Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo, 15/12 in 84/15) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 13. seji dne 25. 1. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 115 Dunajska – Vodovodna del
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 115 Dunajska – Vodovodna del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja poslovnih stavb s spremljajočimi dejavnostmi ter pripadajoče ureditve.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne in okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del | |
| (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN | M 1:2000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:1000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.2 | Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije | M 1:500 |
3.3 | Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Odstranitev obstoječih objektov | M 1:500 |
4.2 | Zazidalna situacija – nivo pritličja | M 1:500 |
4.3 | Zazidalne situacije posameznih etap gradnje | M 1:500 |
4.4 | Zazidalna situacija – nivo kleti | M 1:500 |
4.5 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.6 | Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:500 |
4.7 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
4.8 | Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. | izvleček iz OPN MOL ID, |
2. | prikaz stanja prostora, |
3. | strokovne podlage, |
4. | smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. | obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
6. | program opremljanja stavbnih zemljišč, |
7. | povzetek za javnost. |
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 7417 v novembru 2015.
(1) Območje OPPN obsega dele enot urejanja prostora BE-130, BE-423 in BE-428.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: del 310/5, 958/1, 958/2, 959, 960, 961/1, 961/2, 962, 963/1, 963/2, 963/3, 963/4, 964/1, 964/2, 964/3, 965, del 2221/4, del 2227/6, vsa katastrska občina (2636) Bežigrad.
(3) Površina območja OPPN znaša 14.144,00 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na 6 prostorskih enot:
– PE1 – površine, namenjene gradnji poslovnih stavb s spremljajočim programom,
– PE2 – površine, namenjene gradnji poslovnih in trgovskih stavb s spremljajočim programom,
– PE3 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb,
– C1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– C2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– C3 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnem načrtu št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se nahaja jugozahodno od križišča Dunajske ceste in Samove ulice za Bežigradom v Ljubljani. Prometno se preko Vodovodne ceste navezuje na Dunajsko cesto. Najbližji obstoječi postajališči mestnega linijskega prevoza potnikov sta na Dunajski cesti. Peš dostop do območja je po hodnikih za pešce obstoječih cest. Dostopi za kolesarje so s kolesarske poti ob Dunajski cesti ter z Vodovodne ceste.
(2) Po Dunajski cesti, Samovi ulici in Vodovodni cesti poteka obstoječa okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukturne vode znotraj območja OPPN. Gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture zunaj območja OPPN ni predvidena.
(3) Območje OPPN se odpira in navezuje na sosednja območja v vseh smereh. Predvidena je ureditev nove poljavne parkovne površine med objekti poslovnega kompleksa Krka.
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12111 | Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12112 | Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12120 | Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– 12201 | Stavbe javne uprave, |
– 12202 | Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
– 12203 | Druge poslovne stavbe, |
– 12301 | Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije, |
– 12304 | Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12420 | Garažne stavbe: samo garaže v kletnih etažah in kolesarnice, |
– 12610 | Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
– 12620 | Muzeji in knjižnice, |
– 12630 | Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo predšolska vzgoja za potrebe zaposlenih v območju, |
– 12640 | Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante in zdravstvene posvetovalnice, |
– 24122 | Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
(2) V prostorskih enotah C1, C2 in C3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo ceste in ulice.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE1:
– prostorsko enoto obkrožajo tri prometnice: na severu Samova ulica, na zahodu Vodovodna cesta in na vzhodu Dunajska cesta. Stavbi z oznakama A1 in A2 sta postavljeni v obliki glavnika s štirimi stavbnimi kraki, nanizanimi od severozahoda proti jugovzhodu, pravokotno na Vodovodno cesto, in povezovalnim delom stavb, postavljenim vzporedno z Vodovodno cesto v notranjosti območja. Del zadnje stavbe v nizu – južni krak stavbe A2 – je oblikovan kot višinski poudarek. Med stavbami v tej prostorski enoti in stavbama v prostorskih enotah PE2 in PE3 je park – notranji atrij,
– nadzemni deli stavb A1 in A2 so postavljeni na skupno klet, v kateri je podzemna garaža z dovozom z Vodovodne ceste,
– v 1. kletni etaži je preko južnega kraka stavbe A1 in pod parkom dopustna izgradnja podzemnega dovoza do kletnih etaž stavbe A3 v prostorski enoti PE2,
– v južnem delu prostorske enote se nahaja obstoječa stavba B1, ki se ohranja,
– preko parka v notranjosti kareja so speljane pešpoti, ki povezujejo notranjost z obodnimi cestami.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE2:
– prostorsko enoto obkrožata dve prometnici: na severu Samova ulica, na vzhodu Dunajska cesta. Stavba z oznako A3 je postavljena ob križišče Dunajske ceste s Samovo ulico v obliki črke L z zaokroženim ali prirezanim vogalom. Na južnem delu prostorske enote je urejen del parka,
– v kletnih etažah stavbe A3 je podzemna garaža z uvozom s Samove ulice ali z Vodovodne ceste preko kletne etaže stavbe A1 in podzemnega dovoza v prostorskih enotah PE1 in PE2.
(3) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE3:
– v prostorski enoti, ob Dunajski cesti, se nahaja obstoječa stavba B2,
– območje se napaja z Dunajske ceste.
(4) Prostorska enota C1 je namenjena rekonstrukciji in širitvi Dunajske ceste. Površine ob Dunajski cesti so primarno namenjene pešcem in kolesarjem, vendar služijo tudi dostopu, dostavi na nivoju terena in intervenciji.
(5) Prostorska enota C2 je namenjena rekonstrukciji južnega roba Samove ulice zaradi širitve Samove ulice in izvedbi pasu za leve zavijalce.
(6) Prostorska enota C3 je namenjena rekonstrukciji Vodovodne ceste. Predvidena je izvedba pasu za leve zavijalce ter ureditev vzhodnega roba ceste za potrebe priključevanja območja OPPN na javno prometno omrežje.
(7) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dopustno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba, samo: senčnica, nadstrešek,
– pomožni objekt v javni rabi, samo: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,
– ograja,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, samo: grajen ribnik, okrasni bazen,
– objekt za oglaševanje za lastne potrebe: napisi, izveski, svetlobni napisi in označevalni stebri ali stolpi,
– pomožni komunalni objekt.
(2) V času gradbenih ali vzdrževalnih del je dopustno namestiti velike ali male stenske table na gradbiščne ograje in platna s poslikavami na zavese gradbenih odrov.
(3) Poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena so dopustni tudi:
– v prostorskih enotah PE1 in PE2: nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovani,
– v prostorski enoti PE3: enotno oblikovani nadstreški nad parkirnimi mesti,
– v prostorskih enotah C1 in C2: turistična in druga obvestilna signalizacija za obveščanje o smeri ciljev po sistemu MOLIS v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in o občinskih cestah.
(4) Objekte za oglaševanje za lastne potrebe iz prvega odstavka tega člena je dopustno postaviti le na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.
(5) Gradnja pomožnih komunalnih objektov iz prvega odstavka tega člena mora biti v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.
(pogoji za oblikovanje objektov)
Pogoji za oblikovanje objektov v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 so:
– razen višinskega poudarka stavbe A2 morajo biti stavbe oblikovane skladno,
– fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov. Fasade stavb, razen višinskega poudarka stavbe A2, morajo biti usklajene v barvah in materialih,
– na ravni strehi, ki ima več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic ter drugih objektov na strehi), je treba urediti zeleno streho,
– nevkopani del kleti lahko sega največ 1,40 m nad koto terena,
– ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene,
– klimatske naprave so lahko umeščene le na vizualno neizpostavljenem delu stavbe, klimatske in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– za zunanjo ureditev območja OPPN mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture,
– pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti utrjene in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene. Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi,
– elementi urbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno,
– na zasebnih površinah in na površinah javne rabe iz 20. člena tega odloka je na tlakovani zunanji površini dopustna ureditev sezonskih gostinskih vrtov brez nosilnih konstrukcij in ograj. Za zaščito pred soncem se lahko uporabljajo senčniki, ki pa med seboj ne smejo biti povezani, ter markize in tende. Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– prostori za kolesa morajo biti nadkriti. Omogočiti je treba varen privez koles,
– v območjih zasaditev nad kletjo je treba zagotoviti primerne rastiščne pogoje za rast nizkega drevja in grmovnic. V ta namen je treba zagotoviti vsaj 0,80 m globine zemlje. V območju dreves je treba lokalno doseči potrebno globino (najmanj 1,50 m) za rast srednje velikih dreves, ki so prilagojena posebnim rastiščnim razmeram,
– do 35 % zelenih površin je dopustno urediti na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,00 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe,
– najmanj 20 % zelenih površin je treba zagotoviti na raščenem terenu,
– za raščen teren se štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije,
– na parceli, namenjeni gradnji, je treba na raščenem terenu zasaditi vsaj 15 dreves/ha. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami,
– v novem drevoredu ob Samovi ulici je treba posaditi najmanj 5 dreves,
– v novem drevoredu ob Vodovodni cesti je treba posaditi najmanj 6 dreves,
– drevoredne zasaditve na parceli, namenjeni gradnji, in na javnih površinah je treba izvesti z visokodebelnimi drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotoviti ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2,
– obstoječa drevesa, razen dreves, posajenih na mestu predvidenih objektov, je treba ohraniti; če je katero od dreves pri gradnji poškodovano ali ga je treba zaradi slabega stanja odstraniti, ga je treba na isti lokaciji ali v neposredni bližini nadomestiti z novim,
– prikaz dreves v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« je zgolj informativen, pozicije dreves se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(1) Tlorisni gabariti nadzemnih etaž predvidenih stavb so določeni z gradbenimi mejami. Gradbena meja (v nadaljnjem besedilu: GM) je meja, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost. Razen v območju javnega dobra je izven gradbenih meja dopustna gradnja napuščev, nadstreškov nad vhodi in zamikov fasade, ki ne presegajo več kot 1/4 površine celotne fasade in niso zamaknjeni za globino, ki je večja od 2,00 m.
(2) Gradbene meje stavb nad terenom so:
1. stavba A1: | |
– dolžina: | 53,50 m |
– širina: | 37,90 m |
2. stavba A2: | |
– dolžina: | 53,50 m |
– širina: | 37,90 m |
3. stavba A3: | |
– dolžina: | 48,60 m |
– širina: | 29,80 m |
(3) Med stavbama A1 in R5 je dopustno v etaži izvesti povezovalni hodnik, ki se odstrani ob odstranitvi stavbe R5.
(4) Tlorisni gabariti stavb in gradbene meje so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« in »4.4 Zazidalna situacija – nivo kleti«.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Dopustna je podkletitev vseh stavb v območju OPPN. Dopustne so največ štiri kletne etaže.
(2) Etažnost stavb nad terenom je: | |
– stavba A1: | P+3 |
– stavba A2: | P+3 |
– stavba A3: | P+4 |
(3) Višina stavb (h) je: | |
– stavba A1: | do 16,00 m |
– stavba A2: | do 16,00 m |
– stavba A3: | do 20,00 m |
(4) Zahodni deli krakov stavb A1 in A2, razen pri severnem kraku stavbe A1, so etažnosti (nad terenom) P+2, višine do 12,30 m.
(5) Vzhodni del južnega kraka stavbe A2 je etažnosti (nad terenom) P+5, višine do 24,00 m.
(6) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho. Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.
(7) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja« in 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinske kote pritličja stavb:
– stavba A1: | 301,70 m. n. v. |
– stavba A2: | 301,70 m. n. v. |
– stavba A3: | 301,45 m. n. v. |
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopne ceste in uvozov v podzemne etaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(1) Površina prostorske enote PE1 | 7.596,00 m2 |
1. BTP nad terenom | |
– BTP nad terenom stavbe A1 | 5.651,00 m2 |
– BTP nad terenom stavbe A2 – severni del | 2.982,00 m2 |
– BTP nad terenom stavbe A2 – južni del | 3.414,00 m2 |
2. BTP pod terenom | |
– BTP pod terenom stavbe A1 | 7.840,00 m2 |
– BTP pod terenom stavbe A2 – severni del | 5.054,00 m2 |
– BTP pod terenom stavbe A2 – južni del | 5.518,00 m2 |
– BTP pod terenom povezava A1 in A3 | 110,00 m2 |
(2) Površina prostorske enote PE2 | 1.410,00 m2 |
1. BTP nad terenom stavba A3 | 3.540,00 m2 |
2. BTP pod terenom stavba A3 | 4.876,00 m2 |
(3) Površina prostorske enote PE3 | 895,00 m2 |
(4) Površina prostorske enote C1 | 546,00 m2 |
(5) Površina prostorske enote C2 | 1.503,00 m2 |
(6) Površina prostorske enote C3 | 2.194,00 m2 |
(7) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
(1) Na vseh obstoječih objektih v območju OPPN so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih, sprememba namembnosti stavb ali delov stavb v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti, ki so določene v 8. členu tega odloka, ob upoštevanju normativov, določenih v 35. členu tega odloka, in odstranitev objekta.
(2) Na stavbi B2 je poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustna tudi ureditev (izraba) podstrešja v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih, vendar brez novih stanovanjskih enot. Ob stavbi, na severni ali zahodni strani, je dopustno prizidati dvigalo. Na zahodni strani stavbe je dopustno prizidati balkone.
(objekti, predvideni za odstranitev)
(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev vseh obstoječih ograj ter drugih enostavnih in nezahtevnih objektov in naslednjih obstoječih stavb:
– R1 na delu zemljišča s parcelno številko 959, katastrska občina (2636) Bežigrad,
– R2 na delu zemljišča s parcelno številko 960, katastrska občina (2636) Bežigrad,
– R3 na delu zemljišča s parcelno številko 961/1, katastrska občina (2636) Bežigrad,
– R4 na delu zemljišča s parcelnimi številkami 963/1, 963/2, 963/4 in 964/1, vse katastrska občina (2636) Bežigrad,
– R5 na delu zemljišča s parcelnimi številkami 964/1, 964/2 in 965, vse katastrska občina (2636) Bežigrad.
(2) Stavbe, ki so predvidene za odstranitev, so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1:
– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavbe A1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 958/1, 959 in 964/1, vse katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina P1/1 meri 2.596,00 m2,
– P1/2: parcela, namenjena gradnji stavbe A2, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 963/1, 963/2, 964/1 in 965, vse katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina P1/2 meri 4.695,00 m2,
– P1/3: parcela, namenjena obstoječi stavbi B1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 965, katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina P1/3 meri 305,00 m2,
2. Prostorska enota PE2:
– P2/1: parcela, namenjena gradnji stavbe A3, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 959, 960, 961/1 in 962, vse katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina P2/1 meri 1.410,00 m2,
3. Prostorska enota PE3:
– P3/1: parcela, namenjena obstoječi stavbi B2, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 963/3 in 963/4 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 963/1, 963/2, 963/3 in 963/4, vse katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina P3/1 meri 895,00 m2,
4. Prostorska enota C1:
– C1/1: parcela, namenjena gradnji prometne infrastrukture, ki obsega zemljišče s parcelno številko 964/2 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 961/1, 961/2, 962, 964/2 in 2227/6, vse katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina C1/1 meri 546,00 m2,
5. Prostorska enota C2:
– C2/1: parcela, namenjena gradnji prometne infrastrukture, ki obsega zemljišče s parcelno številko 958/2 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 310/5, 958/1, 958/2, 959, 960, 961/1, 961/2, 964/1, 964/3 in 2227/6, vse katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina C2/1 meri 1.503,00 m2,
6. Prostorska enota C3:
– C3/1: parcela, namenjena gradnji prometne infrastrukture, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 964/1, 964/3, 965, 2221/4 in 2227/6, vse katastrska občina (2636) Bežigrad. Površina C3/1 meri 2.194,00 m2.
(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene gradnji javnih cest v območju OPPN. Javnemu dobru so namenjene parcele z oznakami C1/1, C2/1 in C3/1.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 958/2, 961/2, 964/2 in 964/3 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 310/5, 958/1, 959, 960, 961/1, 962, 964/1, 965, 2221/4 in 2227/6, vse katastrska občina (2636) Bežigrad.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 4.243,00 m2.
(4) Površine, namenjene javni rabi, obsegajo površine na sredini območja, ki ležijo delno v vzhodnem delu PE1 in delno v južnem delu PE2.
(5) Površine, namenjene javni rabi, obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 958/1, 959, 963/1, 963/2 in 964/1, vse katastrska občina (2636) Bežigrad.
(6) Površine, namenjene javni rabi, merijo 2.029,00 m2.
(7) Površine, namenjene javnemu dobru, in površine, namenjene javni rabi, so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih objektih, ureditev javnih površin ter ureditev prometne in okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih etapah, ki predstavljajo zaključene funkcionalne celote.
(2) Novogradnje stavb v območju OPPN so razdeljene na tri etape:
– etapa A: gradnja stavbe A1 in pripadajočih ureditev na parceli P1/1 v prostorski enoti PE1,
– etapa B: gradnja stavbe A2 in pripadajočih ureditev na parceli P1/2 v prostorski enoti PE1,
– etapa C: gradnja stavbe A3 in pripadajočih ureditev na parceli P2/1 v prostorski enoti PE2.
(3) Etapi A in C sta lahko izvedeni časovno neodvisno v poljubnem zaporedju. Etapo B je dopustno izvajati sočasno z etapo A ali po njej.
(4) Pred etapo A ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– odstranitev stavbe R1,
– rekonstrukcija Samove ulice na odseku od križišča Samove ulice in Vodovodne ceste do stavbe Samova ulica 5 in rekonstrukcija Vodovodne ceste na odseku od križišča Samove ulice in Vodovodne ceste do stavbe R5, vzdolž stavbe R5 pa začasna ureditev kolesarske steze in hodnika za pešce brez drevoreda, s talno signalizacijo in označbami,
– vsa načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, in sicer: vodovod na odseku od križišča Samove ulice in Vodovodne ceste do obstoječega hišnega priključka za stavbo Samova ulica 5, prestavitev javne razsvetljave po Samovi ulici, preureditev semaforizacije na križišču Samove ulice in Vodovodne ceste ter nova transformatorska postaja v stavbi A1 vključno z vsemi pripadajočimi elektroenergetskimi vodi.
(5) Etapo B je dopustno izvajati v dveh podetapah: 1 in 2. Podetapa 1 obsega gradnjo severnega dela stavbe A2 in pripadajoče ureditve na parceli P1/2. Podetapa 2 obsega gradnjo južnega dela stavbe A2 in pripadajoče ureditve na parceli P1/2.
(6) Pred podetapo 1 etape B ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– odstranitev stavb R4 in R5,
– rekonstrukcija Vodovodne ceste na odseku od uvozno-izvozne klančine v stavbo A1 do stavbe B1,
– vsa načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, in sicer vse potrebne elektroenergetske ureditve.
(7) Pred podetapo 2 etape B ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– odstranitev stavb R4 in R5,
– rekonstrukcija Vodovodne ceste na odseku od uvozno-izvozne klančine v stavbo A1 do stavbe B1,
– vsa načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, in sicer vse potrebne elektroenergetske ureditve.
(8) Pred etapo C ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– odstranitev stavb R2 in R3,
– podzemna povezava s stavbo A1, če je dostop do kletnih etaž preko uvozno-izvozne klančine z Vodovodne ceste,
– rekonstrukcija Samove ulice na odseku od križišča Samove ulice in Dunajske ceste do stavbe Samova ulica 5 in rekonstrukcija Vodovodne ceste na odseku od križišča Samove ulice in Vodovodne ceste do stavbe R5, vzdolž stavbe R5 pa začasna ureditev kolesarske steze in hodnika za pešce brez drevoreda, s talno signalizacijo in označbami,
– vsa načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, in sicer vodovod na odseku od hišnega priključka za stavbo Samova ulica 5 do mesta predvidene obnove obstoječega vodovoda dimenzije 150 mm po projektni nalogi JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 2659, in vse potrebne elektroenergetske ureditve.
(9) Etape gradnje so določene v grafičnem načrtu št. 4.3 »Zazidalne situacije posameznih etap gradnje«, predvidene odstranitve stavb pa v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN posega na naslednji registrirani enoti kulturne dediščine:
– EŠD 20039 Ljubljana – Mestna četrt Južni Bežigrad,
– EŠD 329 Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.
(2) Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, na podobmočju II B z manj strogim vodovarstvenim režimom, razen delov zemljišč s parcelno številko 965 in 2221/4, obe k. o. Bežigrad, ki se nahajata na podobmočju III A z milejšim vodovarstvenim režimom. Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve, pogoje in ukrepe, ki jih določata Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15) in Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode za OPPN 115 Dunajska – Vodovodna del, ki jo je izdelal E-net okolje, Linhartova cesta 13, Ljubljana, št.: 205415-ap, dne 8. 12. 2015.
(3) Najvišja kota podzemne vode na predmetnem območju je 279,00 m. n. v. Največja globina izkopa lahko sega največ do 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(4) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.
(5) Vse komunalne odpadne vode in morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav morajo biti posebej onesnažene (tehnološke odpadne) vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere, ki jo sistem dopušča.
(6) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, ki ga predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(7) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je treba predvideti ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Odvajanje očiščene padavinske vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s ponikanjem preko lovilcev olj in odvajanje padavinske vode s strešnih površin s ponikanjem vode skozi tla je dopustno ob pogoju, da je dno ponikovalnice vsaj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(8) Interno kanalizacijsko omrežje mora biti priključeno na javno kanalizacijsko omrežje. Pred uporabo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(9) V zadnji kletni etaži je treba območja parkirnih mest izvesti brez odtokov in povezave z javno kanalizacijo.
(10) Investitor si mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
(11) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode in neposredno ali posredno v podzemne vode. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in 64/14).
(12) V projektu je treba predvideti naslednje zaščitne ukrepe ob izvedbi gradbenih del:
– zagotoviti je treba reden in učinkovit geotehnični nadzor. V času izvedbe temeljev mora biti stalno prisoten nadzornik gradbišča,
– izkop gradbene jame je treba izvesti v suhem vremenu, saj bo intervencijski čas za odstranitev morebitnega onesnaženja v primeru izliva goriva ali motornega olja iz gradbenega stroja v tem primeru bistveno krajši in bo bistveno zmanjšana možnost za onesnaženje podzemne vode,
– gradbene odpadke je treba hraniti ali začasno skladiščiti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov, in sicer tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možno na gradbišču, je treba gradbene odpadke odlagati neposredno po nastanku v zabojnike,
– v načrtu organizacije gradbišča je treba predvideti tudi lokacijo za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov in lokacijo za gradbene stroje in naprave na utrjeni površini izven gradbene jame,
– zagotovljena mora biti oddaja gradbenih odpadkov zbiralcu ali obdelovalcu, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano,
– skladiščenje morebitnih nevarnih snovi oziroma kemikalij mora biti urejeno tako, da so preprečeni škodljivi vplivi na tla ali podzemne vode, na območju gradbišča morajo biti za čim krajši čas skladiščene najmanjše možne količine morebitnih nevarnih snovi oziroma kemikalij.
(13) Upoštevati je treba naslednje zaščitne ukrepe za oskrbo delovnih strojev in ravnanje z nevarnimi snovmi ali onesnaženji:
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani,
– vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na to vnaprej predvideni in za naftne derivate nepropustno utrjeni površini, oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podzemno vodo,
– točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno.
(14) V projektu je treba predvideti naslednje interventne ukrepe ob izvedbi gradbenih del:
– za primer razlitja oziroma onesnaženja tal z naftnimi derivati ali z neznanimi tekočinami mora biti pripravljen poslovnik za ukrepanje,
– v primeru razlitja naftnih derivatov je treba širjenje onesnaženja takoj omejiti, onesnaženo zemljino čim prej odstraniti, jo začasno shraniti v ustreznih zaprtih posodah in jo nato oddati ustreznemu zbiralcu ali odstranjevalcu tega odpadka.
(15) Upoštevati je treba naslednje pogoje pri tehničnem prevzemu za obratovanje objekta:
– zagotoviti je treba pregled tlakov vseh zadnjih kletnih etaž, morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane,
– skladiščenje maziv, tehničnih tekočin za vzdrževanje sistemov v objektu in čistil je dopustno samo znotraj posebnih priročnih namenskih omar, ki onemogočajo razlitja po prostorih,
– v sklopu prostorov je možna le uporaba sprotnih količin pri delu potrebnih kemikalij,
– zagotoviti je treba celovit nadzor nad količinami in vrstami kemijskih snovi in pripravkov, ki jih bodo uporabljali, voden mora biti dnevnik porabe kemikalij,
– vse kemikalije se morajo hraniti le v originalnih embalažah z ustreznimi označbami,
– manipulacija kemikalij mora biti urejena tako, da je preprečen vnos v tla, vode ali kanalizacijski sistem,
– za vse interne kanalizacijske sisteme je treba zagotoviti nepropustno izvedbo z opravljenim preskusom in potrdilom,
– v primeru odvoda voda s površin zadnjih klenih etaž je za primer požara treba zagotoviti avtomatsko zaporo na sistemu za odvod voda iz te kletne etaže. S tem bo celotna zadnja kletna etaža predstavljala lovilni bazen za zajem požarnih voda,
– olje transformatorske postaje mora biti biorazgradljivo, možna je tudi namestitev suhega transformatorja,
– lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo in oljetesno, kar je treba dokazati z atestom,
– lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena tako, da je omogočen zajem celotne količine olja,
– stene in dno lovilne sklede pod transformatorjem je treba redno pregledovati, morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane; smiselno enako velja za prostore z diesel agregati,
– stene in dno jaškov dvigal morajo biti vodotesni in izvedeni iz materialov, ki so odporni na hidravlične tekočine, tesnost jaškov dvigal je treba dokazati,
– stene in dno jaškov dvigal je treba redno pregledovati, morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane,
– vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, morajo biti utrjene, nepropustne in obrobljene z robniki,
– vsak vgrajeni lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in 64/14),
– vsak lovilec olj je treba redno pregledovati, morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane,
– zagotovljeno mora biti vodenje obratovalnega dnevnika vsakega lovilca olj,
– prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov v tla in s tem neposredno v podtalnico ali v odtok,
– za vse interne kanalizacijske sisteme in lovilce olj in maščob je treba zagotoviti nepropustno izvedbo z opravljenim preizkusom in potrdilom,
– urejen mora biti odvoz odpadkov. Ločeno se zbirajo in tretirajo komunalni in nevarni odpadki.
(16) V projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode (uporaba različnih tehnoloških rešitev, kot so npr. reciklaža vode, zapiranje krogotokov, ponovna uporaba odpadne kopalne vode, montaža varčnih pip in wc kotličkov, uporaba padavinske vode za sanitarno vodo ali zalivanje zelenic).
(17) Uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi škodljive za vodo, ni dopustna.
(18) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba krajinsko ustrezno urediti.
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Zajem zraka za prisilno prezračevanje mora biti predviden stran od obodnih cest.
(2) Izpuste zraka iz stavb je treba namestiti na strehe. Odpadni zrak iz podzemnih etaž je treba odvajati stran od otroških in športnih igrišč ter stanovanj. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN MOL ID opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Dopustna mejna raven hrupa:
– III. območje: Lnoč = 50 (dBA), Ldvn = 60 (dBA).
(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.
Naravno osončenje v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji, otroški sobi obstoječih stanovanjskih stavb v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda zaradi predvidenih novih stavb ne sme biti manjše kot:
– 21. decembra najmanj 1 uro,
– 21. marca in 21. septembra najmanj 3 ure.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov so lahko locirana v stavbah ali izjemoma izven njih. Če so izven stavb, morajo biti locirana na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj, biti morajo ograjena in pokrita z nadstrešnico. Prevzemna mesta so locirana ob Vodovodni cesti, Dunajski cesti in Samovi ulici. Območje prevzemnega mesta, kjer ustavlja komunalno vozilo, mora biti ravno, brez klančin. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(2) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(3) Razmestitev prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja.
(1) Osvetljevanje objektov in odprtih površin mora biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,285 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.
(2) V stavbah, določenih s predpisi, se gradijo zaklonišča, v vseh novih stavbah je potrebna ojačitev prve plošče.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo požarne varnosti.
(3) Do novih in obstoječih stavb morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(4) Dovoz intervencijskih vozil je urejen po javnih cestah na obodu območja OPPN. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(5) Delovne in postavitvene površine so načrtovane: na vozišču Vodovodne ceste (ob stavbah A1, A2 in B1), na vozišču Samove ulice (ob stavbi A3) in na vozišču Dunajske ceste (ob stavbi B2).
(6) Požarna zaščita obstoječih in načrtovanih objektov se zagotovi z zunanjim in notranjim hidrantnim omrežjem, ustreznim številom hidrantov ter ostalimi tehničnimi ukrepi skladno z veljavnimi predpisi. Preveriti je treba pretok vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli in jih ustrezno načrtovati v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(7) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(8) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(varnost zračnega prometa in varovalna območja za obrambo)
Območje OPPN se nahaja v ožjem okolišu objektov za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi. Pri pripravi projektne dokumentacije za objekte višje od 18,00 m je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA OKOLJSKO, ENERGETSKO IN ELEKTRONSKO KOMUNIKACIJSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene.
(2) Najmanjši notranji radij robnika ob javnih cestah je 6,00 m. Priključevanje uvozov na javne ceste je treba urediti s poglobljenim robnikom v širini največ 0,50 m.
(3) Vsi priključki na javne ceste morajo biti izvedeni v skladu z zakonodajo s tega področja in opremljeni s potrebno horizontalno in vertikalno signalizacijo.
(4) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so zagotovljeni neoviran dostop, vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(5) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN je dostopno po Dunajski cesti, Samovi ulici in Vodovodni cesti.
(2) Podzemna garaža stavb A1 in A2 se preko uvozno-izvozne klančine povezuje na Vodovodno cesto.
(3) Podzemna garaža stavbe A3 je dostopna preko uvozne klančine s Samove ulice ali preko uvozno-izvozne klančine z Vodovodne ceste in podzemnega dovoza preko stavbe A1. V primeru, da je uvoz urejen s Samove ulice, je izvoz urejen na Dunajsko cesto.
(4) Vodovodna cesta se v priključku na Samovo ulico obojestransko razširi za izvedbo pasu za leve zavijalce v širini 2,75 m in dolžini 10,00 m. Samova ulica se v priključku na Vodovodno cesto razširi za izvedbo pasu za leve zavijalce v širini 3,00 m in dolžini 25,00 m. Obstoječa vozna pasova na južni strani, kolesarska steza in hodnik za pešce Samove ulice se zaradi izvedbe pasu za leve zavijalce premaknejo na južno stran. Križišče Vodovodna cesta – Samova ulica se semaforizira.
(5) V priključku Vodovodne ceste na Samovo ulico je treba prehod kolesarske steze in hodnika za pešce urediti v nivoju vozišča. Naklon klančin je treba urediti v dolžini najmanj 3 m.
(6) Prostorska enota C1 je rezervat za širitev Dunajske ceste.
(7) V prostorski enoti C2 ima Samova ulica naslednje profile:
1. zahodni del – do priključka Vodovodne ceste: obstoječe stanje
2. srednji del:
– obstoječ hodnik za pešce in kolesarska steza
– obstoječa vozna pasova za vožnjo naravnost in desno zavijanje na Vodovodno cesto
– pas za levo zavijanje na Vodovodno cesto | 3,00 m |
– vozni pas | 2 x 3,00 m |
– zelenica z drevoredom | do 1,50 m |
– kolesarska steza | 1,50 m |
– hodnik za pešce | od 1,35 do 2,00 m |
3. vzhodni del – območje priključevanja na Dunajsko cesto: obstoječe stanje
(8) V prostorski enoti C3 ima Vodovodna cesta naslednje profile:
1. severni del: | |
– obstoječ hodnik za pešce in zelenica z drevoredom | |
– kolesarski pas | 1,25 m |
– vozni pas | 2,75 m |
– pas za leve zavijalce | 2,75 m |
– vozni pas | 2,75 m |
– kolesarska steza (na nivoju hodnika za pešce) | 1,50 m |
– hodnik za pešce z drevoredom | od 2,80 m do 5,10 m |
2. osrednji del | |
– obstoječ hodnik za pešce in zelenica z drevoredom / prečno parkiranje | |
– vozni pas s piktogrami za kolesarje | 2,50 m |
– vozni pas | 2,50 m |
– kolesarska steza (na nivoju hodnika za pešce) | 1,50 m |
– hodnik za pešce z drevoredom | 5,10 m |
3. južni del | |
– obstoječ hodnik za pešce in zelenica z drevoredom / prečno parkiranje | |
– vozni pas s piktogrami za kolesarje | 2,50 m |
– vozni pas | 2,50 m |
– hodnik za pešce | 3,10 m |
(1) Površine, potrebne za mirujoči promet za stavbe v prostorskih enotah PE1 in PE2, so predvidene v podzemnih etažah stavb, v prostorski enoti PE3 pa so obstoječe, na parceli P3/1. Parkirna mesta (v nadaljnjem besedilu: PM) za potrebe stavbe B1 se lahko zagotavljajo v podzemnih etažah stavb A1 in/ali A2. PM za potrebe stavbe R5 se do odstranitve (etapa A) lahko zagotavljajo v podzemnih etažah stavbe A1.
(2) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti PM ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
Namembnost objektov | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesarski promet |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/10 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste | 0,7 PM/5 sob |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/20 sedežev in 0,5 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste | 0,7 PM/10 sedežev in 0,7 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 PM/20 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste | 0,7 PM/3 postelje |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/120,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce | 0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami | 1 PM/120,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 1,4 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/120,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP) | 1 PM/80,00 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1,4 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/140,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP | 1 PM/50,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 1 PM za obiskovalce na lokal | 0,7 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo | 1 PM/10 sedežev (obiskovalcev), od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 0,7 PM/5 sedežev |
12620 Muzeji in knjižnice | 1 PM/120,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 0,7 PM/60,00 m2 BTP objekta |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (predšolska vzgoja) | 1 PM/oddelek | 1,4 PM/oddelek |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo | 1 PM/40,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 2 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce | 0,7 PM/20,00 m2 BTP objekta |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas | 1 PM/1200,00 m2, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 0,7 PM/600,00 m2 |
(3) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Od števila PM za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5 % PM za motorna enosledna vozila.
(5) PM za avtomobile, motorna enosledna vozila in kolesa iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(6) Za določitev števila PM za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(7) Pri rekonstrukciji obstoječega objekta se parkirni normativi ne uporabljajo pod pogojem, da se obstoječe število PM ohrani.
(8) Vsako parkirišče z več kot 100 PM za motorni promet mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov ter oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon.
(9) Kolesarnice morajo biti urejene v stavbah. Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.
(10) PM za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles; kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev.
(1) Na Samovi ulici, vzhodno od priključka Vodovodne ceste, se hodnik za pešce, zaradi širitve vozišča s pasom za leve zavijalce in ureditve zelenice z drevoredom, zamakne južno. Od kolesarske steze se nivojsko loči z betonskim robnikom v višini 5 cm. Pri prehodu čez Vodovodno cesto se spusti v blagem naklonu do nivoja ceste.
(2) Na Vodovodni cesti se hodnik za pešce ob zahodnem robu ohrani v obstoječi ureditvi in dimenzijah. Na vzhodnem robu se na hodniku za pešce, od priključka na Samovo ulico do stavbe B1, uredi drevored. V severnem delu se, skupaj s kolesarsko stezo, zamakne vzhodno, v dolžini razširjenega vozišča s pasom za leve zavijalce. Južno od razširjenega vozišča se potek vzhodnega roba ohranja, zahodni rob pa sledi robu vozišča. V južnem delu Vodovodne ceste je hodnik za pešce brez drevoreda in v obstoječih dimenzijah.
(1) Na Samovi ulici se površine za kolesarje uredi v obliki enosmerne kolesarske steze. Vzhodno od priključka Vodovodne ceste se kolesarska steza zaradi širitve vozišča s pasom za leve zavijalce in ureditve zelenice z drevoredom zamakne južno. Od hodnika za pešce se nivojsko loči z betonskim robnikom v višini 5 cm. Pri prehodu čez Vodovodno cesto se spusti v blagem naklonu v dolžini 3,00 m do nivoja ceste.
(2) Na zahodni strani Vodovodne ceste, se v severnem delu kolesarski promet vodi na kolesarskem pasu širine 1,25 m, v južnem delu pa na vozišču, skupaj z motornim prometom, kar je treba označiti s piktogrami. Na vzhodni strani ceste se uredi kolesarska steza v širini 1,50 m na nivoju hodnika za pešce. Od vozišča je niveletno ločena z betonskim robnikom, od hodnika za pešce pa s talno signalizacijo.
(intervencijske poti in površine)
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
Dovoz za dostavna vozila za potrebe celotnega območja je treba zagotoviti preko predvidenih priključkov na javne ceste.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, vročevodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na plinovodno omrežje in elektronsko komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije. Priporoča se raba čim večjega deleža obnovljivih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) ter učinkovita raba vode.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.7 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Območje OPPN je oskrbovano z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljane. Za oskrbo načrtovanih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba zgraditi vodovodne priključke na javno obstoječe in načrtovano vodovodno omrežje.
(2) Zaradi načrtovanih posegov na Samovi ulici je treba obstoječi vodovod dimenzije 150 mm na odseku med križiščem Samove ulice in Vodovodne ceste ter križiščem Samove ulice in Dunajske ceste zamenjati in prestaviti v hodnik za pešce. Nov vodovod po Samovi ulici se naveže na načrtovan odsek vodovoda dimenzije 150 mm v križišču Dunajske ceste in Samove ulice, katerega obnova je načrtovana skladno s projektno nalogo JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 2659 in ni predmet tega OPPN. Za zagotavljanje požarne varnosti se na načrtovanem vodovodu po Samovi ulici predvidi vgradnja hidranta. Gradnja vodovoda po Samovi ulici se izvede v dveh etapah. V etapi A se zamenja vodovod na odseku od križišča Samove ulice in Vodovodne ceste do obstoječega hišnega priključka za stavbo Samova ulica 5. V etapi C se zamenja vodovod na odseku od hišnega priključka za stavbo Samova ulica 5 do mesta predvidene obnove obstoječega vodovoda dimenzije 150 mm po projektni nalogi JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 2659.
(3) Za vsako načrtovano stavbo se izvede samostojni vodovodni priključek. Stavbi A1 in A3 se priključita na nov vodovod dimenzije 150 mm po južnem robu Samove ulice. Stavba A2 se priključi na obstoječi vodovod dimenzije 100 mm po zahodni strani Vodovodne ceste.
(4) Med gradnjo je treba zaščititi vse obstoječe vodovode znotraj območja OPPN.
(5) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Rekonstrukcija vodovoda za območje OPPN 15 Dunajska – Vodovodna, JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., št. PN 2675V, januar 2015.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Tehnični pravilnik za vodovod.
(7) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Na območju OPPN je zasnovan mešan kanalizacijski sistem. Komunalno odpadno vodo iz območja OPPN je treba prek načrtovanega in obstoječega kanalizacijskega omrežja odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
(2) Odpadna komunalna voda iz načrtovanih objektov na območju OPPN se odvaja v obstoječ kanal dimenzije 500 mm po Vodovodni cesti (stavbi A1 in A2) in v obstoječ kanal dimenzije 300 mm po Samovi ulici (stavba A3).
(3) Priključevanje stavb na obstoječe kanalizacijsko omrežje je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtoki iz kletne etaže so možni le preko črpališč.
(4) Padavinsko vodo iz strešin načrtovanih stavb ter manipulacijskih in utrjenih površin je treba ponikati skladno z določili 23. člena tega odloka. Odvajanje padavinske v obstoječe kanalizacijsko omrežje ni dopustno.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(6) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Načrtovane stavbe na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključi na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
(2) Obstoječe glavno vročevodno omrežje T1400 dimenzije 500 mm, preko katerega se bo vršila oskrba objektov s toploto, poteka po Vodovodni cesti. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo načrtovanih stavb s toploto.
(3) Na območju OPPN je izveden priključni vročevod P802 dimenzije 100 mm. Pred začetkom odstranitve objektov se priključni vročevod znotraj vplivnega območja gradbišča ukine in zaključi izven vplivnega območja gradbišča. Za nemoteno oskrbo obstoječe stavbe B1 v času gradbenih del se predvidi samostojen priključni vročevod z navezano na obstoječ priključni vročevod P802.
(4) Za priključitev načrtovanih stavb na območju OPPN se izvedejo priključni vročevodi do obstoječega priključnega vročevoda P802 dimenzije 100 mm. Rešitev priključevanja se bo prilagajala etapnosti gradnje objektov.
(5) Za potrebe hlajenja načrtovanih stavb na območju OPPN se lahko predvidi uporaba toplote iz sistema daljinskega ogrevanja – vročevodnega omrežja, za kar je treba skladno z Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Ljubljana predhodno izdelati študijo izvedljivosti hlajenja. Na podlagi študije se izdela idejno zasnovo s predvideno rešitvijo hlajenja.
(6) Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplovodnih postaj ter priključitev stavb na vročevodni sistem (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.).
(1) Načrtovane stavbe na območju OPPN je za potrebe kuhe in tehnologije mogoče priključiti na sistem zemeljskega plina – na nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
(2) Obstoječe glavno distribucijsko nizkotlačno plinovodno omrežje N12000 dimenzije 200 mm, preko katerega se lahko vrši oskrba stavb, poteka po Dunajski cesti. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo načrtovanih stavb s plinom.
(3) Na območju OPPN so izvedeni trije priključni plinovodi dimenzije 50 mm, ki oskrbujejo stavbe kompleksa Krke (Dunajska cesta 65), stanovanjske vile ob Samovi ulici (Samova ulica 1) in stavbo B2 (Dunajska cesta 67). Pred začetkom odstranitve kompleksa Krke in stanovanjske vile je treba priključna plinovoda ukiniti, priključni plinovod za stavbo B2 pa se ohrani.
(4) V primeru priključitve načrtovanih stavb A1, A2 in A3 na plinovodno omrežje se izvedeta priključna plinovoda dimenzije 50 mm na obstoječi plinovod N 12000 dimenzije 200 mm po Dunajski cesti.
(5) Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe. Priključitev je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca distribucijskega plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o.
(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Obstoječe stavbe na območju OPPN se z električno energijo napajajo iz nedistribucijske TP 0762 Dunajska 65 in iz distribucijske TP 0063 Dunajska 67.
(2) Zaradi novogradenj na območju OPPN je za oskrbo območja OPPN z električno energijo treba zgraditi novo transformatorsko postajo. Lokacija nove transformatorske postaje se predvidi v stavbi A1. Iz nove TP, ki bo nedistrubucijska, se bodo napajale načrtovani stavbi A1 in A2 ter obstoječa stavba B1.
(3) V etapi A se obstoječa nedistribucijska TP 0762 Dunajska 65 ukine in nadomesti z novo v stavbi A1. Vključitev nove TP v elektroenergetsko omrežje se izvede iz obstoječega kabla med TP 0687 Vodovodna 3a in TP 0811 Stadion Vodovodna 20. Po izgradnji nove transformatorske postaje se predvidi odstranitev obstoječe TP 0726 Dunajska 65, obstoječi SN kabel iz TP 0726 Dunajska 65 pa se priklopi v TP 0063 Dunajska 67. Obstoječe stavbe B1, R4 in R5 se prevežejo v novo TP. Napajanje obstoječe stavbe B2 ter stavb Samova ulica 1 in Samova ulica 3, ki se napajajo iz TP 0063 Dunajska 67, ostaja v etapi A nespremenjeno. V etapi A se predvidi izgradnja elektrokabelske kanalizacije od nove TP in v nadaljevanju vzdolž Samove ulice do stavbe Samova ulica 5.
(4) V etapi B je načrtovana gradnja stavbe A2. Napajanje stavbe A2 je predvideno iz nove TP v stavbi A1.
(5) V etapi C se predvidi napajanje načrtovane stavbe A3 iz obstoječe TP0063 Dunajska 67 preko novega kabla. Predvidi se elektrokabelska kanalizacija od stavbe Samova ulica 5 vzdolž Samove ulice do Dunajske ceste in nato naprej po Dunajski cesti. Ob odstranitvi stavb Samova ulica 1 in Samova ulica 3 se obstoječi kabel do TP0063 Dunajska 67 odstrani.
(6) Dostop do nove transformatorske postaje je treba upravljavcu zagotoviti 24 ur dnevno.
(7) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN 115, Krka, Elektro Ljubljana d.d., št. 4/15 – DE LM februar 2015.
(8) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronske komunikacije)
Stavbe na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Pri gradnji cestne infrastrukture je treba predvideti koridorje za kabelsko kanalizacijo.
(1) Na odseku Samove ulice, kjer se hodnik za pešce in kolesarska steza zamakneta proti jugu, ter na vzhodnem delu severnega odseka Vodovodne ceste je treba potek obstoječe javne razsvetljave prilagoditi novi ureditvi.
(2) Zaradi nove prometne ureditve križišča Samove ulice in Vodovodne ceste se predvidi preureditev semaforizacije v križišču.
(3) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(4) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč za prostorske enote PE1 – del in PE 2 v območju občinskega podrobnega načrta 115 Dunajska – Vodovodna – del (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7417-PO v novembru 2015.
(območje Programa opremljanja)
(1) Program opremljanja velja na območju parcel z oznakama P1/1 in P1/2 v prostorski enoti PE1 in na območju prostorske enote PE2.
(2) Na območju parcele z oznako P1/3 v prostorski enoti PE1 in na območju prostorske enote PE3 se uporabljajo določila Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11 – v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
(1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno vročevodno omrežje,
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
(2) Ceste in pripadajoči objekti po tem odloku so:
– javne ceste s pripadajočimi objekti,
– javna razsvetljava in semaforizacija,
– kanalizacijsko omrežje za padavinsko vodo (ločen sistem).
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavbi na območju parcel z oznakama P1/1 in P1/2 v prostorski enoti PE1 in stavba na območju prostorske enote PE2 se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CEP (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CEP (sekundarne),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VOP (sekundarno – centralni).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbi na območju parcel z oznakama P1/1 in P1/2 v prostorski enoti PE1 in stavba na območju prostorske enote PE2 se nahajajo v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– primarno vročevodno omrežje z oznako VR (primarno),
– sekundarno vročevodno omrežje z oznako VR (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v PO MOL.
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. 10. 2015 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Skupni stroški (EUR) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CEP primarne) | 205.218,55 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CEP (sekundarne) | 391.338,81 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VOP (sekundarno – centralni) | 34.641,68 |
Skupaj | | 631.199,04 |
(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti, plinovodno omrežje, vročevodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so:
Predvidena komunalna oprema | Obračunsko območje predvidene komunalne opreme | Cp (EUR/m2) | Ct (EUR/m2) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CEP (primarne) | 23,59 | 6,36 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CEP (sekundarne) | 44,98 | 12,13 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VOP (sekundarno – centralni) | 3,98 | 1,07 |
Skupaj | | 72,55 | 19,56 |
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 54. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, Cp in Ct, po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme iz prejšnjega odstavka se indeksirajo na dan 31. 10. 2015 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,067257. Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
Obstoječa komunalna oprema | Obračunsko območje | Cp (EUR/m²) | Ct (EUR/m²) |
Primarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (primarne) | 0,00 | 11,29 |
Sekundarne ceste s pripadajočimi objekti | CE (sekundarne) | 0,00 | 12,59 |
Primarno vodovodno omrežje | VO (primarno – centralni) | 2,63 | 2,81 |
Sekundarno vodovodno omrežje | VO (sekundarno – centralni) | 0,18 | 4,11 |
Primarno kanalizacijsko omrežje | KA (primarno – centralni) | 5,57 | 5,80 |
Sekundarno kanalizacijsko omrežje | KA (sekundarno – centralni) | 7,68 | 9,01 |
Primarno plinovodno omrežje | PL (primarno) | 3,21 | 3,32 |
Sekundarno plinovodno omrežje | PL (sekundarno) | 4,17 | 4,98 |
Primarno vročevodno omrežje | VR (primarno) | 7,31 | 5,71 |
Sekundarno vročevodno omrežje | VR (sekundarno) | 10,49 | 10,22 |
Objekti za ravnanje z odpadki | OD | 0,48 | 0,52 |
Primarne druge javne površine | JP (primarne) | 3,05 | 3,30 |
Sekundarne druge javne površine | JP (sekundarne) | 1,72 | 2,12 |
Skupaj | 46,49 | 75,78 |
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
Prostorska enota | Parcela | Stavba | Površina parcele (m2) | Neto tlorisna površina stavbe brez delov stavbe v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2) | Neto tlorisna površina delov stavbe v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (m2) |
PE1 | P1/1 | A1 | 2.596,00 | 4.690,33 | 6.507,20 |
P1/2 | A2 – severni del | 4.695,00 | 2.475,06 | 4.194,82 |
A2 – južni del | 2.833,62 | 4.579,94 |
Skupaj PE1 | 7.291,00 | 9.999,01 | 15.281,96 |
PE2 | P2/1 | A3 | 1.410,00 | 2.938,20 | 4.047,08 |
Skupaj PE2 | 1.410,00 | 2.938,20 | 4.047,08 |
Skupaj PE1 in PE2 | 8.701,00 | 12.937,21 | 19.329,04 |
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:
– enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100), dvostanvoanjske stavbe (CC-SI 11210), industrijske stavbe (CC-SI 12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) Ostale stavbe, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, imajo faktor dejavnosti, odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI), in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli: Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 54. člena tega odloka.
(4) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se izračuna na naslednji način:
KPij = (A(parcela) * Cpij * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ctij * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
KPij | znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, |
A(parcela) | površina parcele, |
Cpij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dp | delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka, |
K(dejavnost) | faktor dejavnosti, |
A(tlorisna) | neto tlorisna površina objekta, |
Ctij | obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju, |
Dt | delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, |
i | posamezna vrsta komunalne opreme, |
j | posamezno obračunsko območje. |
(5) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 54. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 54. člena tega odloka.
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste in pripadajoče objekte za odvodnjavanje in javno razsvetljavo ter vodovodno omrežje.
(2) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(3) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(4) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(5) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(6) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100-odstotni lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. tlorisni gabariti stavb:
– gradbene meje stavb lahko presegajo priključki okoljske, energetske ali elektronske komunikacijske infrastrukture ter spominska obeležja,
– dopustna je sprememba tlorisnih gabaritov kletnih etaž, pod pogoji, da ne posegajo v trase vodov okoljske, energetske ali elektronske komunikacijske infrastrukture, da se upoštevajo odmiki od sosednjih parcel ter javnih površin, in da se v območju zagotovi dovolj zelenih površin na raščenem terenu v skladu s faktorjem zelenih površin,
– lokacija vhodov in uvozno/izvoznih klančin se lahko prilagaja projektni rešitvi,
2. višinski gabariti stavb:
– število kletnih etaž je lahko prilagojeno tehničnim možnostim in potrebam po parkirnih mestih, pod pogojem, da je globina izkopa več kot 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
3. višinske kote terena in pritličja:
– dopustno odstopanje višinskih kot pritličja in terena je največ ±0,50 m,
4. zmogljivost območja:
– v odloku navedene BTP se lahko spremenijo v okviru dopustnih odstopanj gabaritov stavb in ob upoštevanju normativov, določenih v 12. in 35. členu tega odloka,
5. parcelacija:
– dopustna je sprememba zakoličbenih točk stavb skladno s spremembami v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov,
6. prometne ureditve in ureditve okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture:
– dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim soglasjem,
– dopustna so odstopanja od poteka tras, dimenzij, ureditev objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture ter ureditev površin, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno prometno funkcioniranje in dostopnost območja ali omogočajo ustreznejšo oskrbo in racionalnejšo izrabo prostora in ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznih vodov,
– poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovane s tem odlokom, je dopustna tudi gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v skladu s predpisi in ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev, predpisanih s tem odlokom.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih vodov in naprav okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture; vode in naprave je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi izdelave projektne dokumentacije mora za vsako posamezno etapo strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določiti, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeliti potreben obseg meritev,
– preden se začnejo izvajati gradbena dela je treba zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov in v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje,
– investitor je dolžan brez finančnih in drugih pogojev dopustiti javno rabo površin na terenu na zemljiščih, opredeljenih v 20. členu tega odloka, ki sicer pripadajo parcelam, namenjenim gradnji objektov.
(posegi, dopustni do izvedbe načrtovanih ureditev)
Do končne ureditve OPPN je na površinah na terenu, ki še niso urejene po določbah tega OPPN, ne glede na ostale določbe tega akta, dopustno urediti 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem in 24122 Druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. Te površine je dopustno ograditi z živo mejo ali s transparentno kovinsko ali žičnato ograjo.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– obnove fasadnega plašča stavb,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru z OPPN dopustnimi dejavnostmi, če je na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BR 1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad in BS 1/4 Koroška (Uradni list RS, št. 40/10 in 78/10) za dele zemljišč parcelnih številk 310/5 in 2227/6, vse katastrska občina (2636) Bežigrad, ki so v območju tega OPPN.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Bežigrad.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-28/2012-81
Ljubljana, dne 25. januarja 2016
Zoran Janković l.r.
