Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 10. redni seji dne 11. 2. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Dolenja vas – Ap 1247
podlaga in predmet za OPPN
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje razpršene poselitve Dolenja vas – Ap 1247 (v nadaljevanju »OPPN«), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., (januar 2016) pod št. projekta PA-1509.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14).
(3) Na območju OPPN se določijo merila in pogoji za enostanovanjske stavbe s spremljajočimi stavbami in pripadajočo infrastrukturo oziroma sanacija obstoječih ureditev na dveh parcelah obstoječih objektov.
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(3) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(4) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(5) Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho.
(6) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(7) Spremljajoče stavbe so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim objektom, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi in sodijo po svoji velikosti oziroma zahtevnosti med manj zahtevne objekte.
(8) Spremljajoči objekti so po svojem namenu enaki enostavnim in nezahtevnim objektom, po svoji velikosti oziroma zahtevnosti pa sodijo v manj zahtevne objekte.
(9) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(10) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(11) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
(12) Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
(13) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditve;
2. območje urejanja;
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
11. obveznosti udeležencev graditve objektov;
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1. Območje OPPN
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje OPPN se nahaja na območju razpršene poselitve Dolenje vasi in se izdela za območje prostorske enote Ap 1247 v Pren-08, ki se nahaja med kmetijskimi zemljišči. Zajema zemljišča na parc. št. 955 in 963/1 k.o. Spodnja Pohanca v velikosti cca 1548 m2.
(2) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
(1) Na območju objekta, ki imata gradbeno dovoljenje za zidanico, vendar nista skladna z gradbenim dovoljenjem in sta namenjena tudi bivanju, poleg pridelave vina.
(2) Območje predstavlja razpršeno poselitev posebnih zaključenih območij v okviru sanacije – Ap. Širše območje ima značaj ruralne poselitve z namensko rabo Sk – površine podeželskega naselja s pojavljanjem posameznih površin razpršene poselitve – Ak.
(3) SZ od območja OPPN se na pobočjih razprostirajo vinogradi, JV od območja pa ležijo njive. Na prevoju terena poteka JP – javna pot 526471, Arnovo selo–Zakšek, s katero se zagotavlja dostop do posamezne parcele objekta. Območje je komunalno opremljeno.
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.
vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov
(1) Dopustna je gradnja vrste objektov, skladno z namensko rabo, in sicer bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem in kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen dvojčkov
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
– 12420 Garažne stavbe
(kot spremljajoč samostojen objekt v funkciji stanovanjske stavbe)
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(in sicer pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute).
(1) Dopustne so vrste dejavnosti skladno z namensko rabo prostora (bivanje in kmetijstvo) s prepletom spremljajočih dejavnosti, in sicer oskrbne, storitvene (razen gostinstva), poslovne in servisne dejavnosti, dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika parcela objekta, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr. povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in v skladu z dopustnimi mejami določenimi s predpisi.
(2) Spremljajoče dejavnosti ne smejo presegati 50 % BEP na parceli objekta.
vrste objektov glede na zahtevnost
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
zasnova in ureditvene enote
(1) Določijo se robni pogoji s površinami za razvoj objektov izhajajoč iz določil za namensko rabo, ki je pretežna v širšem območju tj. Sk – površine podeželskega naselja.
(2) Območje za gradnjo se omeji glede na sedanje ureditve in se v strmem delu terena predvidi ločena ureditvena enota Zp – zelen pas.
(3) Zasnova je razvidna iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«. Stavbe prikazane v grafičnem delu so simbolne narave.
lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta, kot je razvidno iz grafičnega dela.
(2) Površina za razvoj objekta je odmaknjena od parcelne meje parcele objekta 4 m, na območju, ki meji na kmetijska zemljišče dopustna gradnja do parcelne meje ob zagotavljanju potrebnih površin za gradnjo in vzdrževanje objektov.
(3) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov, uvozov, ureditve utrjenih dvorišč ter nezahtevnih in enostavnih objektov pod pogoji 13. člena tega odloka.
(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od parcele ceste najmanj 2,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(5) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(6) Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi pogoji, in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.Največja dovoljena etažnost stanovanjskega objekta je (K) + P + 1 ali M.
(7) Spremljajoče stavbe so lahko v sklopu osnovnega objekta ali ob njem ali kot samostoječi.
– V primeru potrebe po več vrst stavb iz te skupine (garaža, nadstrešek namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, lopa ipd.), naj bi bile praviloma funkcije le-teh združene v enovito spremljajočo stavbo.
– Spremljajoče stavbe so max. etažnosti K (lahko delno vkopana na nivoju pritličja hiše) + etaža, kjer je streha strop oziroma so brez kolenčnega zidu.
(8) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor zazidanosti (Fz) je 0,5.
(9) V ureditveni enoti Zp je dopustna gradnja podpornih zidov pod pogoji tega odloka in drugi posegi, ki jih dopušča OPN na zelenih ali kmetijskih površinah.
pogoji za oblikovanje objektov in površin
(1) Tipologija zazidave enostanovanjskih stavb: samostojne hiše.
(2) Dovoli se uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov.
(3) Oblika osnovnega stanovanjskega objekta:
– V osnovi tloris podolgovate oblike v smeri plastnic.
(4) Streha:
– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami na način, da prevladuje videz klasične simetrične dvokapnice.
– Barve kritin morajo biti opečne barve, drobne strukture. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Strehe dozidanega in spremljajočega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon in kritina) ali z ravno streho.
– Dopustne so zazelenjene strehe in terase.
– Čopi niso dopustni.
(5) Oblikovanje fasad
– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki …)) in na strehah objektov (kritine, frčade drugih oblik ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod).
– Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(6) Dozidava in nadzidava legalnih objektov
– Potrebno je zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom skladno s pogoji tega odloka ali pa se izvede v obliki kubusa na način, ki dopušča samostojno izraznost simetrične dvokapnice.
(7) Postavitev zunanjih enot naprav
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
– V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz ceste, mora biti le-ta vizualno skrita.
(8) Spremljajoče stavbe
– Pravokotne oblike, orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri vzporedno s cesto.
– Uporaba materialov in oblikovanje spremljajočih objektov naj izkazuje njegovo pojavno drugačnost. Oblikovno enostaven – nečlenjen objekt v barvah, strehah in materialih pod pogoji enakimi kot za stanovanjski objekt, v mansardi brez kolenčnega zidu.
– V primeru gradnje manjšega samostojnega objekta (do 100 m2) namenjenega poslovno-storitveni dejavnosti ali dozidavi v ta namen, naj le-ta izkazuje svojo programsko drugačnost ali z obliko ali v barvi ali materialu.
(9) Uvozi in utrjene površine:
– Vsaka stanovanjska enota mora imeti najmanj 2 parkirni mesti.
– V primeru dodatne dejavnosti v objektu, morajo biti vse manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli.
(10) Nepozidane in neutrjene površine
– Podporni zidovi so lahko grajeni tudi kot manj zahtevni, nezahtevni ali enostavni objekti. Zidovi višine nad 0,5 m, ki so vizualno izpostavljeni, morajo biti zazelenjeni. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, se praviloma izvede v terasah, razen če gre za podporni zid za objektom, ki ni vizualno izpostavljen v krajini.
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora.
– Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov ali preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v 15. členu tega odloka.
pogoji za nezahtevne in enostavne objekte
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. Majhna stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt)
2. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt)
3. Ograja
4. Podporni zid
5. Mala komunalna čistilna naprava
6. Rezervoar za vodo (samo vkopani)
7. Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture
8. Pomožni kmetijsko gozdarski objekt
9. Pomožni komunalni objekt
10. Objekti za akumulacijo vode od tega vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen
(2) K posameznem osnovnem objektu je dopustna postavitev samo enega objekta iste namembnosti.
(3) Lega in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja smiselno pod pogoji o legi spremljajoče stavbe, navedenimi v 11. členu in o oblikovnosti spremljajoče stavbe, navedenimi v 12. členu, kolikor ni drugače navedeno v tem členu in pod pogoji OPN, kolikor ta odlok ne določa drugače.
(4) Dopustna je tudi ravna ali zazelenjena streha. Streha nadstreškov in zimskih vrtov je lahko v celoti transparentna.
(5) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču
– Lega, velikost in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam morajo izkazovati sekundarno funkcijo – manjši gabariti, oblikovno skromnejše.
– Najbolj izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 1,5 m, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.
– Če so odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov določenih v drugi alineji tega odstavka tega člena, je treba pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel.
– Odmik manjši od 2,00 m na meji s prometnico ni dopusten.
(6) Ograje:
– Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
– Odmik ograj od cestišča ne sme biti manjši od 2,00 m.
– Ograje so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2,00 m.
– V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
– Masivne zazidane ograje niso dopustne.
pogoji za obstoječe objekte
Kljub nekaterim odstopanjem obstoječih ureditev od določil OPPN-ja se dopusti legalizacija brez potrebnih dodatnih posegov, saj obstoječe ureditve nimajo negativnega vizualnega vpliva na zaznavanje prostora.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
(1) Zemljišča za gradnjo objektov so priklopljena na obstoječo infrastrukturo (JP, elektrika, vodovod, Tk). Kanalizacijskega omrežja ni.
(2) Prečkanja cest, uvozov, dvorišč za potrebe spremljajočih stavb se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(3) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda pa najmanj 2,00 m.
(4) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(6) Prometne ureditve, potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov so prikazani na načrtu 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
(1) Obstoječ dostop na posamezno parcelo iz kategorizirane javne lokalne ceste LC 024031, Arnovo selo–Zakšek.
(2) Parkirna mesta za posamezno parcelo in manipulativne površine, namenjeno gradnji, se zagotavljajo na parceli, namenjeni gradnji tega objekta upoštevajoč določbe 12. člena tega odloka.
Obstoječi priključki na vodovodno omrežje.
(1) Na širšem območju ni izvedenega javnega kanalizacijskega sistema. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje voda.
(2) Čiščenje odpadnih vod se izvaja individualno s MČN po pogoju upravljavca.
(3) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin.
(4) Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice. Pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi. V PGD je potrebno priložiti izračun ponikanja in detajl ponikovalnice.
(5) Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj. lz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranega lovilca olj (SIST EN 858-2).
energetska infrastruktura
(1) Obstoječi priključki na električno omrežje.
(2) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
Obstoječi priključki na TK omrežje.
zbiranje in odvoz odpadkov
Individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnih mest ob cesti, ki morajo biti opremljena s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odjemna mesta lahko ostanejo obstoječa.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI
parcelacija in prostorski ukrepi
(1) Predvidene parcele objektov so določene glede na parcelno stanje in EUP, določeno v OPN.
(2) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na Občino.
(3) Parcelacija je razvidna iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
(4) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA
ohranjanje kulturne dediščine in narave
OPPN ne posega na območje kulturne dediščine, niti zavarovana območja s področja narave, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot.
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralnik za vodo.
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje stanovanj sodi po veljavnih predpisih med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
obramba in varstvo pred nesrečami
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju. Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi geološko – geomehansko poročilo, na podlagi katerega je potrebno preveriti ustrezno temeljenje objekta. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje voda.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,2. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih prometnih površinah.
Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
etapnost izvedbe prostorske ureditve
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
zagotavljanje izgradnje infrastrukture
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, kot velja za širše območje Dolenje vasi pri Artičah. Poseben program opremljanja za ta OPPN se ne izdela.
obveznosti udeležencev graditve objektov
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
dopustni posegi pred izvedbo ureditev
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
vpogled akta in nadzorstvo
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-3/2015
Brežice, dne 11. februarja 2016
Ivan Molan l.r.
