Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), Občinskega prostorskega načrta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 55/14, v nadaljevanju: OPN) in 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) je Občinski svet Občine Žužemberk na redni 11. seji dne 18. 2. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje kamnolom VRH PRI KRIŽU
1. člen
1. S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje kamnoloma VRH PRI KRIŽU (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba Umarh d.o.o., Ptuj, številka projekta 07/15. OPPN je bil izdelan na podlagi strokovnih podlag iz rudarskega projekta »Izkoriščanje zalog tehničnega kamna v pridobivalnem prostoru kamnoloma Vrh pri Križu ter sanacija degradiranih površin«, ki ga je izdelal rudarski projektant Entrajana d.o.o., Dobeno 95, 1234 Mengeš pod št. 6-01/2015-01.
2. Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
3. Osnovni izrazi, ki so pomembni za razumevanje OPPN za kamnolom:
– površina namenske rabe – površina opredeljena v OPN;
– površina pridobivalnega prostora – za OPPN podrobna namenska raba (nadzemni pridobivalni prostor);
– rudniški prostor – pristopno zemljišče in pridobivalni prostor predstavlja rudniški prostor;
– izkoriščanje mineralne surovine – pojem predstavlja celoten postopek tehnološkega procesa, in sicer način odpiranja površinskega kopa, dele tehnološkega procesa pridobivanja in predelave z izbiro opreme ter preskrbo z energijo;
– sanacija degradiranih površin, prizadetih z rudarskimi deli – ni sestavni del tehnologije izkoriščanja, ampak je le obveznost, ki je vezana na izkoriščanje;
– območje urejanja z OPPN obsega del območja zemljišč, ki so opredeljena kot površina namenske rabe LN;
– kamnolom – kraj, kjer se izkorišča tehnični kamen; tudi obrat za izkoriščanje tehničnega kamna.
II. OPIS NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
2. člen
(prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN)
OPPN določa prostorske pogoje (območje namenjeno izkoriščanju mineralnih snovi) in rešitev za učinkovito in usklajeno delovanje območja, pogoje za priključevanje na infrastrukturo ter predvideno novo parcelacijo območja. OPPN je osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev pridobivalnega prostora kamnoloma Vrh pri Križu v prostor, njegovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja, ter zagotavljanje dostopa do zemljišč ter sanacijo degradiranih površin.
(izbira načina izkoriščanja)
V obravnavanem primeru je predvideno zgolj površinsko izkoriščanje mineralne surovine, ob upoštevanju običajnih parametrov, ki zagotavljajo obvladovanje naravnih danosti in poln izkoristek zalog, obenem pa zagotavljajo ekonomsko vzdržno obratovanje.
4. člen
(količine mineralne surovine v predvidenem pridobivalnem prostoru)
V tej fazi so razpoložljive bilančne zaloge mineralne surovine – tehničnega kamna v območju predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma Vrh pri Križu ocenjene na približno 470.000 m3 v raščenem stanju. Količino odkopnih zalog se opredeli s projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje.
(doba obratovanja kamnoloma)
Glede na ocenjene zaloge in lokalne ter širše potrebe po mineralni surovini za vse predvidene namene, je predvidena letna proizvodnja mineralne surovine med 20.000 in 30.000 m3 v raščenem stanju, kar pomeni ob približno konstantni proizvodnji dobo izkoriščanja med 15 in 20 let.
(izkoriščanje mineralne surovine)
Pojem izkoriščanje mineralne surovine predstavlja celoten postopek tehnološkega procesa, in sicer način odpiranja površinskega kopa, dele tehnološkega procesa pridobivanja in predelave z izbiro opreme ter preskrbo z energijo. Sestavni del tehnološkega procesa so tudi varnostni ukrepi in ukrepi za obvladovanje okoljskih tveganj. Sanacija degradiranih površin, prizadetih z rudarskimi deli, pa ni sestavni del tehnologije izkoriščanja, ampak je le obveznost, ki je vezana na izkoriščanje.
Pridobivanje mineralne surovine – odkopavanje predstavljajo sledeča dela:
– Pripravljalna dela;
– Odkopavanje – odkopna metoda;
– Transport mineralne surovine do predelave in predelava.
Sanacija obsega sledeča dela:
– Rekultivacijo – zasip odkopanih prostorov s pripravo za biološko sanacijo;
– Biološko sanacijo.
7. člen
1. Odlok s Prilogo 1.
2. Grafični del: | |
1. Izsek iz kartografskega dela OPN | 1:3000 |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | 1:1500 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | 1:10000 |
4.a Ureditvena situacija | 1:1500 |
4.b Ureditvena situacija | 1:1500 |
5. Prikaz poteka priključevanja na infrastrukturo in javno dobro | 1:1500 |
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave | 1:1500 |
7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | 1:1500 |
8. Načrt parcelacije | 1:1500 |
3. Priloge:
– Povzetek za javnost,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora z analizo smernic,
– Strokovne podlage – Idejna zasnova in strokovne podlage iz rudarskega projekta»Izkoriščanje zalog tehničnega kamna v pridobivalnem prostoru kamnoloma Vrh pri Križu ter sanacija degradiranih površin« ki jih je izdelal rudarski projektant Entrajana d.o.o., Dobeno 95, 1234 Mengeš pod št. 6-01/2015-01.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
1. Območje urejanja z OPPN obsega dele zemljišč, ki so v OPN opredeljeni kot površine podrobne namenske rabe LN (območje mineralnih surovin, površine nadzemnega pridobivalnega prostora). Območje OPPN je manjše kot je območje namenske rabe v OPN. Rudniški prostorobsegadelezemljišč, namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin – pridobivalni prostor in pristopna zemljišča, ki so potrebna za pristop do pridobivalnega prostora in na katerih nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin. Pridobivalni prostor obsega del parcele št. 529/7, k.o. Gornji Križ, v velikosti 34.477,15 m2. Velikost območja urejanja OPPN je 35.916,87 m2 in obsega dele parcel 529/7, 529/8, 1240/5, k.o. Gornji Križ.Površina rudniškega prostora bo enaka površini pridobivalnega prostora.
Rudniški prostor na jugu in jugozahodu omejuje gozdna cesta. Obstoječi plato ob omenjeni cesti, kjer je v preteklosti že bil izkoriščan kamen, leži na koti 275 n.m.v. Višinska razlika do vrha predvidenega kamnoloma v severnem delu območja, ki leži približno na koti 340 n.m.v., tako znaša 65 m.
Ureditve izven območja OPPN
Izven območja urejanja se uredi dostopna cesta iz Poljan do pridobivalnega prostora in izvede eden od dveh cestnih priključkov na to cesto. Cesto je potrebno urediti v dolžini cca 290 m v skladu z občinskimi in ostalimi predpisi o urejanju cest.
2. Meja OPPN poteka:
Izhodiščna točka opisa meje območja leži na skrajnem južnem delu območja. Od izhodiščne točke poteka opis proti zahodu in višini severnega roba jezera zavije proti severozahodu in preči obstoječo pot. Meja teče proti severozahodu do stika s parcelo 529/8, k.o. Gornji Križ. Na tej potezi prečka gozdno cesto s parcelno št. 1240/5, k.o. Gornji Križ in teče naprej po jugozahodnem robu meje namenske rabe do parcele št. 529/5, k.o. Gornji Križ. V tej točki zavije proti severu do stika s parcelo 529/7, k.o. Gornji Križ in nadaljuje po zahodni meji parcele 529/7, k.o. Gornji Križ do severnega roba. V severozahodni točki parcele 529/7, k.o. Gornji Križ zavije proti vzhodu in teče do jugovzhodne točke parcele 1210/1, k.o. Gornji Križ. V tej točki zavije proti jugovzhodu in teče navzdol po parceli 529/7, k.o. Gornji Križ do jugovzhodne parcelne meje 529/7, k.o. Gornji Križ in naprej po tej parcelni meji do izhodiščne točke.
3. Pridobivalni prostor kamnoloma Vrh pri Križu zajema del zemljišča katastrske parcel št. 529/7, k.o. Gornji Križ, površine znašajo:
| Površina namenske rabe | 41.911,86 m2 |
| Površina OPPN | 35.916,87 m2 |
| Površina pridobivalnega prostora | 34.477,14 m2 |
| Površina rudniškega prostora | 34.477,14 m2 |
Območje urejanja z OPPN je manjše kot površina EUP KGV-VK, ki je opredeljena v OPN, saj se območje kamnoloma umika stanovanjskim objektom na severovzhodu območja ter ne vključuje delov, ki se smiselno ne vključujejo v delovanje kamnoloma.
4. Odmiki:
Po enajstem odstavku 55. člena, v povezavi z devetim odstavkom 54. člena OPN, so odmiki od parcelnih meja, razen od najpomembnejšega javnega prostora, enaki kot odmiki stavb v splošnih določilih in znašajo najmanj 3,0 m.
Glede prej navedenih pogojev za odmike pod točko 4 so odmiki posega od sosednje parcele 529/6, k.o. Gornji Križ potrebni v zahodnem delu, kjer bo ta v povprečju znašal 5 m, v severnem delu od parcele 190, ki bo znašal 15,7 m, od parcele 1210/3 in 1210/1, vse k.o. Gornji Križ pa najmanj 5 m, V vzhodnem delu poseg ne bo mejil na sosednje parcele. V jugovzhodnem delu posega bo znašal najmanjši odmik od sosednje parcele 529/9, k.o. Gornji Križ, v mejniku T04 in sicer 3,7 m. V južnem delu bodo odmiki od sosednjih parcel 1240/4 in 529/15, vse k.o. Gornji Križ večji od 5 m. V jugozahodnem delu posega, bodo odmiki od parcele 1240/5, k.o. Gornji Križ znašali najmanj 3 m, razen v delu pristopne ceste iz javne poti. Zato v preostalem delu jugozahodnega dela posega odmikov ne navajamo. Na vzhodni strani je predviden relativno velik odmik posega od parcele 677/2, k.o. Gornji Križ zato, da se zmanjšajo obremenitve okolja, zlasti zaradi razstreljevanja, za objekta Vrh pri Križu 13 in 14.
Odmik načrtovanega posega, ki bo v končni fazi določal velikost posega, se zagotovi tudi od javne poti in gozdne poti, ki je speljana v južnem delu načrtovanega posega v gozd na zahodnem delu posega. Odmik posega od omenjene poti pa mora znašati minimalno 5,0 m od roba cestnega telesa. Ta odmik se zagotovi med mejnikoma T16 in T19.
Odmik posega od osi prosto zračnega elektrovoda se ne zagotovi, ker se namesto tega predvidi prestavitev in pokablitev omenjenega voda zunaj območja pridobivalnega prostora.
Tabela: Mejne točke poligona, ki opredeljuje pridobivalni prostor v Gauss – Krügerjevem koordinatnem sistemu:
Točka | Koordinata x | Koordinata y |
T01 | 491.303.54 | 79.355.95 |
T02 | 491.317.12 | 79.372.83 |
T03 | 491.338.06 | 79.394.28 |
T04 | 491.346.47 | 79.404.58 |
T05 | 491.374.34 | 79.412.12 |
T06 | 491.448.43 | 79.475.32 |
T07 | 491.453.84 | 79.504.80 |
T08 | 491.412.95 | 79.538.57 |
T09 | 491.394.56 | 79.559.74 |
T10 | 491.381.59 | 79.564.61 |
T11 | 491.248.17 | 79.619.30 |
T12 | 491.228.59 | 79.640.34 |
T13 | 491.220.48 | 79.592.71 |
T14 | 491.198.20 | 79.516,70 |
T15 | 491.237.41 | 79.494,23 |
T16 | 491.253.53 | 79.482,50 |
T17 | 491.276.24 | 79.447,96 |
T18 | 491.279.50 | 79.441,71 |
T19 | 491.291.68 | 79.402,69 |
T20 | 491.298.17 | 79.386,72 |
T21 | 491.299.80 | 79.374,99 |
T22 | 491.298.55 | 79.359,54 |
Vir podatkov: vektorski sloj Podrobna namenska raba prostora (OPN Žužemberk) in strokovna podlaga iz rudarskega projekta. Od mejnikov v tabeli je najnižje postavljeni mejnik T01, ki se nahaja na višini 274,6 n.m.v., najvišje pa je postavljen mejnik T11, ki je na višini 345,0 n.m.v.
1. Območje obdelave nahajališča tehničnega kamna – dolomita Vrh pri Križu se nahaja v Občini Žužemberk, k.o. Gornji Križ, na pobočju nad naravno vrednoto Poljane pri Žužemberku – jezero v peskokopu. Vodotok se v območju lokacije ne pojavlja oziroma se pojavlja občasno zahodno od lokacije, na lokaciji pa ponikne v tla oziroma se voda preko dolomitne podlage preceja v jezero. Območje je locirano na nagnjenem zemljišču, ki ga pokriva redek mešani gozd, deloma pa grmovnice (leska). Na lokaciji posega je teren reliefa blago nagnjen, in sicer v vzhodnem delu od 80 v začetnem delu iz pristopne poti, do 170 v nadaljevanju, ter do 380 proti vrhu, to je proti objektu Vrh pri Križu 13 in 14. Podobni so tudi nakloni terena proti zahodu, s tem, da so v vmesnem delu nakloni malo večji (okrog 280), v gornjem delu terena pa so nakloni malo manjši (okrog 180).
2. Na manjšem delu območja (1130 m2) predvidenega kamnoloma Vrh pri Križu, je v preteklosti že bila izkoriščana mineralna surovina.
3. Ob jugozahodnem robu kamnoloma po dolini navzgor poteka lokalna javna pot št. 789871, odsek Poljane–Peskokop. Ta pot trenutno ni usposobljena za kamionski prevoz.
4. Na lokaciji posega ni objektov, razen nadzemni elektrovod, ki prečka lokacijo v smeri JZ-SV in gozdna vlaka, ki je speljana v območje gozda.
5. Na območju pridobivalnega prostora ni varovanega gozda.
6. Na območju predvidenega kamnoloma Vrh pri Križu je v preteklosti bil pridobivan tehnični kamen. Zato je na lokaciji nastal manjši plato in nad njim odprta stena, ki kaže osnovno strukturo dolomita. V območje kamnoloma vodi krajša pot, ki bo lahko služila za začasen dostop do predvidenih višjih etaž.
7. Obravnavano območje je v OPN opredeljeno kot območje mineralnih surovin (površine nadzemnega pridobivalnega prostora) – „kamnolom Vrh pri Križu“, na katerem bo izdelan OPPN. Osnova za izdelavo in sprejem OPPN za to območje je opredelitev v OPN. Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati usmeritve iz OPN.
8. Na spodnjem robu območja OPPN leži naravna vrednota Poljane pri Žužemberku – jezero v peskokopu.
9. Na območju OPPN ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.
10. Na območju ni vodovarstvenih območij.
11. Na območju OPPN ni obstoječih stanovanjskih objektov.
(planska in urbanistična podlaga)
Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter sprejeti Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Žužemberk (OPN Žužemberk), (Uradni list RS, št. 55/14) – dalje OPN. V dvajsetem odstavku 23. člena OPN je določeno, da je za namen izkoriščanja mineralnih surovin potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) ter da se raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. Enaka zahteva je navedena v tretjem odstavku 33. člena OPN, in sicer: območje mineralnih surovin s površinami nadzemnega pridobivalnega prostora – KGV LN se ureja na podlagi OPPN.
Za obravnavano območje so v OPN določeni naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
1. Po določbi osemnajstega odstavka 23. člena OPN mora sočasno z izkoriščanjem mineralnih surovin potekati sprotna sanacija površin površinskih kopov.
2. Po prilogi 2 k OPN, točka d:
– dopustna je izraba prostora za predvideno novo stanje prostora, po končanem izkoriščanju se izdela načrt ureditve po posameznih fazah.
– v jugozahodnem delu se formira izravnan plato dna izkoriščevalnega prostora, na severni in vzhodni strani pa naj se brežine v enakomernem naklonu, ki bo onemogočal erozijo tal, iztečejo v naravni teren.
– načrt pogozditev izravnanega platoja in terasastih brežin naj upošteva avtohtono rastje tega območja.
3. Po prilogi 2 k OPN, točka e:
– po izkoriščanju je na območju kamnoloma potrebno osnovati gozd.
– OPPN naj predvidi sprotno sanacijo prizadetega prostora za zagotovitev ekološke in funkcionalne skladnosti (nanos rastiščne prsti, pogozditev z ustreznimi vrstami in utrjevanjem brežin ter vkopov).
– v aktu je treba zagotoviti nemotene dostope do sosednjih zemljišč, za odkopano jalovino pa načrtovati ustrezno deponijo za odlaganje.
– za območje OPPN se izdela posebna strokovna podlaga za načrtovanje odvajanje padavinskih voda.
– v sklopu OPPN se v skladu s predpisi o urejanju cest načrtuje tudi ureditev dostopne ceste z navezavo na regionalno cesto pri Poljanah.
4. Po enajstem odstavku 55. člena, v povezavi z devetim odstavkom 54. člena OPN, so odmiki od parcelnih meja, razen od najpomembnejšega javnega prostora, enaki kot odmiki stavb v splošnih določilih in znašajo najmanj 3,0 m.
Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in Sklepa o začetku priprave OPPN. Območje je namenjeno pridobivanju tehničnega kamna – dolomita, dovoljena je postavitev objektov, ki so neposredno podrejeni dejavnosti izkoriščanja in sanacije. Posamezne gradnje se lahko izvedejo na podlagi rudarskega projekta za izvedbo.
(vrste posegov in objektov na območju OPPN)
Na območju OPPN je dovoljena:
– ureditev etaž za izkoriščanje mineralnih surovin v skladu z določili tega odloka,
– gradnja utrjenih površin, za potrebe začasnega deponiranja, parkiranja delovnih strojev in pretakanja goriva (vodo in olje neprepustno ustrezna ploščad z ustreznim lovilcem olj),
– gradnja objektov, ki so nujno potrebni za izkoriščanje in za sanacijo (kamor spada tudi postavitev objektov za orodje in delovno opremo, za vzdrževanje strojnih naprav in bogatenje oziroma predelava min. surovine ter oskrba z električno energijo in vodo),
– gradnja infrastrukture za objekte iz prejšnjih alinej.
(zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje)
A. Programska izhodišča
Skladno z izhodišči in cilji Državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami, ki ga je v letu 2009 sprejela Vlada RS, je smiselno zagotavljanje potreb po določenih mineralnih surovinah na že obstoječih ali nekdanjih lokacijah, ki lahko zagotavljajo letno količino mineralne surovine najmanj v višini 30.000 m3 v obdobju najmanj 15 let. Vsekakor lokacija kamnoloma Vrh pri Križu z opredelitvijo pridobivalnega prostora ustreza vsem tem merilom, poleg tega je predvideni pridobivalni prostor razmeroma daleč od naseljenih območij, vplivi na okolje so v prostoru vsekakor obvladljivi, potrebna osnovna infrastruktura (javna pot) je že vzpostavljena. Obravnavano območje kamnoloma Vrh pri Križu leži v območju med Posavskimi gubami in Suho krajino. Po podatkih iz osnovne geološke karte Slovenije, se pri Žužemberku pojavljajo skladoviti svetlo sivi, rožnati in rjavkasti spodnje triasni dolomiti, ki se menjavajo s plastmi sljudnatega peščenjaka in skrilavca. Dolomiti v območju pridobivalnega prostora kamnoloma naj bi bili večinoma lepo skladoviti, plasti naj bi bile debele od 0,5 do 1 meter. V obravnavanem primeru bo zgolj površinsko izkoriščanje mineralne surovine, ob upoštevanju običajnih parametrov odkopavanja, ki zagotavljajo obvladovanje naravnih danosti in poln izkoristek zalog, obenem pa zagotavljajo ekonomsko vzdržno obratovanje. Za zaščito živali pred poškodbami bo postavljena žična ograja okoli območja pridobivanja (faznost).
B. Pridobivanje mineralne surovine – odkopavanje predstavljajo sledeča dela:
1. Pripravljalna dela
Med pripravljalna dela uvrstimo dela, ki jih je potrebno opraviti pred pričetkom pridobivanja, in sicer:
– Označitev območja pridobivalnega prostora v naravi;
– Priprava dostopnih poti;
– Posek gozda in odstranjevanje podrasti;
– Odstranjevanje humusa in površinske jalovine;
2. Odkopavanje – odkopna metoda
Odkopna metoda je po definiciji skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega dela. Pri izkoriščanju mineralne surovine v strmini, se odkopavanje izvaja s formiranjem etaž ustreznih višin in naklonov etažnih brežin. V kamnolomu Vrh pri Križu bo pridobivanje v prvih 10 m pod površino izvajano pretežno s kopanjem, metoda razstreljevanja pa se bo uporabila kot pomožna, za rahljanje kamna. S tem bodo zmanjšani moteči vplivi odstreljevanja na tri najbližje objekte, ki se nahajajo v okolici posega. Za ostalo odkopavanje z razstreljevanjem se normativi določijo s približevanjem in merjenjem jakosti potresov na najbližjih objektih. Na tej podlagi se konkretizirajo tudi omilitveni ukrepi za zmanjšanje motečega vpliva razstreljevanja.
3. Transport mineralne surovine do predelave in predelava
Izkopani ali odstreljeni material s posameznih etaž bo premetavan na nivo nakladanja ali na nivo predelave, ki bo običajno najnižji plato. Premetavanje navzdol po brežini bo izvajano z bagrom ali s prerivanjem z buldožerjem. V primeru širših etažnih ravnin, bo pridobljeni material tudi predelovalo na višjih etažah in odvažalo iz kamnoloma z vozili. Na predelovalnem platoju konkretne etaže bo premetani oziroma prerinjeni material predelan z mobilnimi postroji in naložen na tovorna vozila ter odvažan po transportnih poteh iz kamnoloma, vse z namenom, da bodo prašne emisije čim manjše. Predelava odstreljenega materiala s proizvodnjo drobnejših frakcij mineralne surovine, bo izvršena na mobilnih drobilno sejalnih napravah v območju kamnoloma, katere je mogoče locirati tudi na etažah, da bo predelava opravljena neposredno na mestu pridobivanja materiala in bodo s tem prašne emisije zmanjšane na minimum. Premetavanje oziroma prerivanje materiala na nižje nivoje v času vzgonskih vetrov, lahko v ozračje sprošča večje emisije prahu zato ni dovoljeno.
4. Sanacija: S sanacijo poskušamo prostoru povrniti obliko in funkcijo, kar je v konkretnem primeru kamnoloma Vrh pri Križu izvedljivo. Določbe Zakona o rudarstvu zavezujejo nosilca rudarske pravice – koncesionarja, izvajati sprotno sanacijo in izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del – izkoriščanju kamnoloma. Na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju.
Sanacija se sestoji izrekultivacije in biološke sanacije.
Rekultivacija pomeni oblikovanje končnih brežin etaž z ublažitvijo naklonov, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin tako, da se čim manj moteče vklopijo v prvotno okolje.
Biološka sanacija je nadaljevanje tehnične sanacije in sestoji iz priprave tal za ozelenitev – prekritje s plastjo kamnolomske jalovine, zemlje in humusa – zatravitev in zasaditve avtohtonih grmovnic in dreves. Ker je prvotna kultura območja gozd, je predvidena pogozditev večine razpoložljivih površin. Pogozdene bodo v celoti površine etažnih ravnin, pri zasutih etažah pa tudi brežine, medtem ko etažnih brežin realno ni mogoče ozeleniti, ozelenijo se skozi čas s samo zasaditvijo določenih rastlinskih vrst.
Sanacija kamnoloma bo izvajana sproti, hkrati z napredovanjem oziroma formiranjem etaž kamnoloma od zgoraj navzdol.
C. Funkcionalna in programska zasnova
– odpiranje in razvoj kamnoloma: V preteklosti je na lokaciji predvidenega kamnoloma že bilo izvajano pridobivanje tehničnega kamna, sicer na relativno omejenem prostoru, kjer je sčasoma nastal manjši plato in nad njim odprta stena višine približno 10 m v dolžini približno 30 m. Po izvedbi pripravljalnih del bo mogoče začeti z razvojem etaž v severnem delu pridobivalnega prostora, kjer kamnolom doseže najvišjo točko na koti cca 340 n.m.v. Zaradi rahlega prehoda v okoliški teren bo najvišja kota okoliškega terena na 345 n.m.v. Najvišja etaža bo na koti 330 n.m.v, v nadaljevanju odkopavanja od zgoraj navzdol pa se bodo formirale etaže s končno višino 10 m do višine spodnjega platoja na koti 270 n.m.v, skupaj največ šest etaž.
– odkopna metoda: Material bo pridobivan v etažah določenih višin in širin z uporabo sodobnih tehničnih metod, sredstev in opreme za drobljenje, prerivanje, nakladanje in odvoz ter ob upoštevanju tehničnih in varstvenih normativov za varstvo zdravja ljudi in živali, varstvo okolja in objektov v okolici. Samo pridobivanje materiala – tehničnega kamna dolomita na etažah, je predvideno zgolj površinsko izkoriščanje mineralne surovine, ob upoštevanju običajnih parametrov odkopavanja, ki zagotavljajo obvladovanje naravnih danosti in poln izkoristek zalog, obenem pa zagotavljajo ekonomsko vzdržno obratovanje. Dela se načeloma izvajajo od zgoraj navzdol tako, da se najprej odkopava na zgornji etaži do končnega roba, nato na nižji etaži enako do predvidenega končnega roba ter naprej do osnovnega platoja. Iz navedenega sledi, da je dela potrebno začeti na vrhnji etaži in nadaljevati po etažah navzdol. Predvsem v začetni fazi so verjetna odstopanja od tega pravila iz razloga omejenega prostora zaradi formiranja etaž ter prilagajanja obstoječemu stanju.
– Pogoji za oblikovanje etaž in pridobivanje: Formiranje etaž ob končni brežini kamnoloma bo relativno dolgotrajno zaradi omejene proizvodnje surovine in razmeroma dolgega skupnega časa izkoriščanja kamnoloma.
– Parametri etaž: V območju predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma Vrh pri Križu se bo odpiranje kopa formiralo na novo, s formiranjem etaž od zgoraj navzdol ne glede na namen uporabe mineralne surovine v posameznem delu kamnoloma. Višinska razlika med obstoječim platojem na koti 275 n.m.v in vrhom kamnoloma na koti 340 n.m.v je okoli 65 m. Tako se v kamnolomu okvirno predvideva formiranje 6 etaž okvirne višine okoli 10 m z naklonom etažne brežine 65°, s končno širino etažne ravnine 7 m, delovne širine etažne ravnine v času izvajanja del pa so glede na način pridobivanja surovine oziroma način transporta med 12 in 20 m. Zaradi zagotavljanja ustrezne varnosti, se formiranje etaž glede na način pridobivanja, lahko izvaja z etažami različnih višin, od 2 do 5 m. Takšna višina etaž je začasna in se uporabi na mestih, kjer je teren bolj položen, v končni obliki imajo etaže končno višino 10 m, s toleranco 1 m. Med etaže se formirajo bodisi s prečnim ali vzporednim napredovanjem glede na brežino etaže. Končni naklon kopa bo predvidoma znašal približno 43°, kar bo zagotavljalo kamnolomu zadostno dolgoročno stabilnost. Parametri etaž so shematsko prikazani na skici.
– Pri določanju višine in širine etaže je treba paziti na to, da nagib etaže ustreza lastnostim kamna in da nikakor ni večji kakor 75° in da širina etaže ne sme biti manjša od 5 m. Glede širine delovnih etaž, v konkretnem primeru ni podana zahteva za prevažanje odkopanega materiala po etažah. Zato s tem v zvezi ni treba upoštevati določbe 285. člena pravilnika o površinskem izkoriščanju, ki določa, če se nakladanje in transport na etaži opravljata s tovornjaki, mora znašati širina etažne ravnine najmanj 12 m, kjer se s tovornjaki obrača pa mora biti širina 20 m. To velja tudi za slučaj predelave na etažah. Če se tekom izkoriščanja izkaže, da se zaradi prerivanja materiala na nivo predelave in nakladanja, v zrak dviguje prevelika količina prahu, se mora predelava in odvoz zagotoviti tudi iz vmesnih etaž in v ta namen zagotoviti prej navedene normative za širino etaže.
– Implementacija: OPPN se bo implementiral v izvedbo z rudarskim projektom za pridobitev koncesije in/ali rudarskim projektom za izvedbo.
Določbe ZRud-1 zavezujejo nosilca rudarske pravice izvajati sprotno sanacijo in izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Kot garancijo za izvedbo sanacije mora nosilec letno plačevati v eko sklad določena sredstva, ki jih odmeri ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Vplačana sredstva se nosilcu vrnejo po izvedeni sanaciji posameznih zaključenih površin.
Sanacija se sestoji iz rekultivacije in biološke sanacije.
1. Rekultivacija pomeni oblikovanje končnih brežin etaž z ublažitvijo naklonov, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin tako, da se čim manj moteče vklopijo v prvotno okolje.
2. Biološka sanacija je nadaljevanje tehnične sanacije in sestoji iz priprave tal za ozelenitev – prekritje s plastjo kamnolomske jalovine, zemlje in humusa – zatravitev in zasaditve avtohtonih grmovnic in dreves. Ker je prvotna kultura območja gozd, se predvidi pogozditev večine razpoložljivih površin. Pogozdene bodo v celoti površine etažnih ravnin, pri zasutih etažah pa tudi brežine, medtem ko etažnih brežin realno ni mogoče ozeleniti, ozelenijo se skozi čas s samo zasaditvijo določenih rastlinskih vrst.
Potek sanacije: Sanacija kamnoloma bo izvajana sproti, hkrati z napredovanjem oziroma formiranjem etaž kamnoloma od zgoraj navzdol. Vse horizontalne ali rahlo nagnjene površine bodo prekrite s plastjo zemlje in humusa, zatravljene in zasajene z avtohtonim drevjem ter grmičevjem. Delovne brežine se tudi v končni fazi ob sanaciji oblikujejo v naklonu do 65o ali manj. Vsa sanacijska dela je mogoče izvajati izključno od zgoraj navzdol. Prehodi v teren zgoraj in spodaj naj bodo zaokroženi. Spodnji del brežine je lahko izoblikovan tudi z nasipanjem z materialom iz kamnoloma. V cilju sanacije se lahko izvaja tudi delno zasipavanje kamnoloma s kamnolomsko jalovino in drugimi ostanki, ki nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma. Tako zasipavanje je sestavni del tehnološkega postopka izkoriščanja, za uporabo kamnolomske jalovine pa veljajo določila Uredbe o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 43/08 in 30/11). Odkopani prostor med koto 270 in 280 m n.m.v. se zasuje z zemeljskimi izkopi. Z enakim materialom se lahko zasuje tudi etaže, razen na k. 300 in 330, kjer se uredi gozdno pot.
1. Oblikovanje saniranega kamnoloma: Predvidoma bo najprej dokončno izkoriščen in saniran skrajni severni del kamnoloma, nato po etažah proti jugu. Nazadnje bo sanirano območje južnega dela kamnoloma in kasneje, če na njegovem območju ne bo več nobenih dejavnosti, bo saniran tudi osnovni plato kamnoloma s poravnavo in nasutjem nekaj zemlje in humusa. Po končanih delih bo namreč na razpolago sorazmerno velik in raven prostor, od koder bo mogoč ogled dela kamnoloma.
2. Biološka sanacija: Biološka sanacija oziroma rekultivacija kamnoloma je praktično zadnji postopek pri izvedbi sanacije. Glede na dejstvo, da je prvotna kultura območja kamnoloma Vrh pri Križu gozd, bo biološka sanacija usmerjena v ponovno vzpostavitev prvotne rabe. Pogozdene bodo tako v celoti površine etažnih ravnin, pri zasutih etažah pa tudi brežine, medtem ko strmih etažnih brežin realno ni mogoče ozeleniti. Ozelenijo se skozi čas s samozasaditvijo določenih rastlinskih vrst. Na pripravljena poravnana tla je potrebno navoziti ali nasuti najmanj 30–50 cm zemlje in humusa. Te površine je potrebno takoj zatraviti s primerno travno mešanico v kateri naj bodo tudi detelja in primarne rastline, ki izboljšujejo tla. Na tla pripravljena za pogozditev, bodo v primernem letnem času, praviloma ob koncu vegetacijske sezone, zasajene avtohtone vrste dreves in grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Kot izbrane vrste je priporočena bukev, ki naj bo prevladujoča ob posameznih drevesih gabra. V 5–10 letih je pričakovati, da se bo drevje in grmičevje razraslo in doseglo višino 3–5 m ter tako že delno zakrilo etažne brežine.
1. Padavinske vode (talne vode), ki ne pronicajo v kamnino, se delno zadržijo na etažah, sicer pa se ob večjih nalivih scejajo po pobočju preko etaž do platoja. V izogib prej navedenim problemom se na osnovi ocene dejanskega stanja po izdelavi nekaj končnih etaž (I. faza), izdela poseben načrt odvodnjavanja, s katerim se določi, na katerih lokacijah bo potrebno izdelati kanale in kje jih bo potrebno obložiti z betonskimi kanaletami, če bo to potrebno ter kje izdelati zadrževalnike oziroma razbremenilnike hitrosti vodnega toka. Pri izdelavi tega načrta je treba upoštevati, da se na vseh mestih, kjer lahko voda povzroči večjo škodo in ogroža varnost (promet po cestah in delo izpod osnovnega platoja) ter na lokacijah, kjer se v bodoče to pričakuje, izdelajo kanali z betonskimi koritnicami in razbremenilniki za umirjanje hitrosti toka vode. To je predvsem glavna izvozna cesta v južnem delu, kjer je speljana mimo kamnoloma in kjer bi bil lahko izliv vode iz kamnoloma največji. Osnovni plato na koti 270 naj ima rahli vzpon proti severu oziroma severovzhodu, in sicer generalno 0,5–1 %. Na skrajnem jugovzhodnem delu osnovnega platoja se že pred pričetkom izvajanja del v kamnolomu uredi večji usedalnik v smislu zadrževalnika drobnih frakcij. Iztok se uredi preko preliva v ustrezno dimenzionirano ponikalnico in naprej skozi prepustne dolomitne kamenine, skozi katere se bo precejala talna voda v sosednje jezero, ki je oddaljeno nekaj čez 40 m in ima nivo gladine približno na koti 265 n.m.v. Usedalnik se mora redno vzdrževati in prazniti, drobne frakcije iz usedalnika se morajo sproti uporabljati pri sanaciji kamnoloma. Odvodnjavanje ploščadi za parkiranje strojev se uredi tako, da prečiščene meteorne vode iz lovilca olj iztekajo v odvodni kanal ob ploščadi, ki se zaključi z izpustom v predvideno ponikalnico v kateri voda ponika v tla in naprej v jezero.
2. Na območju ni vodovarstvenih območij ali vodnih zemljišč vodotokov.
V. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
16. člen
(cestno omrežje – promet)
1. Dostop na območje kamnoloma Vrh pri Križu je omogočen preko občinske ceste – javna pot, št. 789871, odsek Poljane–Peskokop. Dostop na območje je organiziran preko obstoječega priključka, ki ga je treba ustrezno urediti. Priključki na občinsko cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom, ki določa pogoje o priključevanju na javne ceste preko lokalnih javnih poti oziroma lokalnih cest. Kolikor del vozišča poteka po parceli št. 529/16, k.o. Gornji Križ in ne po parceli št. 1240/5, k.o. Gornji Križ, ki je opredeljena kot javno dobro, investitor v sodelovanju z občino pred pričetkom del v kamnolomu uredi odmero tega zemljišča in uredi dovozno cesto po zemljišču, ki je javno dobro, preostali del javne poti od regionalne ceste do prej omenjenega odseka, pa se uredi v skladu s terminskim planom, ki se ga določi v soglasju z občino. Cesto je treba asfaltirati. V primeru širitve dostopne ceste v kamnolom je potrebno preprečiti plazenje/drsenje materiala v vodno telo z ustreznim zavarovanjem brežine.
2. Na območju bodo manipulativne površine za rudarsko (delovno) mehanizacijo.
3. Pristopne poti: Pristopne poti za izvedbo pripravljalnih del bo potrebno izdelati le za I. fazo. Za preostale faze pa predvidoma ne bo potrebno izdelati posebnih poti, saj bo mogoče v ta namen koristiti obstoječe etažne poti in dostop po terenu, ki je razmeroma položen in zato omogoča premikanje postrojev z gosenicami do mesta odkrivanja neposredno po površini (približno 12° oziroma približno 1:5). Izjemoma, če ni druge možnosti, je naklon krajših odsekov poti lahko tudi večji vendar praviloma ne več kot 30 %. Širina poti mora biti najmanj 4 m od tega na čvrstem raščenem terenu najmanj 3 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita je praviloma narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m.
4. Investitor mora po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Zagotoviti je treba neoviran dostop do gozdov zahodno od ureditvenega območja oziroma izvoz lesa iz teh gozdov med in po končanem izkoriščanju. Pogoji gospodarjenja z gozdovi južno od območja se ne smejo poslabšati.
(električno omrežje in naftni derivati)
1. Načrtovani poseg prečka nizkonapetostni (0,4 kV) nadzemni vod AL 3x70+71,5 mm2 (samonosni kabel), ki se ga v prvi fazi predvidoma prestavi ob vzhodni rob. Izvede se pokablitev z zemeljskim kablom Al 4x150+1,5 mm2. Po trasi kablovoda se položi ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm. Priključek na električno omrežje v začetni fazi obratovanja ni predviden. Električna energija za občasne potrebe bo zagotovljena z generatorjem. V fazi polnega obratovanja je dopustna priključitev na elektro omrežje v skladu s pogoji in ob soglasju upravljavca elektro omrežja. Pokablitev znotraj območja kamnoloma se bo v 1. fazi izvedla po trasi, ki je prikazana v OPPN. Nato se bo izvedla odstranitev obstoječega NN zračnega voda. Pokablitev preostalega dela prostozračnega voda (do točke A povzete po smernicah elektro) se bo izvedla naknadno, če se bo investitor oziroma nosilec rudarske pravice odločil, da uredi oskrbo strojnih naprav z električno energijo iz javnega omrežja.
2. Za obratovanje delovne opreme je potrebno energijo – pogonsko gorivo dovažati dnevno za dnevno potrebo oziroma količino, ki je spravljena v rezervoarju delovne opreme. Dovoz goriva se bo izvajal po potrebah, točenje pa bo z ustrezno opremo potekalo na za to posebej urejenem prostoru in bo urejeno skladno z veljavnimi predpisi. V kamnolomu ni dovoljeno skladiščenje tekočih naftnih derivatov.
Na območju ni predvidena izgradnja plinskega omrežja.
1. Na in ob območju ni vodovoda, priključek ni predviden.
2. Potrebna voda za sanitarne in tehnološke potrebe bo zagotovljena preko mobilnih cistern za vodo.
3. Vodo za gašenje bo mogoče zajemati iz bližnjega jezera.
1. Na območju ni kanalizacijskega omrežja, niti ni predvideno.
2. Na območju kamnoloma so predvidene mobilne sanitarne enote na praznjenje in odvozom do ustrezne čistilne naprave.
3. Meteorna kanalizacija: Prečiščene meteorne vode iz lovilca olj (SIST EN 858-2) iztekajo v odvodni kanal ob ploščadi, ki se zaključi z izpustom v predvideno ponikalnico v kateri voda ponika v tla in naprej v jezero.
4. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih površin.
5. Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se speljejo v ponikanje preko ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(telekomunikacijsko omrežje)
Preko oziroma ob območju ne potekajo telekomunikacijski vodi. Priključevanje na telekomunikacijsko omrežje ni predvideno.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
1. Pri realizaciji obravnavanega OPPN gre za umestitev kamnoloma na mestu črnega izkopa dolomita, ki ne vsebuje elementov, ki bi lahko povzročali onesnaženje. Zaradi tega ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave.
2. V času obratovanja in uporabe kamnoloma je treba izvajati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.
3. Kot potencialno nevarna snov se v postopku dela pojavljajo le tekoči naftni derivati – dizel gorivo, motorna in hidravlična olja za pogon strojev in gospodarsko razstrelivo.
4. Pri uporabi navedenih medijev je potrebno izvajati predpisane varnostne ukrepe.
(varstvo voda in drugi ukrepi)
1. Načrtovane ureditve se nahajajo v neposredni bližini naravne vrednote Poljane pri Žužemberku – jezero v peskokopu. Pri ureditvah je potrebno upoštevati zakonsko predpisan odmik od brežin vodnih teles, ki znaša za vodotoke 2. reda 5 m. V morfologijo brežin in obrežno vegetacijo se ne posega.
2. Zaradi dodatne razgalitve površin bodo znotraj območja pridobivalnega prostora zastajale padavinske vode, ki bodo vsebovale prašne delce. Padavinske vode se zbira v ustreznem usedalniku, ki se ga izdela v najnižjem delu kamnoloma (na južnem delu).
3. Nafto uporabljajo vsi premični delovni stroji v kamnolomu (vrtalni stroji, buldožer, nakladalniki in bagri, mobilne drobilne in sejalne naprave) ter vozila, ki prihajajo v kamnolom. V kamnolomu mora biti urejena ploščad za parkiranje strojev in pretakanje goriva z lovilcem olj. Za preprečitev onesnaženja voda z derivati za primer kraje goriva, se mora za čas ne obratovanja zagotoviti videonadzor strojnih naprav, s prenosom signala na določeno mesto stalne kontrole.
4. Gospodarska razstreliva se uporablja v postopku pridobivanja kamna.
5. Omilitveni ukrepi za razstreljevanje morajo opredeljeni v načrtu za izvedbo razstreljevanja in morajo v skladu s strokovnimi podlagami iz rudarskega projekta obsegati:
– razstreljevanje izvajati v dopoldanskem času (pred 12 uro), ko se zračne mase spuščajo po pobočju navzdol oziroma ko veter piha od severa proti jugu, da se s tem zmanjša raznos prahu navzgor proti objektom in širjenje zračnega udara.
– posamezne odstrele je načrtovati in izvršiti v trenutku, ko je hitrost vetra najmanjša. Tu je treba paziti, da veter ne piha v smeri proti severu ali severovzhodu proti objektom, ker veter znatno prispeva k širjenju zračnega udara in širjenju prašnih in plinskih emisij.
– razstreljevanje izvajati v času, ko je iz kameninskega masiva izteklo toliko vode, da so minske vrtine pred polnjenjem z eksplozivom brez talne vode, da se s tem zmanjša prenos vibracij do objektov. V ta namen je treba v prvi fazi posega v južnem delu parcele 529/7, k.o. Gornji Križ na najnižjem delu izkopati usedalnik primernih dimenzij, v katerega se bo stekala voda iz višje ležečega hribinskega masiva, v katerem se bo izvajalo razstreljevanje.
– za razstreljevanje je uporabiti samo eksploziva, ki so pakirana v dovolj trdni embalaži, ki se ob normalnem rokovanju ne more strgati zunaj vrtine ali v vrtini, da se s tem prepreči onesnaževanje podtalnice. Razstreliva morajo biti pakirana v dovolj trdnem plastičnem ovoju, ki se ob normalni uporabi ne more strgati. V primeru strganja zunaj vrtine, je treba z razsutim eksplozivom ravnati kot z nevarnim odpadkom.
– za povezovanje eksplozivnih polnitev v vrtinah je uporabljati električne vodnike, v primeru uporabe detonacijske vrvice, pa je vrvico zunaj vrtine dosledno pokriti s peskom, da se s tem zmanjša zračni udar.
– če se pričakujejo padavine, se po razstreljevanju odstreljeni kup pokrije s polivinilom, da se prepreči izpiranje ostankov eksplozije in finih delcev v tla. S tem ukrepom se istočasno omogoči uspešnejšo predelavo (drobljenje in sejanje) ter manjšo porabo energije.
6. Skladiščenje razstreliva v kamnolomu je prepovedano.
1. Na območju OPPN je predvideno ločeno zbiranje komunalnih odpadov ter odvoz v pristojen regijski center za ravnanje z odpadki. Ostale odpadke se zbira in manipulira skladno s področnimi predpisi. V kamnolomu ni dovoljeno puščanje ostankov hrane.
2. Za potrebe zasipa odkopanega prostora (rekultivacije) se v kamnolom dobavi ustrezna količina zemeljskih izkopov, za kar je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov po postopku R10.
1. Južno ob območju OPPN se nahaja naravna vrednota Poljane pri Žužemberku – jezero v peskokopu.
2. Deponije jalovine in humusa naj se zatravi z mešanico avtohtonih trav. Morebitna dodatna zemljina, ki bo na območje kamnoloma pripeljana za potrebe nasipanj ali humuziranja od drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih vrst. Po zaključku gradnje je potrebno vse gole površine zasejati s travno mešanico avtohtonih trav. Med obratovanjem kamnoloma in še tri leta po zaključku sanacije je treba zagotavljati izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja naj se izvaja trikrat letno (maj, julij, september). Vsako tujerodno vrsto je potrebno na njej primeren način sproti odstraniti in jo uničiti.
3. Obstoječa obrežna zarast naj se ohranja oziroma se jo dosadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves. Vse načrtovane ureditve in umestitve objektov ne smejo posegati v obvodni pas in obvodno drevnino.
4. Za pogozditev se uporabijo avtohtone rastlinske vrste (prevladuje naj bukev s posameznimi drevesi gabra, srbot, bršljan, robida). Biološka sanacija naj se praviloma izvaja ob koncu vegetacijske sezone. Brežine kamnoloma in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami, rob teras pa z drevesno in grmovno zarastjo. Zasajanje naj se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto in utrjeno humusno podlago.
5. Les listavcev, ki je posekan po 30. juliju, naj se odpelje iz območja strnjenih gozdov do maja (naslednje leto). Les, ki je posekan v obdobju od 1. maja do 20. avgusta, naj se iz območja strnjenih gozdov odstrani v 14 dneh.
6. Na dostopni cesti naj se uredijo urejene razširitve za izogibanje tovornjakov in avtomobilov. Plato kamnoloma naj se uredi tako, da bo med njim in cesto vzpostavljena drevesna bariera, ki bo služila kot dodatno pufersko območje med kamnolomom in okolico.
7. Območje kamnoloma po končanih delih ne sme služiti odlaganju odpadkov.
(varovanje kulturne dediščine)
1. Na območju OPPN ni objektov in območij kulturne dediščine. V bližini se nahajajo: Valična vas – Arheološko najdišče (EŠD 759), Valična vas – Cerkev sv. Martina (EŠD 2697) in Vrh pri Križu – Cerkev sv. Marjete (EŠD 2561).
2. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno institucijo za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(dostopi za komunalna in intervencijska vozila)
Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije).
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
1. Območje se glede plazovitosti nahaja v območju običajnih zaščitnih ukrepov in nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni.
2. Realizacija OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. Na območju morajo biti izvajani vsi varnostni ukrepi za delo v kamnolomih. Poseben poudarek mora biti namenjen varnostnim ukrepom pri miniranju, varnostnim ukrepom pri uporabi detonacijske vrvice, varnostnim ukrepom pri odrivanju, odkopavanju, premetu, nakladanju, transportu, razkladanju in transportu. Ravno tako je potrebno dosledno izvajati varnostne ukrepe pri delu s postroji.
4. V času izkoriščanja se nad območjem formiranja etaž zavaruje zgornji rob kamnoloma v celotnem obsegu. Izvedejo se ukrepi zavarovanja z varnostnimi zemeljskimi nasipi iz površinske jalovine ali humusa, kot začasne deponije, ki se izdelajo po robu odkopnega polja in opremijo z ustrezno varnostno ograjo ter postavitvijo opozorilne table s trajnimi napisi o prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino. Način zavarovanja (izbira ograje in način ter lokacijo postavitve), se določi z rudarskim projektom.
5. Na dostopni cesti ob vhodu v kamnolom se postavi zapornica, prav tako na dostopni cesti na etaže. Ob vhodu se namesti informativna tabla s podatki o nosilcu rudarske pravice in izvajalcu rudarskih del ter ustreznimi opozorilnimi znaki.
(varstvo pred prahom in onesnaževanjem zraka)
1. V času izvajanja del bo onesnaženost zraka povečana le neposredno na delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil. Glede na dinamiko del je to onesnaževanje majhno.
2. V procesu izkoriščanja nastajajo določene količine prahu, in sicer pri odkopavanju, premetavanju ter nakladanju in vgrajevanju materiala. Zaradi naravne vlažnosti materiala so te količine majhne in praktično zanemarljive.
3. V dolgotrajnem sušnem obdobju in v primeru vetrovnega vremena je potrebno povozne površine in deponije materialov vlažiti. Glede na relativno majhne površine ni pričakovati pomembnejšega zapraševanja okolice. Ob upoštevanju veljavnih normativov in primernem obveščanju ter transparentnem nadzoru je moteče vplive možno zmanjšati na sprejemljivo mejo. Zaradi varstva pred prašenjem se izvede protiprašna zaščita glavne izvozne ceste (asfalt)!Voda za vlaženje se bo po potrebi dovažala s cisternami, saj sestava tal ne omogoča zadrževanja meteornih vod na območju kamnoloma za namen vlaženja.
1. Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve.
2. Način prometnih poti celotnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara.
3. Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi.
4. Vse strojne naprave na območju morajo biti opremljene z ustreznimi gasilnimi aparati.
5. Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju OPPN ni dovoljeno.
6. Za potrebe intervencijskih vozil bodo zagotovljene dovozne poti in dostopi v območju kamnoloma, vodo za gašenje bo mogoče zajemati iz jezera v peskokopu.
7. Zaradi odmaknjenosti lokacije od naselja, se za čas ne obratovanja zagotovi videonadzor strojnih naprav s prenosom signala na določeno mesto stalne kontrole, da se prepreči kraje goriva in drugačno povzročanje škode (požig).
Na območju OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(varstvo pred hrupom)
1. Lokacija je praktično neobremenjena s hrupom. Ob izvajanju del bo lokacija obremenjena s hrupom pri delu delovne opreme na deloviščih. Hrup nastaja pri posameznih delih, in sicer pri vrtanju, prerivanju, transportu in nakladanju ter predelavi. Največ hrupa nastaja neposredno ob viru, ki pa se bo delno emitiral v naravno okolje. Hrup, ki nastane pri miniranju je redek, kratkotrajen in traja največ sekundo.
2. Potrebno je upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območje kamnoloma oziroma delovišča v njem lahko razvrstimo v IV. območje varstva pred hrupom, medtem ko okolico kamnoloma v III. območje varstva pred hrupom.
3. Ob uporabljeni delovni opremi in procesu ni pričakovati preseganje dovoljene ravni hrupa v najbližjih objektih. Dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 7. do 19. ure v poletnem času, v zimskem med 8. in 16. uro, ne bodo se izvajala ob nedeljah in praznikih, ob sobotah le izjemoma.
4. Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
5. Na delovnih mestih neposredno ob virih hrupa je obvezna uporaba osebnih zaščitnih sredstev za zaščito sluha.
(število, velikost in oblika parcel)
V skladu s pravili mejno ugotovitvenega postopka se določi urejeno zunanjo parcelno mejo tam, kjer ta še ni določena.
Posegi na območju lahko odstopajo od posegov podanih v predmetnem OPPN. Odstopanja so dopustna po smeri, višini in širini delovnih teras in teras ob končni brežini kamnoloma, pri poteku gospodarske javne infrastrukture in postavitvi objektov za potrebe izkoriščanja in sanacije, kar se opredeli z rudarskim projektom. Ta odstopanja pa ne smejo biti v nasprotju z rešitvami in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
IX. ETAPNOST IZVAJANJA OPPN
(časovni potek pridobivanja mineralnih snovi)
1. Glede na razpoložljive zaloge materiala v predvidenem pridobivalnem prostoru približno 470.000 m3 in predvideno letno proizvodnjo med 20.000 in 30.000 m3, bo trajala doba izkoriščanja kamnoloma med 15 in 20 let, v skladu s trajanjem podeljene rudarske pravice. Najmanj šest mesecev pred iztekom veljavnosti rudarske pravice je mogoče zaprositi za podaljšanje trajanja v skladu z določili ZRud-1.
2. Izvedbo obravnavanega posega za izkoriščanje v pridobivalnem prostoru, ki neposredno določa količino odkopnih zalog, se razdeli po posameznih fazah izvedbe z upoštevanjem predvidenega letnega izkopa. Izkop zalog in končna sanacija je razdeljena v pet faz.
3. Odpiranje in odkopavanje zalog je po površini smiselno razdeljeno v štiri polja, ki so enake posameznim fazam od I do IV. Prvo polje predstavlja urez ali usek proti vzhodu, iz katerega se bo nato nadaljevalo odkopavanje proti zahodu. Faze, ki so vezane na površino, so označene z rimskimi številkami od I do IV. V primeru širitve pridobivalnega prostora proti zahodu se IV. fazo temu primerno prilagodi z izvedbo začasne sanacije. V zadnjo V. fazo je vključeno odkopavanje zalog pod osnovnim platojem kamnoloma, to je pod k. 280. Vzporedno z navedenimi fazami, bo v posameznih fazah posega izvajana tudi sanacija, predelava kamna in začasno skladiščenje.
4. Število posameznih faz se lahko razdeli še v etape, če bo to potrebno za racionalnejšo rabo prostora in če se med izvajanjem del izkaže, da je to potrebno zaradi povečanja varnosti, zaradi zagotavljanja kontinuitete izkopa in predelave ter zaradi zmanjšanja stroškov, kar vse se opredeli z načrtom za izvedbo.
5. Izvedba posega v odkopnih poljih oziroma fazah je zaporedna od I. do V. faze.
OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih občinske uprave Občine Žužemberk.
(nadzor nad izvajanjem OPPN)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(začetek veljavnosti OPPN)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-5/2015-18
Žužemberk, dne 22. februarja 2016
Franc Škufca l.r.
