajetja imajo lahko le pooblaščene osebe upravljavca in druge z zakonom pooblaščene osebe. Vsako novo zajetje pitne vode mora biti pred uporabo pregledano, voda za zajem pa analizirana skladno s predpisi o pitni vodi.
(4) Na zajetjih je potrebno zagotoviti namestitev merilne naprave za ugotavljanje dejansko odvzete količine vode ter nezajetega dela vode.
(5) V vodnjakih in vrtinah je potrebno zagotoviti namestitev merilne naprave za merjenje odvzete količine vode. Izvajati je potrebno monitoring nivojev podzemne vode na črpalnem vodnjaku in na opazovalnih vrtinah.
58. člen
Vodohrani morajo biti konstruirani tako, da zagotavljajo zahtevano varnost oskrbe s pitno vodo in ohranjajo sprejemljivo stopnjo vplivov na kakovost vode. Izvedejo se kot vkopan objekt. Oblika, prostornina in način gradnje mora omogočati kroženje vode v vodnih celicah in zmanjšati zadrževanje vode v vodohranu na minimum, ob upoštevanju požarne varnosti.
(izvedbene zahteve za vodohrane)
Pri vodohranu morajo biti izpolnjene in določene naslednje zahteve:
– vodohran mora imeti minimalno dve ločeni vodni celici,
– vodne celice morajo biti vodotesne, kar se dokazuje preizkus vodotesnosti,
– v vsako vodno celico mora biti vgrajena lestev za dostop, narejena iz nerjavečega jekla (inox),
– vodne celice morajo biti fizično ločene od armaturnega dela vodohrana. Ločene morajo biti z zatesnjenimi vrati ali okni iz PVC materiala bele barve, odpornega na vlago in agresivno atmosfero, zastekljenega s toplotno izoliranim (termopan) steklom. Velikost vstopnih odprtin mora omogočati neoviran dostop in vnos opreme v vodne celice. Okna morajo biti vgrajena na notranjem robu vodne celice. Na zunanji strani vstopne odprtine se izvede gladka kamnita polica (brez izstopajočih robov) pod minimalnim kotom, ki preprečuje zastajanje vode. Vsaka vodna celica mora imeti lasten dotočni, odtočni in izpustni cevovod z zapornim elementom in prelivni cevovod. Merilec pretoka mora biti vgrajen na vseh ceveh,
– plovni ventili na dotočnih ceveh morajo biti nameščeni čim bolj stran od vstopne odprtine,
– na dotočni cevi pred zapornim elementom dotoka, mora biti izveden priključek z zapornim elementom, ki omogoča pranje in čiščenje, vodnih celic,
– premazi vodnih celic morajo biti primerni za pitno vodo, z njimi mora biti dosežena maksimalna gladkost sten, stropa in dna vodne celice,
– izpustni oziroma prelivni vod mora biti speljan v meteorno kanalizacijo ali hudourniški izpust, zaključen z žabjim pokrovom. Prelivi morajo dopuščati iztekanje količine vode, ki je enaka največji količini vtoka vode v vodohran. Zagotovljen mora biti odvod vode brez nevarnosti za okolje.
– stiki sten in dna vodne celice morajo biti izvedeni z zaokrožitvijo zaradi lažjega in učinkovitejšega izpiranja usedlin,
– talna plošča vodne celice mora biti izvedena s 3-odstotnim nagibom proti odtočnemu cevovodu in mora omogočati izpraznitev celotnega volumna vodohrana,
– nasutje vodohrana mora biti min. 60 cm nad hidroizolacijo vodohrana, stropna plošča vodohrana mora biti toplotno izolirana,
– talne in stenske površine armaturne celice morajo biti izdelane z zaokrožitvijo, neprepustne, ne smejo vpijati in drseti, pralne, izdelane iz materialov, ki niso toksični, ter morajo omogočati učinkovito čiščenje in po potrebi razkuževanje,
– dovod električne energije mora biti izveden v skladu s predpisi, ki veljajo za vlažne in mokre prostore,
– preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,
– zračniki morajo biti izvedeni oziroma projektirani tako, da je onemogočen vnos škodljivih snovi v vodne celice in da omogočajo učinkovito zračenje, naravno ali prisilno in so ločeni za armaturno in vodno celico,
– vse odprtine (razen vhodnih vrat in oken na vodnih celicah) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega materiala (za preprečevanje vstopa insektov in malih živali), na iztokih pa montirani žabji poklopci,
– vhodna vrata morajo imeti na spodnji strani izvedeno primerno odprtino za zračenje, zaščiteno s kovinsko rešetko,
– cevovodi v objektu morajo biti izvedeni iz nerjavečega jekla kakovosti ANSI 316,
– vse poglobitve talne plošče armaturne celice in preboji skozi pohodne podeste morajo biti zavarovani s pohodnimi rešetkami iz nerjavečega jekla (inox) ali vroče cinkane,
– izvedena mora biti razsvetljava vodnih celic (praviloma se svetilo namesti nad vstopno odprtino vodne celice) in armaturnih celic ter ostalih prostorov, primerne IP zaščite,
– izvedena mora biti zunanja razsvetljava, nameščena nad vhodnimi vrati, ki mora biti opremljena s senzorjem svetlobe in gibanja,
– izveden mora biti način (protokol) obratovanja vodohrana oziroma črpališča (regulacija gladine, prenos podatkov o gladini vode) in določena ostala vgrajena merilno regulacijska oprema, v skladu z zahtevami upravljavca (pretok, temperatura vode, motnost, klor, itd.) in predviden prenos podatkov za nadzor in upravljanje v CNC,
– vgrajena oprema v vodohranu mora biti skladna s SIST EN 1508:2000,
– predvideti je potrebno poseben prostor za namestitev klorinatorja, prostora za hranjenje embalaže ter ustrezno zaščitno opremo,
– izveden mora biti dostop do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred nepooblaščenimi osebami. Ograjen mora biti z žično ograjo, ki se zaklepa.
(določitev prostornine vodohrana)
Prostornino vodohrana se določi na podlagi:
– fluktuacije vode v dnevu največje porabe vode,
– 20 % dodatka za nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju),
– minimalne požarne rezerve.
(1) V vodohrane se vgradi ultrazvočni merilnik nivoja, za vsako vodno celico posebej.
(2) Na višini prelivnih cevi se vgradi nivojsko presostat-stikalo za detekcijo preliva.
(3) Vodohrani na magistralnem, primarnem in sekundarnem omrežju, morajo imeti na vseh ceveh vgrajen magnetno induktivni merilnik (MID) pretoka ločene izvedbe, ustrezne dimenzije (min./max. pretok) in IP zaščite.
(4) V objektu mora biti izvedeno krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni sistem upravljavca.
(5) Za namen vzorčenja pitne vode se na vtoku in iztoku iz vodohrana namesti pipe, ki so narejene iz inox materiala brez elementov (mrežice, čistilne naprave, idr.), ki lahko vplivajo na kakovost vode.
(6) Tipe merilnikov kakovosti vode določi upravljavec (UV, temperatura, motnost, meritev prostega klora, itd.).
62. člen
(1) Črpališče mora biti najmanj minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme in za njeno vzdrževanje. Objekt naj bo, v kolikor je mogoče, nadzemne izvedbe, zidan ali izdelan iz lahkih montažnih elementov, toplotno in zvočno izoliran, postavljen na betonski temelj, tla obložena s keramiko in zaključena z obstensko keramično obrobo. Vgrajen mora biti talni sifon za odvod vode. Iztok mora biti speljan v odvodni kanal, zaključen z žabjim pokrovom.
(2) Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vključitve v prostor. Če ni možno pridobiti soglasja za izgradnjo nadzemnega objekta, se lahko izvede podzemni objekt enakih dimenzij.
(3) Pri podzemni izvedbi je potrebno zagotoviti vodotesnost objekta, toplotno zaščito, gretje in prisilno prezračevanje. Predvideti je potrebno minimalno vstopno odprtino za čim lažji transport in montažo opreme, zagotoviti je treba transportno pot za vnos agregata, drenažo z iztokom v odvodni kanal, zaključen z žabjim pokrovom. Če je odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode v jašku. Vse poglobitve in preboji skozi pohodne podeste črpališč morajo biti zavarovane s pohodnimi rešetkami (inox ali vroče cinkane). Iz enakega materiala naj bodo tudi stopnice, ograje itd.
(tehnične zahteve za črpališča)
(1) Zmogljivost črpališča ali hidroforja mora biti določena na podlagi srednje urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna varnost zagotovljena iz drugih virov, se zmogljivost črpališča ustrezno zmanjša.
(2) Črpališče ali hidrofor naj bo sestavljeno iz ustreznega števila črpalk (najmanj dve črpalki, od katerih je ena delovna in ena rezervna) za srednjo in maksimalno porabo in iz dodatne črpalke za potrebe požara. Zagoni črpalk v črpališčih naj se izvedejo z mehkimi zagoni, v izjemnih primerih z uporabo frekvenčnega regulatorja. Pri hidroforjih se uporabi frekvenčno regulacijo, v posebnih primerih majhne porabe pa se vgradi na tlačno cev tlačno posodo z ustreznim volumnom. Črpalna postaja naj bo kompaktne izvedbe, predvidena za vgradnjo na inox ali betonski podstavek, ki je izveden tako, da preprečuje vibracije in je opremljen z osnovno armaturo (sesalna in tlačna zbiralna cev inox z vsemi priključki: tlačnim kompenzatorjem, krogličnimi ventili za vsako črpalko, nepovratnimi ventili, manometri, priključnimi mesti za ostale merilnike, itd.). Izvedeno mora biti prezračevalno mesto sesalne cevi agregata. V objektu je treba predvideti vse cevne povezave. Cevne povezave naj bodo v inox izvedbi. Predvideti je treba vso varovalno opremo črpalk (zaščita pred suhim tekom, pregretjem, tokovno preobremenitvijo, nekontroliranimi vklopi črpalk, ipd.), zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in demontažo črpalk in ostale vgrajene opreme. Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, nameščeno za črpalnim agregatom. Izvede se skupna meritev pretoka, praviloma na tlačni strani črpalk z MID merilnikom pretoka.
(3) V objektu je treba predvideti vgradnjo električne opreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje proti zmrzali, prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v CNC upravljavca. Za telemetrijsko (radijsko, GPRS ali preko optičnega omrežja) posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na nadzemni objekt ali na najbližji primerni lokaciji oziroma izgradnja optičnega omrežja s pretvorniki.
(4) Dovod električne energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi možnostmi električnega distributerja. Izbiro zagona naprav je treba predvideti v skladu z razmerami električnega omrežja.
(5) Priključna električna omara z meritvami mora biti predvidena v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na predvideno zasnovo objekta. Nameščena mora biti izven objekta na mestu dostopnem električnemu distributerju. Narediti je potrebno izračun smotrnosti dvo-tarifnega merjenja, v smislu racionalne rabe električne energije.
(6) Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz/odvoz opreme do objekta.
(7) V razdelilni električni omari je potrebno predvideti priklopno mesto s stikalom za priklop agregata.
(hidravlično dimenzioniranje črpališč)
Na podlagi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je treba:
– hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo,
– hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, preprečiti kavitacijo,
– izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in paralelnem delovanju,
– določiti zaščitno opremo na podlagi maksimalnih parametrov,
– izdelati navodila za predvideno delovanje (min in max pretoki, varnostni parametri agregata, nivo poplav pri vkopanih jaških).
(tlačni preizkus črpališča)
Po končanih montažnih delih je treba za inštalacije v črpališču izvesti tlačni preizkus. Izvede se ga lahko z omrežjem ali ločeno. Preizkus se mora izvesti po določilih SIST EN 805 in SIST EN 1610 ter o tem izdelati zapisnik.
(poskusni zagon črpališča)
(1) Po končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu in izvede dezinfekcija. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja (zaustavitve, maksimalne obremenitve, poskusno črpanje ipd.). Med poskusnim zagonom se kontrolira delovanje vgrajenih naprav.
(2) Izdelati je potrebno zapisnik, v katerem morajo biti razvidni vsi izvedeni postopki in rezultati.
(merilna oprema v črpališču)
(1) Predvidena oziroma vgrajena mora biti naslednja merilna oprema:
– merilnik pretoka z analognim tokovnim (4–20 mA) in impulznim izhodom,
– hidrostatični merilnik nivoja z analognim tokovnim izhodom (4–20 mA), odvisno od izvedbe, akumulacija na sesalni strani črpalk,
– merilnik tlaka na sesalni strani črpalk z analognim tokovnim izhodom (4–20 mA), odvisno od izvedbe, direkten priklop na vodovodno omrežje.
(2) Vgrajena merilna oprema mora omogočati vse zahtevane izhodne podatke za odčitek (odčitek je skupen na OP panelu na LCD-ju krmilnika) v objektu in daljinski prenos podatkov v CNC upravljavca,
(3) Pri hidroforjih je potreben še merilnik tlaka na tlačni strani črpalk, z analognim tokovnim izhodom (4–20 mA).
(4) Krmilna napetost in napajanje vseh vgrajenih merilnikov, naj bo baterijsko podprta ali podprta z brezprekinitvenim napajanjem UPS.
(električna oprema v črpališču)
Predvidena mora biti kovinska električna razdelilna omara – stikalni blok primerne velikosti in IP zaščite za:
– napajanje in zaščito črpalnega agregata z vgradnjo odklopnika, mehkega zagona ali frekvenčnega regulatorja,
– stikalni blok mora biti opremljen z razsvetljavo (magnetna neonska luč s servisno vtičnico 230 V AC),
– napajanje merilne opreme, opreme za krmilje in prenos podatkov v CNC,
– napajanje razsvetljave objekta (vodnih celic, armaturnih celic), prezračevanje in ogrevanje objekta ter napajanje servisnih vtičnic za potrebe vzdrževalnih del,
– napajanje elektromotornih pogonov armature in druge pomožne opreme,
– priključek na rezervni vir napajanja (mobilnega dizel agregata) prek odklopnika,
– izenačitev vseh kovinskih mas v objektu na ozemljitveni zbiralki, galvanske povezave armature izvedene z rebrastimi podložkami na vsakem vijačnem spoju, označene z rdečo barvo,
– izvedbo energetske prenapetostne zaščite in ustrezne prenapetostne zaščite naprav in merilnih inštrumentov,
– izvedbo primerne ozemljitve in strelovoda objekta,
– stikalo za priklop agregata.
(krmiljenje in prenos podatkov v centralni nadzorni center upravljavca)
(1) Predviden mora biti lokalni krmilnik z LCD zaslonom ali OP (operacijski panel) prikazovalnikom za avtonomno delovanje vseh vgrajenih krmilno regulacijskih naprav v objektu in oprema za telemetrijo (radijski, GPRS ali prenos podatkov preko optičnega omrežja na CNC upravljavca in za daljinsko upravljanje naprav).
(2) Krmiljenje mora omogočati samostojno lokalno delovanje vgrajenih naprav, neodvisno od delovanja nadzornega sistema upravljavca. Omogočati mora tudi lokalni preizkus naprav (npr. ročni vklop/izklop črpalk). Oprema za krmiljenje in prenos podatkov, krmilni in komunikacijski protokoli, morajo ustrezati že vzpostavljenem nadzornem sistemu upravljavca.
(3) Osnovne meritve in stanje opreme, ki se prenašajo na CNC:
– izpad napetosti (omrežje),
– kontrola vstopa,
– vklopi/izklopi črpalk,
– vse napake črpalk,
– nivo (m),
– preliv,
– tlak (bar),
– pretok, trenutna vrednost (l/s) in kumulativa (m3),
– meritve kakovosti pitne vode (odvisno od dodatno vgrajene opreme, npr. temperatura vode, motnost, itd.).
(4) Vse meritve in stanje opreme je potrebno uskladiti z upravljavcem.
70. člen
(1) Hidranti so namenjeni in potrebni za gašenje požarov. Lahko pa se jih uporablja tudi za obratovalne namene za potrebe javne službe oskrbe s pitno vodo: polnjenje, praznjenje, zračenje in izpiranje vodovodnih sistemov ali njihovih odsekov.
(2) Hidranti so praviloma nadzemne ali izjemoma podzemne izvedbe.
(3) Pri projektiranju in gradnji hidratnega omrežja, je potrebno upoštevati področno zakonodajo.
(4) V hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno potrebno kroženje vode.
(5) Vsa izlivna mesta pri hidrantu se plombirajo.
(6) Za obstoječe hidrantno omrežje in pri projektiranju novega hidratnega omrežja na funkcionalno zaokroženih območjih v naseljih in izven njih je potrebno določiti posebno označeno odjemno mesto za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo v času pomanjkanja le-te.
(7) Hidranti morajo biti vgrajeni skladno z navodili proizvajalca.
(8) Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih na utrjenih voznih površinah morajo imeti pokrov z zaklepom. Kape podzemnih hidrantov morajo biti podbetonirane, velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 x 50 x 10 cm, z odprtino v sredini za glavo hidranta. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.
(9) V primeru, ko je tik pred hidrantom predviden zasun, mora biti med N kosom in zasunom montiran vmesni kos dolžine 20–30 cm, zaradi neoviranega odpiranja zasuna s hidrantnim ključem.
(1) Omrežja, ki služijo le za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. Javna hidrantna omrežja so primarni in sekundarni cevovodi z vgrajeni hidranti in potekajo po javnem zemljišču ali zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom zaščite večje strnjene skupine hiš.
(2) Interno hidrantno omrežje velja za interno napeljavo uporabnika in je ločeno od javnega omrežja z merilnim mestom (vodomerom) in varovalom proti povratnemu toku. Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. V internih hidrantnih omrežjih je priporočljivo zagotoviti izmenjavo vode. Za kvaliteto vode v takem omrežju upravljavec vodovodnega sistema ni odgovoren.
(3) Priključek, ki je namenjen samo za požarno zaščito objektov, se izvede po določilih tega pravilnika in v skladu z veljavnimi predpisi. Voda iz požarnega voda se sme uporabljati le za gašenje požara.
72. člen
(1) Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd.
(2) Jaške glede na namen delimo na:
– jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje, zmanjševanje tlaka itd. (armaturni jaški),
– jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški),
– jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški).
(1) Jaški se lahko izvedejo kot klasični armiranobetonski, iz prefabriciranih betonskih elementov ali tipski toplotno izolirani jaški, odvisno od namena.
(2) Vstopna odprtina je standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali 800 x 800 mm, glede na velikost elementov, ki so vgrajeni v jašku. Velikost odprtine mora biti pogojena tudi s tem ali je jašek narejen z vstopnim grlom ali brez, in ali je v jašku nameščen merilec pretoka. Če je v jašku vgrajen merilec pretoka, mora biti omogočen z vrha, brez vstopa v jašek.
(3) V jaških, globljih od 1 m, mora biti na mestu vstopne odprtine vgrajena lestev (inox ali vroča cinkana). Vstopna lestev mora biti izvedena tako, da se lahko podaljša za 0,75 m nad nivo pokrova.
(4) Pokrovi na jaških so kovinski, z nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu objekta.
(5) Litoželezni pokrovi morajo imeti napis VODOVOD.
(6) Pokrovi na zunanjih vodomernih jaških, talnih vodomernih jaških v zgradbah oziroma strojnicah morajo biti izdelani iz rebraste pločevine (nerjavečega materiala), ki je ustrezno ojačana in ima toplotno izolacijo. Tovrstni pokrovi so lahko eno, dva ali tri delni. Pokrov ali del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 10 kg.
(7) Izvedba in vgradnja pokrovov izven zgradb mora biti takšna, da pokrovi onemogočajo dostop meteorne vode v jašek.
(8) Pokrovi za jaške morajo biti izvedeni tako, da se jih lahko odpira samo z orodjem (kramp, klešče, ipd.) ali posebnim ključem. Na povoznih površinah se vgrajujejo pokrovi z zaklepom in protihrupnim vložkom.
(9) Pri zunanjih jaških, v katerih so vgrajene zaporne armature (zasuni, lopute) z vertikalnim vretenom oziroma osjo, morajo imeti nad vretenom oziroma osjo armature vgrajen pokrov cestne kape tako, da je možna regulacija armature brez vstopa v jašek.
(10) Vsi jaški morajo imeti pod vstopno odprtino v dnu izdelano poglobitev, ki služi za črpanje vode iz jaška. Velikost poglobitve mora biti velikosti 40 x 40 x 30 cm, izdelana mora biti tako, da ne ogroža statike temeljev jaška. Dno jaška se izvede v naklonu proti poglobitvi v padcu 2 %. Poglobitev mora biti pokrita s pohodno rešetko (INOX ali vroče cinkana).
(11) V primeru, ko velikost vstopne odprtine ne zadošča za zamenjavo največjega elementa, ki je vgrajen v jašku, se mora stropna konstrukcija jaška izvesti iz montažnih armiranobetonskih gredic širine največ 50 cm, izdelanih iz betona C25/30, ki imajo vgrajena najmanj dva elementa za dviganje.
(12) V primeru težjih oziroma večjih armatur se poleg vstopne odprtine nad te armature vgradi dodatne odprtine ustreznih večjih dimenzij, v kolikor to izvedba dopušča.
(13) V kolikor je le mogoče, se izvaja jaške z urejeno drenažo. Vsi vodotesni jaški morajo imeti vgrajen tudi vodotesni pokrov.
(14) Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem talne vode.
(15) Nad ploščo jaška mora biti najmanj 20 cm nasutja. Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška, mora biti na obeh straneh najmanj 20 cm.
(16) Jaški v terenu z visoko talno vodo morajo biti zavarovani pred premiki zaradi vzgona.
(17) Vstopne odprtine jaškov morajo biti izven cestišča (v pločnikih, zelenicah, itd.). V kolikor to ni mogoče, se lokacija izvede v soglasju z upravljavcem vodovoda.
(1) Dimenzije in lokacije jaškov za vodovodne armature in kontrolno-merilne namene so določene s projektom, ki mora poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja določila:
– višina jaška, merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj 1,70 m, ob upoštevanju pogoja, da je zgornji rob najvišjega dela spojnika ali armature najmanj 30 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 30 cm nad dnom jaška,
– širina jaška mora biti tolikšna, da je razdalja med zunanjim robom največjega spojnika ali armature in steno jaška na strani vstopne in izstopne odprtine najmanj 30 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do DN150, 150 cm na cevovodih do DN 250 in 180 cm na cevovodih do DN 600,
– dolžina jaška je seštevek dolžin vseh vgrajenih armatur in spojnikov, povečana za najmanj 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do DN 250 in 180 cm na cevovodih do DN 600.
(2) Vodomerni jaški so obdelani v poglavju 4 Priključitev objektov na vodovodno omrežje in merilna mesta.
75. člen
(1) Tlačni preizkus se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu po določilih tega pravilnika. Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni) cevovod in priključke se izvedeta ločeno.
(2) Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ upravljavca ali njegov pooblaščenec, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno opravljenih tlačnih preizkusih je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.
(tlačni preizkus vodovodov in vodovodnih priključkov)
(1) Predpreizkus in tlačni preizkus se morate izvajati po določilih SIST EN 805 in SIST EN 1610.
(2) Zapisnik o tlačnem preizkusu mora biti napisan na obrazec upravljavca vodovoda.
(3) Pri izvedbi tlačnega preizkusa vodovoda in vodovodnih priključkov mora biti prisoten upravljavec vodovodov.
(merila za izvedbo preizkusa)
Merila za izvedbo tlačnega preizkusa morajo biti umerjena in atestirana. Merilno območje mora biti izbrano glede na sistemski preizkusni tlak (STP).
78. člen
(1) Po zaključku gradnje je treba vodovode in objekte dezinficirati. Dezinfekcija se mora izvajati po določilih standarda SIST EN 805.
(2) Dezinfekcija pitne vode je končna stopnja priprave vode pred distribucijo. Postopek pomeni eliminacijo oziroma redukcijo patogenih mikroorganizmov v vodi do tiste stopnje, da vsebnost teh organizmov ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje uporabnikov pitne vode.
(3) Dezinfekcijska sredstva so kemične snovi z večjim ali manjšim razkužilnim učinkom, običajno na osnovi klora, ki se uporabljajo pri dezinfekciji pitne vode, vodovodnega omrežja in vodovodnih objektov in naprav.
(4) Nevtralizacija je postopek dodajanja sredstva za nevtralizacijo v vodo, ki vsebuje izredno visoko koncentracijo dezinfekcijskega sredstva z namenom, da se zagotovi pH vrednost vode med 6,5 in 9.
(1) Dezinfekcija se izvede po vsaki izgradnji vodovodnega sistema (cevovoda ali objektov) ali pri zamenjavi cevovoda ali dela razdelilnega sistema oskrbe z vodo.
(2) Dezinfekcijo vodovoda lahko opravlja le strokovno usposobljen izvajalec (ob prisotnosti upravljavca vodovoda).
(3) Dezinfekcijo vodovodnega omrežja se izvede šele po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu vodovodnih cevi in ko je montirana vsa potrebna armaturna oprema. Dezinfekcijo vodovodnih objektov (vodohranov, razbremenilnikov) se izvede po uspešno opravljenem preizkusu vodotesnosti teh objektov in ko so v objektih montirani vsi potrebni spojniki, končana vsa gradbena in montažna dela ter ko je vodna celica zaščitena in fizično ločena od ostalih prostorov objekta.
(4) Upravljavec vodovoda in izvajalec dezinfekcije pripravita načrt izvedbe dezinfekcije.
(5) Glede na obseg in izvedbo po fazah novogradnje ali obnove, se dezinfekcija vodovodnega omrežja lahko izvede po odsekih. Za dezinfekcijo predvideni odsek se mora ločiti od delov sistema za oskrbo z vodo, ki so v obratovanju. Dezinfekcija novo zgrajenih cevovodov se izvede vsakič, ne glede na dolžino in premer cevi, razen pri izvedbi priključkov in popravilih, kjer tehnično to ni izvedljivo. V vseh teh primerih se zagotovi zdravstvena ustreznost pitne vode z izpiranjem.
(pripomočki za dezinfekcijo in dezinfekcijska sredstva)
(1) Pripomočki in oprema, ki se uporabljajo za izvedbo dezinfekcije, morajo biti primerni za uporabo na javnem sistemu za oskrbo s pitno vodo, ustrezno vzdrževani in hranjeni ter po potrebi zamenjani. Ustrezati morajo zahtevam veljavne zakonodaje.
(2) Vsa dezinfekcijska sredstva se mora uporabljati skladno z navodili proizvajalca. Izbira dezinfekcijskega sredstva mora ustrezati zahtevam veljavne zakonodaje. Lastnosti, ki narekujejo izbor dezinfekcijskega sredstva, so sledeče:
– imeti mora močan baktericidni učinek in dolg zadrževalni čas,
– enostaven mora biti za uporabo in obstojen pri skladiščenju,
– potrebne so nizke koncentracije za dosego maksimalnega učinka,
– razpoložljiv kontaktni čas.
(3) Priporočena so sledeča dezinfekcijska sredstva:
– plinski klor (Cl2),
– natrijev hipoklorit (NaCIO),
– vodikov peroksid (H2O2),
– klordioksid (CIO2).
(1) Zdravstveno ustreznost vodovodnega omrežja in vodovodnih objektov, kjer pitna voda prihaja v neposreden stik s površino, se zagotovi izključno z dezinfekcijo – uporabo dezinfekcijskih sredstev.
(2) Postopek dezinfekcije se izvede tako, da se v predvideni odsek vodovodnega omrežja enakomerno dozira raztopina dezinfekcijskega sredstva, ki zapolni vodovodno omrežje. Ko dezinfekcijsko sredstvo doseže drugi konec vodovodne cevi, se odsek, ki je popolnoma napolnjen in fizično ločen od ostalega vodovodnega sistema, zapre. Voda z dodatkom dezinfekcijskega sredstva ne sme zaiti v sistem za oskrbo s pitno vodo, ki obratuje. Raztopina dezinfekcijskega sredstva se enakomerno razporedi po vsej dolžini vodovodnega omrežja. Koncentracijo in minimalni kontaktni čas dezinfekcijskega sredstva določi izvajalec dezinfekcije, ob upoštevanju premera, dolžine, materiala, pogojev pri polaganju in izvedbi cevovoda v odseku, ki se dezinficira.
(postopek praznjenja oziroma izpiranja in nevtralizacija po izvedeni dezinfekciji)
(1) Po zagotovljenih minimalnih kontaktnih časih dezinfekcijskega sredstva se dezinficirani odsek vodovodnega omrežja izprazni. Izpira se ga z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Glede na kontaktni čas dezinfekcijskega sredstva naj se odsek cevovoda izpira tako dolgo, da se zagotovi vsebnost dezinfekcijskega sredstva v vodi pod mejno vrednostjo, ki jo določa veljavna zakonodaja. Hitrost in najkrajši čas izpiranja določi izvajalec dezinfekcije.
(2) Končna dispozicija izpranega dezinfekcijskega sredstva ne sme škodljivo vplivati in obremenjevati okolja. Če ni mogoč izpust v meteorno kanalizacijo, je potrebno dezinfekcijsko sredstvo pred izpustom v okolje predhodno nevtralizirati. Nevtralizacija se izvede z uporabo nevtralizacijskega sredstva.
(1) Po opravljeni dezinfekciji se odvzame vzorec vode za izvedbo analize kemijskih in mikrobioloških parametrov pitne vode, skladno z veljavno zakonodajo. Uspešnost opravljene dezinfekcije se dokaže s poročilom. Če so dobljeni rezultati o zdravstveni ustreznosti pitne vode skladni z zahtevami veljavne zakonodaje, so izpolnjeni vsi zdravstveno-tehnični in higienski pogoji za priključitev novega vodovodnega omrežja v obratovanje.
(2) Če dobljeni rezultati analize pitne vode ne ustrezajo zahtevam veljavne zakonodaje, se postopek dezinfekcije ponovi tolikokrat, da se doseže zdravstveno ustreznost pitne vode. Vodovodno omrežje se lahko vključi v obratovanje le z zdravstveno ustreznim odvzetim vzorcem vode. Čas od zaključka analize do priključitve v obratovanje mora biti krajši od 14 dni, sicer je potrebna ponovna dezinfekcija.
(1) Izvajanje varne javne oskrbe s pitno vodo zahteva varovanje objektov in naprav vodovodnega sistema pred poseganjem nepooblaščenih oseb in drugimi nezakonitimi aktivnostmi. Zato mora biti varovanje izvedeno tako, da ni možen pristop do vodovodnih objektov in opreme ali kakršno koli škodljivo delovanje živali ali nepooblaščenih oseb.
(2) V splošnem se podzemni sistem šteje kot varen, posebno pozornost pa zahtevajo njegovi nadzemni deli in oprema. Možnost onesnaženja pitne vode mora biti zmanjšana na minimalno stopnjo. Varovanje vseh pomembnejših objektov mora biti obdelano s projektno dokumentacijo.
(varovanje vodovodnega omrežja in objektov)
(1) Objekti vodovoda morajo biti varovani in nadzorovani v skladu z veljavnimi predpisi za tovrstne objekte.
(2) Tehnično se varujejo vsa zajetja, črpališča, hidroforji, vodohrani in razbremenilniki tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje. Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki, itd.) se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi fizično, kar je treba posebej določiti.
(3) Pokrovi za jaške morajo biti izvedeni tako, da se jih lahko odpira samo z orodjem (kramp, klešče, …) ali posebnim ključem.
(4) Okolica objekta mora biti ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča vstop.
(5) Izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa v objekt mora ustrezati že vzpostavljenemu sistemu daljinskega nadzora upravljavca.
(6) Na vhodnih vratih v vodovodni objekt mora biti opozorilna tabla z napisom »prepovedan vstop nepooblaščenim osebam«. V kolikor se v objektu nahajajo nevarne snovi kot so klor, natrijev hipoklorit pa na objektu še tabla z napisom »klorna postaja« z opozorilnimi simboli za te snovi.
Varovanje vodovarstvenih pasov
86. člen
(1) Varovanje vodovarstvenega območja posameznega vodnega vira se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Za zagotavljanje zadostnih količin zdravstveno ustrezne pitne vode je potrebno vodne vire zaščititi pred onesnaževanjem. Zaščita se dosega z ukrepi varovanja v varstvenih pasovih, skladno z veljavnimi predpisi.
3 IZDAJA SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ
87. člen
(1) Upravljavec, kot nosilec javnega pooblastila, izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom ter projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam ter soglasja za priključitev, skladno z določili veljavnih predpisov s področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja, graditve objektov, razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje, projektne dokumentacije ter oskrbe z vodo in varovanja obstoječih vodovodnih objektov in opreme.
(2) Če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasa vodovoda, je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje upravljavca.
(3) Pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se pridobi projektne pogoje upravljavca.
(4) Če se nameravana gradnja priključi na objekte, ki zagotavljajo minimalno komunalno oskrbo, oziroma če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta obstoječih priključkov, je treba pridobiti soglasje za priključitev na podlagi idejne zasnove ali idejnega projekta. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Smernice in mnenja ter projektne pogoje in soglasja izdaja upravljavec na podlagi pisne vloge.
(vsebina pisne vloge za pridobitev smernic, mnenja in projektnih pogojev)
(1) Projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali drugim veljavnimi predpisi in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi upravljavec.
(2) Upravljavec izdaja projektne pogoje, če nameravana gradnja leži v varovalnem pasu vodovoda, ki znaša 3 m merjeno od osi voda.
(3) Vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno predložiti idejno zasnovo ali projekt, ki je obdelan na višji ravni. Lokacijski podatki v vodilni mapi idejne zasnove morajo vsebovati:
– popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja,
– navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo,
– opis obstoječega in predvidenega stanja,
– popis varovanih območij in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev,
– popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno potrošnjo,
– navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov).
(4) Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(5) Idejna zasnova za gradbeno inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tloris in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb – načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven kot za stavbe.
(7) Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo infrastrukturo do objekta, z navedbo potrebne dimenzije oziroma kapacitete priključka.
(8) Upravljavec mora izdati projektne pogoje pri zahtevnem objektu v 15 dneh, pri manj zahtevnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in prilog iz tretjega odstavka tega člena.
(9) Če upravljavec projektnih pogojev ne izda v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano. Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo projektnih pogojev je potrdilo o oddani popolni pisni vlogi s prilogami.
(10) Če upravljavec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se izda soglasje.
(11) Če upravljavec ugotovi, da gradnja po tem pravilniku ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo.
(12) Upravljavec v projektnih pogojih določi:
– minimalni odmik objekta od vodovodnih naprav in pogoje za zaščito vodovoda,
– tehnične pogoje za križanje vodovoda z drugimi podzemnimi napravami,
– ostale pogoje.
(soglasje k projektni rešitvi PGD)
(1) K vlogi za izdajo soglasja k PGD (projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja) mora uporabnik predložiti del projektne dokumentacije, ki je v zvezi s predmetom soglašanja ter projektne pogoje k idejni zasnovi, v kolikor so bili dani. K vlogi za pridobitev soglasja se lahko priloži tudi projekt, ki je obdelan na višji ravni.
(2) Upravljavec mora izdati soglasje k PGD ali soglasje za priključitev pri zahtevnem objektu v 30 dneh, pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh, pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu pa v 10 dneh od prejema popolne pisne vloge in prilog iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Če upravljavec ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano. Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo soglasja je potrdilo o oddani popolni pisni vlogi in prilogah.
(4) Če upravljavec ugotovi, da projektne rešitve niso izdelane v skladu s tem pravilnikom, zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izdajo soglasja za priključitev.
(soglasje za priključitev)
(1) Podlaga za izdajo soglasja za priključitev je idejna zasnova ali idejni projekt. Soglasje za priključitev se izdaja pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Soglasje za priključitev se izdaja, če se bo nameravana gradnja priključila na javni vodovod, oziroma če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječega vodovodnega priključka.
(3) K vlogi za izdajo soglasja za priključitev je potrebno predložiti idejno zasnovo z vsebino, ki je navedena v poglavju pri izdaji projektnih pogojev.
(4) V kolikor je vodovodni priključek že obstoječ, je potrebno navesti lastnika vodovodnega priključka in naslov objekta.
(5) Če podatki o javnem vodovodu projektantu niso znani, pozove soglasodajalca, da mu pripravi izsek iz katastra vodovodnih naprav in predpiše mesto priključitve oziroma opredeli na katerem odseku javnega vodovoda bi bila možna priključitev.
(6) V soglasju za priključitev mora biti navedeno ali je konkretno zemljišče opremljeno z javnim vodovodom.
(soglasje k priključitvi)
(1) Pred začetkom gradnje vodovodnega priključka si mora uporabnik od upravljavca pridobiti soglasje k priključitvi na vodovodno omrežje.
(2) K vlogi za izdajo Soglasja k priključitvi na javno vodovodno omrežje upravljavca mora uporabnik predložiti naslednjo dokumentacijo:
– vlogo za pridobitev Soglasja k priključitvi,
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
– potrjen izris iz katastrskega načrta,
– grafični prikaz, iz katerega so razvidni lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo,
– projekt vodovodnega priključka,
– pogodbe o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni priključek,
– potrdilo upravljavca odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode, da ima objekt urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– točen naslov uporabnika storitve.
(3) En izvod projektne dokumentacije vodovodnih naprav zadrži upravljavec.
(soglasje k priključitvi – začasni priklop)
(1) K vlogi za izdajo Soglasja k priključitvi za začasni priklop na javni vodovod, za spremembo priključne moči ter spremembo merilnega mesta ali trase priključka mora uporabnik predložiti:
– kopijo katastrskega načrta,
– gradbeno dovoljenje – za objekt, ki se bo gradil,
– situacijo z vrisanim objektom,
– opis predvidene porabe vode oziroma predvidene spremembe,
– pogodbe o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni priključek,
– projekt vodovodnega priključka (za gradbiščni priključek v sklopu ureditve gradbišča).
(2) Določila prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za obstoječe objekte.
(soglasje k priključitvi za rabo vode iz javnega vodovoda za namakanje)
K vlogi za izdajo Soglasja k priključitvi za rabo vode iz javnega vodovoda za namakanje, mora uporabnik predložiti:
– dokazilo o lastništvu,
– kopijo katastrskega načrta,
– vodno dovoljenje,
– pogodbe o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni priključek,
– skico oziroma projekt vodovodnega priključka.
(soglasje k priključitvi)
(1) Upravljavec izda soglasje k priključitvi, če so izpolnjeni pogoji iz 91. oziroma 92. ali 93. člena tega pravilnika, in sicer v roku 15 dni od prejema popolne vloge.
(2) V primeru, da pogoji niso izpolnjeni upravljavec zavrne izdajo soglasja z odločbo.
4 PRIKLJUČITEV OBJEKTOV NA VODOVODNO OMREŽJE IN MERILNA MESTA
95. člen
Za gradnjo vodovodnega priključka veljajo enake zahteve kot za gradnjo javnega vodovoda. Izvajalec montažnih del mora biti usposobljen in registriran za opravljanje dejavnosti.
Tehnična izvedba priključka
96. člen
(1) Vodovodni priključek je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema, ki je v lasti uporabnika, namenjen odvzemu vode iz javnega vodovodnega sistema za oskrbo stavbe s pitno vodo.
(2) Meja med vodovodnim priključkom z vodomerom in interno vodovodno inštalacijo je spojnica pred vodomerom.
(3) Uporabniku, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
(vodovodni priključki po namenu)
Vodovodni priključki so po namenu lahko:
– stalni priključki, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne porabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern),
– začasni priključki, namenjeni za začasne potrebe, kot so: sejmi, krajevne prireditve, gradbiščni priključki itd. in so po posebni pogodbi časovno omejeni na 2 leti,
– namakalni priključki, namenjeni namakanju na kmetijskih površinah,
– provizorični priključki, namenjeni za dobavo vode stalnim odjemalcem v času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju.
(sestavni deli vodovodnega priključka)
(1) Sestavni deli vodovodnega priključka so opredeljeni v odloku o oskrbi s pitno vodo.
(2) Za vodomerom ali v vodomer kot vložek se vgradi nepovratni ventili, z namenom, da se prepreči povratni tok vode iz objekta v javno vodovodno omrežje. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne ventile.
(3) Uporabnik javnega vodovoda je dolžan pri izdelavi interne inštalacije v objektu predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala višje tlake v internem omrežju, ki nastajajo ob pripravi tople vode.
(tehnična izvedba priključka)
(1) Sprememba nivelete priključne cevi do vključno DN 80 mm se, zaradi poteka drugih komunalnih vodov, lahko spremeni do ± 1 m od osnovne linije brez vgradnje zračnikov ali blatnikov. Za večje dimenzije priključnih cevi je v teh primerih obvezna vgradnja armaturnih elementov.
(2) Priključna cev naj poteka pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. Če poteka priključni cevovod vzporedno z objektom naj bo odmik priključne cevi od objekta v mejah 1–2 m.
(3) Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v teren, položena na posteljico debeline 10 cm iz peščenega agregata 0–4(8) mm ter obsipana in zasuta s tem materialom v višini najmanj 30 cm nad temenom cevi.
(4) Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom “POZOR VODOVOD”. Priključne cevi v PEHD izvedbi vključno do d 63 mora biti vgrajena v zaščitni cevi. Zaščitna cev mora biti vgrajena od mesta priključitve na javni vodovod do vodomernega jaška.
(5) Objekti in naprave, za katere odgovarja uporabnik in ne ustrezajo zahtevam tega pravilnika, ni pa ogroženo higiensko stanje, so uporabniki dolžni sanirati v roku, določenem z obvestilom o odpravi pomanjkljivosti, ki ga izda upravljavec. Neupoštevanje zahteve upravljavca se sankcionira skladno z določili veljavnega odloka, ki ureja oskrbo s pitno vodo v občini Krško.
(6) Rok za odpravo pomanjkljivosti iz tega člena je 3 mesece od prejema obvestila iz prvega odstavka tega člena.
(7) Uporabniki javnega vodovoda so ob rekonstrukciji javnega vodovoda ali v drugih utemeljenih razlogih (kot na primer: dotrajanost priključka, neustrezno nameščen vodomer, ipd.) na zahtevo upravljavca dolžni izvesti prestavitev merilnega mesta iz objektov v vodomerne jaške izven objekta. Novo lokacijo merilnega mesta, ki mora biti čim bližje sekundarnem cevovodu, določita skupaj uporabnik in predstavnik upravljavca. Neupoštevanje zahtev upravljavca se sankcionira skladno z določili veljavnega odloka, ki ureja oskrbo s pitno vodo v občini Krško.
(potek priključka v zaščitni cevi)
(1) Material zaščitne cevi je PVC, PE ali pregibna cev.
(2) Tlačna stopnja zaščitne cevi je najmanj PN 6 barov.
(3) Velikost zaščitne cevi:
– za priključne cevi do DN 32 (d 40) je velikost zaščitne cevi najmanj d 90,
– za priključne cevi do DN 50 (d 63) je velikost zaščitne cevi najmanj d 110.
(4) Zaščitno cev je glede na vrsto materiala priključne cevi možno vgrajevati tudi v največ treh krivinah, katerih polmer je določen s pogojem proizvajalca cevi.
(5) Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v merilno mesto.
(6) Prehodi zaščitne cevi med stenami objekta in pri vstopu v merilno mesto morajo biti trajno elastično zatesnjeni.
(dimenzioniranje priključkov in vodomerov)
(1) Dimenzije priključnega vodovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne inštalacije, na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih (OV), v okviru standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega pravilnika.
(2) Ne glede na izračun je najmanjša velikost notranjega premera priključne cevi DN 20.
(naprava za zvišanje tlaka v internih inštalacijah)
(1) Naprava za zvišanje tlaka v objektih so del interne inštalacije in se lahko vgradi le s posebnim soglasjem upravljavca. Naprava ne sme povzročati motenj v javnem vodovodnem omrežju.
(2) Zagotoviti je potrebno preprečevanje nasprotnega pretoka vode.
103. člen
(lokacija merilnega mesta)
(1) Merilno mesto je praviloma v vodomernem jašku izven objekta, čim bližje oskrbovalnemu cevovodu, na robu parcele lastnika in ne v cestišču.
(2) Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del objekta morata biti ločena.
(3) Največja oddaljenost merilnega mesta od sekundarnega omrežja je 50 m.
(1) Merilna mesta so namenjena vgradnji merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s projektom. Vodomeri, armature in fazonski kosi morajo biti v jašku nameščeni tako, da je možna enostavna montaža oziroma zamenjava.
(2) V sklopu merilnega mesta se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode:
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun),
– vmesni del pred in za vodomerom (pri vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih),
– nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali samostojni element (pri večjih vodomerih),
– vodomer,
– montažno demontažni element (pri vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih),
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom,
– čistilni kosi se vgrajujejo med prvim zapornim elementom in vodomerom (pri vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih).
(1) Vodomerni jaški so tipski termo jaški ali betonski jaški, opisani v poglavju Jaški tega pravilnika. Vgradnja tipskega vodomernega jaška se lahko izvede, če jašek omogoča vzdrževanje vodomera in preprečuje zamrznitev.
(2) Vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene motornemu prometu. Če temu pogoju ni mogoče zadostiti, je potrebno zagotoviti povozen pokrov in odčitavanje izven teh površin.
(3) Vodomerni jaški z betonskim dnom morajo imeti poglobitev za izčrpavanje vode (pri vodomerih večjih od DN 50). Jaški lahko imajo iztok v drenažo, priključevanje iztoka na kanalizacijo ni dopustno.
(4) Pokrovi na vodomernih jaških so praviloma iz rebraste pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima vgrajeno toplotno izolacijo (pokrov oziroma dodatna montažna toplotna izolacija mora biti izdelana tako, da je temperatura v jašku nižja od +30 °C in višja od 5 °C).
(5) Pokrov ali del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 10 kg.
(6) Dimenzije pokrova so:
– za vodomere do DN 100 mm: 60 x 60 cm,
– za vodomere nad in vključno DN 100 mm: 80 x 80 cm.
(7) V zunanjih vodomernih jaških mora biti odmik osi vgrajene vodovodne opreme:
– za velikosti vodomera DN 20 in DN 25: 10 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine,
– za velikosti vodomera DN 40: 15 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine,
– za velikosti vodomera DN 50, DN 80 in DN 100: 30 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine,
– za velikosti vodomera DN 150: 40 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije vstopne odprtine.
(8) Notranje dimenzije zunanjih vodomernih jaškov so tipske in odvisne od velikosti ter števila vgrajenih vodomerov (dolžina, širina, globina) kot je navedeno:
Vodomer DN (mm)/ Dimenzije jaška | Za en vodomer dolžina x širina x višina (cm) | Za dva vodomera dolžina x širina x višina (cm) |
25 in manj | 100 x 80 x 100* | 100 x 100 x 100* |
40 | 100 x 100 x 100* | 140 x 100 x 100* |
50 | 240 x 120 x 170* | 250 x 150 x 170* |
80 | 270 x 120 x 170* | 280 x 150 x 170* |
100 | 300 x 120 x 170* | 310 x 150 x 170* |
150 | 350 x 120 x 170* | 360 x 170 x 170* |
*Opomba: dimenzije so svetle mere.
(tipi in dimenzije vodomerov)
(1) Na vodovodnem sistemu se za obračun porabljene vode uporabnikom vgrajuje tipske vodomere mehanske izvedbe, in sicer večnatočne in volumetrične vodomere. Vsi vodomeri morajo ustrezati standardu ISO 4064.
(2) Vodomeri morajo biti akreditirani (homologirani) ter ožigosani in imeti tipsko odobritev s strani Urada za meroslovje v Republiki Sloveniji ali ustrezno EEC ali MID odobritev. Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi.
(3) Zagotovljeno mora biti servisiranje novih in testiranje obstoječih vodomerov.
(4) Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom do vključno dimenzije DN 40 so hišni vodomeri. Lahko so:
– večnatočni, ki delujejo na principu vrtenja krilnega kolesa. Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnost B za horizontalno kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi,
– volumetrični vodomeri modularne zasnove. Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnost B za horizontalno kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi.
(5) Zaradi lažjega servisiranja vodomerov, morajo vodomeri od DN15 do DN40 imeti enako steklo, enaka tesnila, enak drsni obroč, kovinski obroč in pokrov.
(6) Vodomeri morajo biti izdelani iz MS ohišja, z vgrajeno "filter mrežico" na vhodni strani dotoka vode. Merilni mehanizem mora biti zagotovljen tudi kot rezervni del. V vodomere morajo biti vgrajeni nepovratni ventili oziroma PVC vložek.
(7) Hišni vodomer mora imeti pripravljen impulzni izhod in možnost za naknadno namestitev senzorja brez poškodbe žiga.
(8) Pri nadgradnji standardnega vodomera mora nadgrajeni vložek omogočati uporabo senzorja tip REED DISK.
(9) Obračunski vodomeri, ki so lahko v uporabi so naslednjih karakteristik:
Vodomer DN (mm) | Pretok Qn (m3/h) | Vgradna dolžina (mm) |
15 | 1,5 | 160 |
20 | 2,5 | 190 |
25 | 6,0 | 260 |
32 | 6,0 | 260 |
40 | 10,0 | 300 |
50 | 15,0 | 270 |
80 | 40,0 | 300 |
100 | 60,0 | 360 |
150 | 150,0 | 500 |
(daljinsko odčitavanje stanj porabljene pitne vode)
(1) Za potrebe daljinskega odčitka so vodomeri praviloma opremljeni s pomožnimi napravami, ki kot del vodomera opravljajo pomožne funkcije pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve. V ta namen morajo biti vodomeri opremljeni z impulznim izhodom in nadgrajeni z dajalnikom impulzov, ki so lahko spojeni z radio moduli oziroma ožičeni preko M-Bus vodila s krmilno enoto.
(2) Vgrajena oprema za daljinski odčitek mora biti popolnoma kompatibilna s strojno in programsko opremo upravljavca.
(3) V objektih, kjer je vgrajenih več kot 20 vodomerov, se izvede nadgradnja vodomerov z elementi za daljinski prenos podatkov porabe vode (M-Bus sistemom), ki zajema ožičenje vseh vodomerov s krmilno enoto in prenos podatkov preko telefonske linije oziroma GSM – povezave v obračunsko službo upravljavca.
(4) M-Bus sistem mora imeti nadomestno napajanje za vsaj 36 ur in možnost zapisa identifikacijske številke vodomera ali odjemnega mesta, začetnega stanja vodomera in impulzne vrednosti. Če so v okviru objekta merilna mesta izvedena v več prostorih, morajo biti le-ti medsebojno kabelsko povezani s centralno krmilno enoto. Za daljinski odčitek mora biti vodomerni prostor elektrificiran in opremljen s telefonskim priključkom oziroma GSM-modemom. Če v merilnem prostoru ni zadosten signal, je treba postaviti zunanjo anteno.
(5) Investitor po izgradnji M-Bus sistem prenese v upravljanje in vzdrževanje upravljavcu.
(6) Vodomer, opremljen z elementi za radijski odčitek, je lahko kompaktne izvedbe (radio modul, montiran na vodomeru) oziroma je radio modul kabelsko povezan z dajalnikom impulzov na vodomeru.
(7) Radio modul mora zagotavljati delovanje v trajanju najmanj dvakratne zakonsko predpisane menjave vodomerov (10 let) in v pogojih zalitja merilnega mesta z vodo.
Radio moduli s svojim delovanjem ne smejo povzročat motenj na drugih napravah in morajo izpolnjevati zakonske zahteve s tega področja.
Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera izvede na matični privoj (holandec) ali zaporni element pred vodomerom plombo, da se preprečijo nedovoljeni posegi (kot npr. prestavitev ali odstranitev vodomera).
(1) Odjemno mesto se izjemoma lahko izvede kot merilno mesto z odštevalnim vodomerom. V takih primerih upravljavec obračuna porabo vode po odštevalnem vodomeru, razliko med glavnim in odštevalnim vodomerom pa izstavlja uporabniku glavnega vodomera.
(2) Uporabnik z odštevalnim vodomerom se mora na lastne stroške priključiti neposredno na sekundarno omrežje takoj, ko so zagotovljeni pogoji. Upravljavec ne prevzame odgovornosti za prekinitve dobave vode uporabniku z odštevalnim vodomerom, ki jo povzroči uporabnik glavnega vodomera.
(3) Za odštevalne vodomere veljajo enaka zakonska določila z rokom redne overitve, kot velja za glavni obračunski vodomer.
(4) Vsi vodomeri, ki služijo za obračun oziroma porazdelitev stroškov porabe pitne vode, morajo biti upravljavcu vedno dostopni za potrebe odčitka in vzdrževanja.
(hidrantni nastavek z vodomerom)
Hidrantni nastavek z vodomerom ima status začasnega priključka in je namenjen za začasno oskrbo sejmov, različnih krajevnih prireditev, posebnih enkratnih odjemov za gradbišča itd. s pitno vodo. Najem in uporaba hidrantnega nastavka je časovno omejena. Namestitev in kontrolo uporabe izvaja upravljavec, uporabnik pa mora v vsakem primeru omogočiti kontrolo namembnosti in pregled nad porabo vode.
(postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje)
(1) Vsak uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema priključek na javno vodovodno omrežje, če izpolnjuje pogoje določene v predhodnih členih tega pravilnika.
(2) Uporabnik (investitor) mora najmanj 15 dni pred začetkom gradnje vodovodnega priključka prijaviti upravljavcu začetek gradnje. Od izvajalca javne službe mora pridobiti Soglasje k priključitvi, skladno z določili tega pravilnika. Pred izvedbo dejanske priključitve mora z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o dobavi pitne vode.
(3) Po končani montaži je obvezna izvedba:
– tlačnega preizkusa, ki ga izvede izvajalec del v prisotnosti predstavnika upravljavca,
– kontrola vgrajenega materiala in elementov vodovoda, v kolikor izvajalec priključka ni upravljavec,
– geodetskega posnetka, ki ga izdela pooblaščeno podjetje in ga uporabnik preda upravljavcu,
– dezinfekcije priključka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda sme priključiti uporabnika na javni vodovod potem, ko je preveril, da je uporabnik zgradil vodomerni jašek v skladu z veljavnimi predpisi za pitno vodo, tehničnim pravilnikom in prejetju geodetskega posnetka. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen upravljavcu.
(5) Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena gradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves, nasipavanje zemlje ter postavljanje barak, ograj, drogov javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalizacijskih jaškov in drugih podzemnih inštalacij.
(6) Za zmanjšanje priključne moči obračunskega vodomera mora vlagatelj predložiti tehnično dokumentacijo z izračunom, iz katerega je razvidno, da bo v primeru menjave obstoječega vodomera z novim (manjše moči) zagotovljena zadostna količina požarne vode. Tehnično dokumentacijo mora izdelati strokovno usposobljena organizacija. Dokumentaciji mora biti priložena Izjava odgovorne osebe, iz katere je razvidno, da ne bo ogrožena požarna varnost objekta, za katerega je predvidena sprememba obračunske moči vodomera.
(7) Priključek se ukine na podlagi pisnega naročila lastnika priključka. Ukinitev priključka pomeni prekinitev neposredno na odcepu iz sekundarnega voda.
(vzdrževanje priključkov)
(1) Redno kontrolo, vzdrževanje in zamenjavo vodomerov opravlja upravljavec skladno s področno zakonodajo.
(2) Popravilo in zamenjava vodomera, poškodovanega zaradi zmrzali ali mehanskih poškodb, bremeni uporabnika.
5 PREVZEM V UPRAVLJANJE, VODENJE DOKUMENTACIJE IN KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV
113. člen
(1) Pred prevzemom vodovodne infrastrukture v upravljanje je odgovornost investitorja tudi priprava oziroma zagotovitev vse potrebne dokumentacije, nastale pri projektiranju in izgradnji objektov in o vgrajeni opremi in napravah javnega vodovodnega omrežja.
(2) Kompletna dokumentacija (projektna in tehnična) objektov in naprav vodovodnega omrežja se vodi in hrani pri upravljavcu, ki je odgovoren za hrambo, tehnične in projektne dokumentacije.
Ob prevzemu v upravljanje je lastnik oziroma investitor dolžan upravljavcu predati vso dokumentacijo, vezano na objekte, ki se predajajo: PDG, PZI in PID dokumentacijo, pridobljena dovoljenja (gradbeno in uporabno) ter navodila za obratovanje in vzdrževanje objektov in opreme. Ob predaji mora upravljavcu predati tudi kataster komunalnih naprav, izdelan skladno veljavno zakonodajo in navodili upravljavca.
(vodenje katastra komunalnih naprav)
Osnova za vzdrževanje katastra vodovodnih naprav, ki obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah vodovodnih naprav, ter izvedbo ugotovljenih sprememb v geoinformacijskem sistemu (GIS-u) upravljavca je elaborat gospodarske javne infrastrukture in potrebe upravljavca.
(elaborat gospodarske javne infrastrukture)
(1) Izdelan mora biti v analogni in digitalni obliki ter skladno z navodili upravljavca.
(2) Vsebina elaborata:
– izjava odgovornega geodeta na obrazcu ZKGJI 2,
– certifikat geodetskega načrta,
– geodetski načrt M 1:500 ali 1:1000, ki vsebuje geodetski posnetek terena, objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo z vsemi pripadajočimi elementi ter označbami lomnih točk, ter pripadajočem materialu in profilu cevi,
– *.dwg format, ki vsebuje našteto iz prejšnje alineje,
– tabela dolžin vodov, ločenih po profilu in materialu,
– tabela lomnih točk z oznako točke, vrsto točke ter X, Y, Z koordinato v Gaus- Krugerjevem koordinatnem sistemu (digitalna oblika v Excel formatu),
– tabela dolžin vodov ločenih po profilu in materialu.
(3) Izdelovalec elaborata mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu in dostavo elaboratov upravljavcu vodovoda. Oblika posnetka in elaborata mora ustrezati internim navodilom upravljavca.
(4) Pri gradnji z več odseki je potrebno Geodetske posnetke izvedenih stanj dostaviti tekoče (po posnetih odsekih) upravljavcu v pregled.
(5) Elaborati morajo biti dostavljeni najkasneje v roku 14 dni po izvedenem zaključnem priklopu na javno vodovodno omrežje.
(6) Po prejemu dokumentacije mora upravljavec poskrbeti za vnos spremembe v interni kataster GIS.
(7) Geodetske meritve je potrebno izvesti pred zasutjem objektov in opreme vodovodnega omrežja, vključno s priključki in ostalo infrastrukturo (signalni in optični kabli, katodne zaščite, praznotoki, električni priključki, itd.).
6 NADZOR IN TEHNIČNI PREGLED
117. člen
V primeru projektov, ki se načrtujejo in projektirajo daljše časovno obdobje od pet let, mora upravljavec, na podlagi pisne vloge investitorja, izdelati revizijo projekta v smislu ali je bilo pri projektiranju upoštevano zadnje stanje komunalne infrastrukture. Po potrebi se izdajo obnovljeni projektni pogoji.
(1) Za vse vrste posegov na obstoječih vodovodnih napravah, za izvajanje del v varovalnih koridorjih kot tudi za vsa dela, ki lahko vplivajo na vodovodne naprave, je med celotno gradnjo oziroma izvajanjem posegov obvezen nadzor upravljavca.
(2) Če pripravo in celoten potek investicije vodi upravljavec, je obseg nalog in odgovornosti nadzornika določen z veljavnimi predpisi. V nasprotnem primeru, ko upravljavec ne vodi celotne investicije mora nadzor upravljavca, ki ga izvaja njegov pooblaščeni nadzornik, naročiti investitor.
(3) Nadzor iz prvega odstavka tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti vgrajenega materiala in kakovosti izvedenih del.
(4) Izvajalec del je dolžen pooblaščenega nadzornika upravljavca najmanj dva dni pred izvedbo del, obvestiti o nameravanih posegih:
– o izvedbi peščene posteljice,
– o zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi,
– o tlačnem preizkusu tesnosti cevovoda in vodovodnih objektov,
– o dezinfekciji cevovoda in objektov.
Ob izvedbi nadzora upravljavec ugotovitve vpiše v gradbeni dnevnik.
(5) Vse pomanjkljivosti, ugotovljene med izvajanjem del ali ob zaključku del, mora izvajalec takoj popraviti.
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-3/2015-O604
Krško, dne 4. februarja 2016
mag. Miran Stanko l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.