Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13- popr., 101/13 In 55/15) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet Občine Tišina na 13. redni seji dne 12. 2. 2016 sprejel
o proračunu Občine Tišina za leto 2017
S tem odlokom se za Občino Tišina za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto | | Opis | Proračun 2017 – 2 |
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 3.974.781 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 2.649.408 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 2.147.142 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 2.035.200 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 93.030 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 18.912 |
706 | | DRUGI DAVKI | 0 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 502.266 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 75.215 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 2.000 |
712 | | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 3.800 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 366.499 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 54.751 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 0 |
720 | | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 0 |
721 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 0 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
730 | | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
731 | | PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 1.325.373 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 729.761 |
741 | | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 595.613 |
78 | | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) | 0 |
786 | | OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 0 |
787 | | PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ | 0 |
| II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 4.283.160 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 1.685.594 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 389.575 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 59.497 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 1.204.474 |
403 | | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 9.250 |
409 | | REZERVE | 22.799 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 1.232.929 |
410 | | SUBVENCIJE | 78.160 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 726.605 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 150.288 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 277.875 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 1.327.937 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 1.327.937 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 36.700 |
431 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM | 36.700 |
432 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 0 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) | –308.379 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
750 | | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
751 | | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
752 | | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
440 | | DANA POSOJILA | 0 |
441 | | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB | 0 |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 217.408 |
500 | | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 217.408 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 109.029 |
550 | | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 109.029 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.) | –200.000 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 108.379 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 308.379 |
| | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 200.000 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Tišina.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Župan je pooblaščen tudi:
– da odloča o vlogah za sponzoriranje in donacije različnih prireditev do višine 1.000,00 EUR po vlogi, znotraj možnosti, ki jih dovoljuje proračunski namen oziroma tekoča proračunska rezervacija,
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. Prihodki iz naslova požarne takse, ki se uporabljajo za namene določene z zakonom o varstvu pred požarom
2. Prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest
3. Prihodki iz namenskih sredstev državnega proračuna
4. Prispevki sofinancerjev
5. Prihodki iz naslova podeljenih koncesij (vodna pravica in divjad)
6. Okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporablja za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda v skladu z odločbo ministrstva za okolje in prostor
7. Omrežnina za kanalizacijo in čistilne naprave, ki se uporablja za investicijsko vzdrževanje kanalizacije in čistilnih naprav (javna infrastruktura)
8. Prispevki občanov
9. Drug namenski prihodki proračuna.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun tekočega leta.
Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi (občinski svet, župan, nadzorni odbor), občinska uprava in režijski obrat. Ti so odgovorni za uporabo sredstev proračuna v skladu z namenom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna.
Posredni in drugi uporabniki proračuna morajo prihodke proračuna porabiti v skladu z zakonom, ustanoviteljskimi akti oziroma pogodbo o sofinanciranju dejavnosti.
Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev ter za investicijske izdatke.
Sredstva za financiranje posrednih proračunskih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu.
Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegla za ta namen določena sredstva v proračunu.
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika z upoštevanjem določil Zakona o javnih financah. O prerazporeditvi pravic porabe med področji proračunske porabe lahko odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 20 % obsega področja proračunske porabe, z upoštevanjem določil Zakona o javnih financah.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju 2017 (polletno poročilo) in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. V letu 2017 80 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 80 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Če se med letom spremeni narava delovnega področja, pristojnost ali obseg dela posameznega proračunskega uporabnika, se lahko na predlog župana zmanjša ali poveča obseg sredstev s soglasjem občinskega sveta, ki so za delo tega uporabnika namenjena v občinskem proračunu. Na podlagi predloženega programa dela se lahko vključi med letom v financiranje iz občinskega proračuna nov uporabnik na predlog župana s soglasjem občinskega sveta. V tem primeru se sredstva zagotavljajo iz splošne proračunske rezervacije. V primeru prenehanja financiranja posameznega proračunskega uporabnika se neporabljena sredstva proračuna lahko prenesejo v proračunsko rezervacijo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega proračunskega obdobja.
Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati roke plačil, ki so za posamezne namene predpisani za državni proračun. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih storitev in nabav.
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po 49. členu Zakona o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 3.000 EUR.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč (potres, poplava, zemeljski ali snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do njene skupne višine 2.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
V drugih primerih o uporabi sredstev proračunske rezerve, ki presegajo to višino odloča OS s posebnim odlokom.
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva oz, se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega uporabnika.
Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Tišina v skladu z zakonom in statutom.
Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora opravljati postopke nadzora v skladu s predpisi.
Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki proračuna so dolžni poročila o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto dostaviti takoj po pripravi letnih poročil.
Uporabnikom, ki ne ravnajo v skladu s 7. členom tega odloka in prvim odstavkom tega člena lahko župan delno ali v celoti začasno ustavi proračunsko financiranje, dokončno pa občinski svet na predlog župana. Župan o začasni ustavitvi poroča občinskemu svetu na prvi naslednji seji.
5. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan posameznemu dolžniku do višine 200,00 EUR odpiše ali delno odpiše plačilo dolga.
6. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2017 zadolži do višine 160.000 EUR, in sicer za namen izvajanja projekta »Večnamenska športna dvorana s komunalno in prometno ureditvijo«.
Občina se v letu 2017 na podlagi 56. člena Zakona o izvrševanju proračuna lahko zadolži do višine 57.408 EUR odobrenih povratnih sredstev iz naslova državnega proračuna.
V letu 2017 Občina Tišina ne bo dajala soglasij k zadolževanju in poroštev posrednim proračunskim uporabnikom.
(kratkoročno zadolževanje občine)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali pa se lahko občina likvidnostno zadolži (kratkoročna premostitvena posojila), vendar največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Kratkoročno posojilo mora biti vrnjeno do konca proračunskega leta. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove vrednosti.
Če posebni zakon ne določa drugače so prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi prihodek proračuna in stroški v zvezi z zagotavljanjem likvidnostnih sredstev proračuna izdatek proračuna.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2018)
V obdobju začasnega financiranja Občine Tišina v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0005/2016-1
Tišina, dne 15. februarja 2016
Franc Horvat l.r.
