Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) je Državni zbor na seji dne 4. marca 2016 sprejel
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016–junij 2017 (DeUDIEU1617)
Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še zlasti v Svetu, ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta (1. januar 2016–30. junij 2017) in Delovnega programa Komisije za leto 2016, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov Evropske unije v obdobju januar 2016–junij 2017, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.
DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2016–JUNIJ 2017
Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) se v zadnjem obdobju srečuje z izzivi, ki pomenijo verjetno najtežjo preizkušnjo za trdnost povezave doslej. Največji migracijski val v Evropi v zadnjih desetletjih, teroristični napadi v Parizu, pretekla kriza v evrskem območju in vprašanje morebitnega izstopa Združenega kraljestva iz EU nas opozarjajo, da pogosto jemljemo temeljne pridobitve in prednosti članstva v EU kot samoumevne. Po drugi strani pa naraščajoča nestabilnost v južni in vzhodni soseščini EU, nespoštovanje načela ozemeljske celovitosti in suverenosti v Evropi glede na rusko aneksijo Krima in naraščanje raznovrstnih, zlasti asimetričnih groženj miru in redu v Evropi, kažejo na velike varnostne, zunanjepolitične in strateške izzive, ki so pred EU.
Hkrati nam ti izzivi tudi jasno kažejo, da jih nobena posamezna država članica ne more uspešno reševati sama. Odgovore je mogoče najti le s tesnejšim in učinkovitejšim sodelovanjem vseh članic EU in iskanjem skupnih evropskih rešitev. Zadnja finančna in dolžniška kriza sta utrdili zavedanje o temeljnem pomenu skupne valute in stabilnosti evrskega območja za trdnost celotnega gospodarstva EU, največji migracijski val v zadnjih desetletjih pa je nedvoumno pokazal na medsebojno odvisnost držav članic in izpostavil potrebo po solidarnosti in medkulturnem dialogu.
Vsi ti izzivi pa vplivajo na države članice z različno stopnjo intenzivnosti. Zaradi različne izpostavljenosti pritiskom je tudi dojemanje nujnosti ukrepanja med državami članicami pogosto različno, prav tako pa tudi njihovo razumevanje bistva posameznega izziva. Različne interpretacije izzivov in posledično neenotna stališča nam kažejo na močne silnice v smeri fragmentacije in to ravno v kontekstu, ki objektivno kliče po enotnejšem in bolje organiziranem skupnem odzivu. Nezanemarljivi žrtvi teh novih silnic, ki lahko privedejo do fragmentacije EU, sta krhka evropska identiteta in omajano zaupanje državljanov v evropski projekt. Enostranske odločitve držav članic, negotovost in neposredna ogroženost državljanov ter naraščanje populizmov vseh vrst nas opozarjajo, da je nova stvarnost vedno korak pred nami in da morata sprejemanje političnih odločitev ter predvsem njihovo izvajanje postati odločnejša in učinkovitejša. Obdobje krize je treba izkoristiti kot priložnost za iskanje novih pristopov, ki morajo temeljiti na demokratični legitimnosti odločitev na vseh ravneh in na vključevanju evropskih narodov in državljanov v oblikovanje skupne vizije prihodnosti. Sicer pa ima EU že izkušnje s tem, da v času kriz najde nove, njej lastne rešitve.
Slovenija ostaja jasna zagovornica tesnejšega povezovanja in večje konvergence EU, saj lahko le kot skupnost učinkovito rešujemo izzive tako velikih razsežnosti. Stabilna, varna, enotna, solidarna in gospodarsko uspešna EU je temeljni okvir za razvoj naše države, zato bo Slovenija še naprej vztrajala ostati v jedru evropskega povezovanja. Znotraj tega okvira želi Slovenija zagotoviti stabilno ekonomsko okolje za uspešno delovanje svojega izvozno usmerjenega gospodarstva, tudi s poglabljanjem enotnega trga EU in nadaljnjo integracijo ekonomske in monetarne unije. Prav tako želi Slovenija preko povezovanja v EU in z zavzemanjem za močne skupne institucije, učinkovite skupne politike na posameznih področjih ter z doslednim izvajanjem pravnega reda svojim državljanom zagotoviti visoko raven varnosti in omogočiti uživanje temeljnih svoboščin, ki jih prinaša članstvo v EU – kamor sodi tudi prosto gibanje oseb v schengenskem območju. Slovenija bo še naprej zagovarjala, tudi v luči zahtev drugih držav članic po redefiniciji njihovega položaja v EU, ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU, vključno s krepitvijo enotnega trga, prosto gibanje delavcev brez diskriminacije ter učinkovit in transparenten institucionalni ustroj EU s pomembno vlogo nacionalnih parlamentov.
Deklaracija opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim bo Republika Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU. Nekaterim nedokončanim nalogam iz obdobja prejšnje deklaracije se bomo morali posvetiti tudi v naslednjem obdobju, nepričakovani dogodki zadnjega leta pa narekujejo prednostno obravnavo na področjih, ki so se zdela še pred kratkim razmeroma zadovoljivo urejena. Na vseh področjih se moramo zavzemati za upoštevanje načela doslednosti pri izvajanju sprejetih dogovorov, načela prožnosti pri prilagajanju na spreminjajoče se razmere v svetu ter vodila, da je treba pravočasno zaznati znake novih izzivov in se nanje kot skupnost ustrezno in pravočasno odzvati.
V tem okviru se bo Republika Slovenija prednostno posvetila naslednjim ciljem:
Trdna ekonomska in monetarna unija za večjo stabilnost evropskega gospodarstva
Trdna ekonomska in monetarna unija (EMU) je ključnega pomena za zagotovitev stabilnega okolja, v katerem bodo slovenska in evropska podjetja v prihodnje bolje delovala. Zato je treba še okrepiti odpornost EMU, da se ponovno zažene proces zmanjševanja razlik med gospodarstvi držav članic evrskega območja. Jedro tega procesa so okrepljeno usklajevanje politik EU in evrskega območja, povečanje produktivnosti, ustvarjanje novih delovnih mest in socialna pravičnost. Za to pa bo nujno dokončati zasnovo EMU na štirih načrtovanih področjih: ekonomska unija, v kateri ima vsako gospodarstvo potrebne strukturne značilnosti, da lahko uspeva v monetarni uniji; finančna unija, ki bo zagotavljala integriteto enotne valute v celotni monetarni uniji, z zmanjševanjem tveganja za finančno stabilnost in vključevanjem zasebnega sektorja v delitev tveganja; fiskalna unija, ki bo skrbela za fiskalno vzdržnost in stabilizacijo, ter politična unija, ki bo temeljila na povečani demokratični odgovornosti in legitimnosti ter na okrepljenih institucijah.
Slovenija ostaja trdna v podpori tem načrtom. V kratkoročnem obdobju, po katerem bi se moralo območje evra konsolidirati, se bomo osredotočili na izvajanje obstoječih instrumentov, in sicer na ukrepe, ki povečujejo konkurenčnost, na razvijanje odgovornih fiskalnih politik ter na krepitev demokratične odgovornosti v tem procesu. Dolgoročno pa moramo sprejeti daljnosežnejše ukrepe za dokončno vzpostavitev ekonomske in institucionalne strukture EMU, ki bo vključevala tudi mehanizem za blaženje ekonomskih šokov. V tem procesu je treba večjo pozornost posvetiti zaposlitvenim in socialnim vprašanjem, tudi z okrepljenim dialogom s socialnimi partnerji. Slovenija bo zato podpirala namero Komisije, da predlaga evropsko osnovno raven socialnih pravic, ki bi izhajala iz obstoječega pravnega reda in služila kot kompas za skupni proces zmanjševanja razlik.
Slovenija bo nadaljevala z izvajanjem ukrepov za zaposlovanje in rast, socialno vključevanje in zmanjševanje revščine. Še naprej bomo podpirali krepitev socialne razsežnosti EMU in ukrepe EU za večjo konkurenčnost in inovativnost v gospodarstvu in družbi nasploh, s ciljem zniževanja brezposelnosti.
Slovenija se bo tudi zavzemala za učinkovitejše financiranje gospodarstva. Zato podpiramo načrt vzpostavitve unije kapitalskih trgov, ki naj bi doprinesla k diverzifikaciji in boljši ponudbi virov financiranja za podjetja. Unija kapitalskih trgov bo s poglabljanjem povezovanja trgov obveznic in trgov lastniških vrednostnih papirjev omogočila krepitev čezmejne delitve tveganj. Slovenija meni, da se morajo pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov upoštevati različne stopnje razvitosti in velikosti kapitalskih trgov v državah članicah, kar bo prispevalo k pozitivnemu učinku v celotni EU.
Razvojno usmerjen proračun EU
Vmesni pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki se bo opravil v letu 2016, naj bi prispeval k doseganju čim večje učinkovitosti porabe sredstev v smislu konkretnih rezultatov na prednostnih področjih. Slovenija se zavzema za ohranitev dosedanjih temeljnih prioritet, predvsem doseganja čim večje kohezije, razvoja podeželja in takšnega proračuna EU, ki bo odziven in prilagodljiv aktualnim izzivom, med katerimi so v ospredju zlasti migracije in nujnost učinkovitega soočenja z dejansko grožnjo terorizma.
Pomemben instrument EU za spodbujanje gospodarske rasti je Evropski sklad za strateške naložbe. Slovenija si bo prizadevala za uporabo teh sredstev na za nas strateško ključnih projektih, med katere sodijo zlasti drugi tir Koper–Divača, dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, spodbujanje energetske učinkovitosti ter veriga hidroelektrarn na Savi.
Nova migracijska politika
Zadnja leta je EU zaradi kriznih razmer, povečane revščine kot posledice gospodarske krize ter vse večjih posledic podnebnih sprememb na Bližnjem vzhodu in na afriški celini priča velikim migracijskim premikom. Sprva je migrantski val zajel predvsem Italijo in Grčijo, od poleti 2015, ko se je usmeril s srednjesredozemske poti na vzhodnosredozemsko in zahodnobalkansko, in se je proti severu EU podalo skoraj milijon migrantov, pa je v obvladovanje migracijskih tokov vključeno vse več držav članic in kandidatk za članstvo v EU.
Slovenija je kot najmanjša država in kot država na schengenski zunanji meji na tej poti zelo izpostavljena. Zato se znotraj EU zavzemamo za skupno ravnanje, ki mora biti solidarno in odgovorno, predvsem pa osredotočeno na dosledno spoštovanje in izvajanje veljavnega pravnega reda ter izpolnjevanje že sprejetih zavez in dosledno varovanje zunanjih schengenskih meja EU. Tudi v prihodnje bo Slovenija skrbela za takšno varovanje meja, da ne bo izgubila zaupanja drugih držav v schengenskem območju.
Vprašanje migracij se mora obravnavati celostno, pri čemer se je treba osredotočiti na odpravljanje njihovih vzrokov, s sodelovanjem z državami izvora in tranzita pa zagotoviti njihovo obvladovanje. Slovenija meni, da je treba vsa prizadevanja usmeriti v sklepanje sporazumov o vračanju s ključnimi tretjimi državami, pa tudi v izvajanje akcijskega načrta s Turčijo. Seveda pa je pri tem temeljnega pomena, da se nadaljujejo vsa prizadevanja za reševanje vzrokov migracijske krize.
Pri vprašanjih, ki zadevajo sistem obravnave prošenj za azil, bo Slovenija podprla rešitve, ki bi vodile v bolj organiziran in obvladljiv migracijski tok, pri čemer se bosta upoštevala poseben položaj držav na zunanji schengenski meji in zmožnost držav za sprejem in integracijo beguncev.
Schengensko območje označujemo za temeljno pridobitev in pravico državljanov EU, zato je njegov obstoj ključnega pomena za delovanje EU. Slovenija kot verodostojna članica schengenskega območja meni, da bi krčenje obsega območja brez kontrol na notranjih mejah omajalo temelje zaupanja med državami članicami, zato si bo v razpravi o prihodnosti schengenskega območja prizadevala za ohranitev obstoječih pravic.
Po terorističnih napadih v Parizu se je Slovenija tako kot ostale članice EU soočila z novim varnostnim okoljem in izzivi. Zato bo vso pozornost namenila sprejetju kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za uspešno izvajanje boja proti terorizmu, radikalizmu in ekstremizmu. Delovala bo v duhu solidarnosti in skupnih evropskih vrednot. V tem okviru želi Slovenija, tudi na podlagi dejavne vloge na območju Zahodnega Balkana, še posebno pozornost nameniti ukrepom za preprečevanje radikalizacije.
Enakost, socialna vključenost, vseživljenjsko učenje in kultura ter avdiovizualna politika
Skladno s strateškimi cilji EU bomo tudi v Sloveniji okrepili delovanje za povečanje udeležbe žensk na trgu dela in enake ekonomske neodvisnosti, zmanjšanje razlik v plačah, dohodkih in pokojninah med spoloma in s tem boj proti revščini med ženskami, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi pri odločanju ter boj proti nasilju na podlagi spola ter zaščito in podporo žrtvam.
Staranje prebivalstva zahteva ukrepe, ki so usmerjeni v aktivno in zdravo staranje ob zmanjševanju negativnih posledic demografskih sprememb na vzdržnost javnega sistema. V tem okviru bo v letu 2016 pripravljena Bela knjiga, ki bo tudi odgovor na priporočila Komisije za nadaljnje ukrepe Slovenije v zvezi s staranjem in novo pokojninsko reformo.
Slovenija bo še naprej poudarjala tudi pomen mobilnosti ter sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja med državami članicami in institucijami EU. Izobraževanje vpliva na razvoj vsakega posameznika in celotne družbe. Demografske spremembe in stalna potreba po posodabljanju znanja zaradi spreminjajočih se gospodarskih in socialnih razmer zahtevajo vlaganje v vseživljenjsko učenje in izobraževalne sisteme, ki se hitreje odzivajo na spremembe in so se sposobni prilagajati izzivom sodobnega časa.
Kultura je na ravni EU v prvi vrsti prepoznana kot vrednota sama po sebi, hkrati pa se močno poudarjajo tudi njeni pomembni socialni in ekonomski učinki. Slovenija si bo v Svetu EU še naprej prizadevala za okrepljeno vlogo kulture in kulturne dediščine, tudi pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se EU trenutno sooča. Evropsko komisijo bo tudi v prihodnje spodbujala, da poda predlog za razglasitev evropskega leta kulturne dediščine. Tvorno bo prispevala k iskanju vzdržnega modela financiranja in upravljanja Europeane, evropske digitalne knjižnice, arhiva in muzeja.
V naslednjem obdobju bo v ospredju področje avdiovizualne politike. Zaradi hitrega tehnološkega in tržnega razvoja se kažejo potrebe po spremembah zakonodaje. Slovenija si bo v pogajanjih o avdiovizualnih medijskih storitvah prizadevala za oblikovanje rešitev, ki zagotavljajo ustrezno varovanje kulturne raznolikosti in omogočajo vidnejšo vlogo manjših držav pri oblikovanju skupnega evropskega trga avdiovizualnih storitev.
Trdna energetska unija s podnebno politiko za prihodnost
Slovenija podpira strateški okvir za energetsko unijo, ki vzpostavlja prehod v nizkoogljično, zanesljivo in konkurenčno gospodarstvo. Pomembno je, da energetske unije ne razumemo zgolj kot osredotočanje na energetsko infrastrukturo in zanesljivost oskrbe, temveč kot celosten pristop, ki temelji na petih enakovrednih področjih. Ta področja so poleg energetske varnosti in oblikovanja enotnega energetskega trga energetska učinkovitost, prehod na trajno nizkoogljično družbo ter raziskave in inovacije na energetskem področju. Slovenija podpira pregleden sistem upravljanja energetske unije s ciljem zmanjšanja administrativnih bremen, pravične delitve bremen in suverenosti držav pri izbiri energetske mešanice.
Slovenija si bo prizadevala, da bodo v okviru nove energetske strategije osrednjo vlogo še naprej ohranili popolna integracija notranjega energetskega trga, ambiciozni podnebno-energetski cilji in zagotavljanje zanesljive oskrbe. Znotraj EU se zavzema za celovit pristop pri obravnavanju vseh vidikov energetske politike, tudi zunanje. Slovenija podpira tudi enoten pristop EU do globalnih energetskih in podnebnih vprašanj, tako v okviru energetske in okoljske politike kot v okviru evropske skupne zunanje in varnostne politike.
Dolgoročno globalno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ostaja med prednostnimi nalogami EU in njenih držav članic. Pred nami je dokončanje zakonodajnega okvira za doseganje podnebnih ciljev EU do leta 2030, kjer bo Slovenija za doseganje pravične delitve bremen med državami članicami v sektorjih, ki niso zajeti v sistemu trgovanja z emisijami, uveljavljala svoje posebnosti na področju prometa in biotske raznovrstnosti.
Enotni trg in boljše pravno urejanje
Med najpomembnejšimi simboli evropske integracije je enotni trg, ki temelji na prostem pretoku oseb, blaga, storitev in kapitala. Možnosti, ki jih ponuja, sicer še niso izkoriščene v polni meri, zato si je treba prizadevati za njegovo nadaljnjo poglobitev in večjo povezanost. Slovenija močno podpira prizadevanja v tej smeri, saj ima naša država značilnosti malega odprtega gospodarstva, za katerega uspeh je ključnega pomena možnost neovirane čezmejne menjave in poslovanja. V slovenskem gospodarstvu delujejo predvsem mala in srednja podjetja, zato so za nas zelo pomembni tudi ukrepi na ravni EU v smeri spodbujanja tovrstnih podjetij, tako v smislu izboljšanja poslovnega okolja in odpiranja celotnega enotnega trga kot tudi dostopa do virov financiranja. Večino teh prednostih ciljev obravnava tudi Strategija za enotni trg za blago in storitve, objavljena oktobra 2015, zato bo Slovenija intenzivno sodelovala v razpravah v Svetu o pobudah v okviru te strategije.
Tako v Sloveniji kot širše v EU je treba povečati konkurenčnost gospodarstva. V tej luči moramo ocenjevati vsa področja politik in zakonodaje, ki lahko vplivajo na konkurenčnost podjetij. Slovenija si bo prizadevala, da bo industrijska konkurenčnost sistematično vključena v vsa politična področja EU.
Za boljše poslovno okolje in večjo konkurenčnost gospodarstva, na drugi strani pa tudi za lažje vsakdanje življenje državljanov EU, je velikega pomena področje boljše zakonodaje. Slovenija podpira ukrepe, usmerjene v povečanje odprtosti in preglednosti postopkov odločanja na ravni EU. Poleg izboljšanja kakovosti nove zakonodaje je pomemben tudi stalen in dosleden pregled obstoječe zakonodaje EU, vključno z ukrepi za poenostavitev, kar je zlasti pomembno za skupno kmetijsko in kohezijsko politiko.
Evropa vidi eno ključnih priložnosti za povečanje gospodarske rasti v pospešenem razvoju digitalne družbe ter sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Slovenija se pri reviziji zakonodajnega svežnja s področja elektronskih komunikacij zavzema za odpravo ovir, ki preprečujejo vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij kot pomembnega elementa enotnega evropskega digitalnega prostora. Zavzemali se bomo za to, da se največ pozornosti posveti oblikovanju spodbudnega zakonodajno-regulatornega okolja za razvoj mobilnih širokopasovnih komunikacij. Slovenija podpira prizadevanja EU za uveljavitev zakonodajnih okvirjev za e-identifikacijo in storitve zaupanja za transakcije na enotnem digitalnem trgu.
Večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in gospodarske rasti, novih delovnih mest ter boljšega življenja državljanov pa ne bo mogoče doseči brez raziskav, razvoja in inovacij, ki morajo zato ostati bistven element strategije Evropa 2020. Ker je slovenski raziskovalni trg razmeroma majhen in finančno omejen, je za raziskovalce in podjetja pomembno vključevanje v mednarodne povezave. Slovenija bo zato na ravni EU podpirala predvsem ukrepe, usmerjene v sodelovanje in internacionalizacijo znanosti ter v odpravo ovir za nadnacionalno sodelovanje.
Učinkovita raba virov je ključna za zeleno in vključujočo rast EU in Slovenije. Prihajajoči evropski akcijski načrt za krožno gospodarstvo bo ustvaril notranji trg za ponovno rabo surovin in virov ter s tem omogočal postopen odmik od linearnega gospodarstva. Slovenija podpira prehod v zeleno krožno gospodarstvo in si bo še naprej prizadevala za postopno spreminjanje današnjih modelov proizvodnje in vzorcev potrošnje v bolj trajnostne oblike, podprla bo ekonomske spodbude in razvoj inovacij, ki ponujajo veliko priložnosti za rast podjetij in nova delovna mesta, hkrati pa koristijo okolju in zdravju ljudi.
Slovenija kot država na križišču pomembnih prometnih povezav v Evropi pripisuje velik pomen zagotavljanju kakovostne infrastrukture za trajnostno mobilnost, zato podpira rešitve, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu izvajanju nove politike vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Slovenija bo delovala v smeri okrepitve pomena prometnih poti na križišču V. in X. panevropskega koridorja in si prizadevala za vključitev X. koridorja v jedrno omrežje TEN-T in med koridorje tega omrežja. V tem okviru bo nadaljevala z dejavnostmi za vzpostavitev alpsko-zahodnobalkanskega železniškega tovornega koridorja na poti Salzburg-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Sofija-meja s Turčijo. Podpirala bo vse pobude za krepitev tega koridorja in njegove multimodalnosti ter skrbela, da bo temu ustrezno potekala tudi širitev obstoječih koridorjev jedrnega omrežja TEN-T na Zahodni Balkan. Za uspešno uresničevanje svojih interesov bo Republika Slovenija še naprej proaktivna tako na ravni EU kot tudi v okviru regionalnih povezav.
Reformirani skupna kmetijska in ribiška politika sta usmerjeni na gospodarske, okoljske in teritorialne izzive, s katerimi se danes sooča Evropa. Slovenija se zavzema za razvoj trajnostnega, inovativnega in okolju prijaznega kmetijskega, živilskega in ribiškega sektorja v celotni EU, ki bo po eni strani omogočil proizvodnjo kakovostnih proizvodov v skladu z zahtevami potrošnikov in postopki, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi ali dobremu počutju živali, po drugi strani pa bo upošteval posebnosti in izzive slovenskega kmetijstva in podeželja ter pripomogel k ohranjanju tradicije slovenskega ribištva ob upoštevanju njegovih specifičnih lastnosti in potreb.
Za Slovenijo je izrednega pomena pridelava kakovostnejše hrane, zanesljiva oskrba s hrano in zmanjšanje zavržkov hrane. Zato bo še naprej stremela h kratkim transportnim potem in dobavnim verigam oziroma lokalni oskrbi z živili in čim višji stopnji samooskrbe.
Stalno spremljanje razmer na kmetijskih trgih je za Slovenijo ključno, zlasti v primeru kriznih tržnih razmer in nevarnosti motenj trgov. Pri slednjem je pomembna hitra in učinkovita stabilizacija razmer na kmetijskih trgih EU.
Skupna trgovinska politika EU
Slovenija se zaveda pomena umestitve EU in Slovenije v svetovne trgovinske tokove. Tudi v luči novih mednarodnih okoliščin se morajo ti razvijati naprej. Instrumenti skupne trgovinske politike EU – že sprejeti trgovinski sporazumi in tisti, o katerih se EU pogaja s tretjimi državami ali s skupinami držav, vključno s Sporazumom o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe med EU in ZDA – ter dogovori v okviru Svetovne trgovinske organizacije morajo sicer služiti cilju rasti gospodarstva in delovnih mest, hkrati pa upoštevati pridobljene standarde v EU in Sloveniji na področjih, kot so socialne in delavske pravice ter varovanje zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, trajnostni razvoj, človekove pravice, poštena in etična trgovina, boj proti korupciji, pa tudi uravnoteženo reševanje sporov med državo in investitorjem. Slovenija namenja posebno pozornost v trgovinskih pogajanjih kmetijstvu. Zavzemali se bomo tudi za krepitev preglednosti pogajalskih procesov pri trgovinskih sporazumih za vse deležnike in državljane. Slovenija ne bo odstopala od stališča, da so tovrstni sporazumi predmet mešane pristojnosti, ki se ne morejo uveljaviti, dokler jih ne ratificirajo parlamenti vseh držav članic in potrdi Evropski parlament.
Krepitev EU kot verodostojnega svetovnega akterja
Skupna zunanja in varnostna politika se bo tudi v prihodnjem načrtovalnem obdobju posvečala predvsem soseščini EU, tako južni kot vzhodni. Aktualna vprašanja današnjika bodo ostala relevantna tudi v prihodnjih 18 mesecih, od vojne v Siriji, grožnje Da'esh in širjenja skrajnega islamizma v Iraku in Siriji, razmer na vzhodu Ukrajine, iskanja rešitve položaja v Libiji do zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in pozicioniranja Rusije v regiji in svetu. Begunska in migracijska kriza sta posledica globokih sprememb v evropskem sosedstvu, ki jih bo EU morala reševati celovito, dolgoročno in globalno, vključujoč celoten spekter zunanjepolitičnih instrumentov. Tudi zato bo Slovenija posebno pozornost posvečala konkretnejšim korakom EU v procesu oblikovanja globalne strategije EU in opredeljevanja tako ciljev skupne zunanje in varnostne politike kot tudi instrumentov in mehanizmov, s katerimi bo lahko zastavljene cilje učinkovito dosegala. Tako bomo dejavno sodelovali tudi pri izgrajevanju in sooblikovanju skupne zunanje in varnostne politike, vključno z nadaljnjim razvojem skupne varnostne in obrambne politike. Pri obravnavi vseh aktualnih mednarodnih in zunanjepolitičnih vprašanj bo Slovenija še naprej zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava, upoštevanje načela mirnega reševanja sporov, pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov avtohtonih narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin.
Glede na to, da ima lahko nemirna in nestabilna soseščina zelo negativen učinek na stanje v EU in na varnost evropskih državljanov ter evropsko gospodarstvo, bo Slovenija v naslednjem obdobju posvetila še več pozornosti soočanju EU s političnimi, varnostnimi, humanitarnimi, gospodarskimi in migracijskimi izzivi. Predvsem pa bo morala EU aktualna zunanjepolitična vprašanja in izzive ustrezneje in učinkoviteje reševati tudi v sklopu krepitve strateškega zunanjepolitičnega in varnostnega dialoga s ključnimi svetovnimi in regionalnimi partnerji ter v mednarodnih organizacijah in drugih večstranskih okvirih.
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bo EU Zahodnemu Balkanu namenjala ustrezno pozornost, tako z vidika reševanja odprtih vprašanj kot v okviru širitvenega procesa EU. Prizadevanja bodo usmerjena tudi na področje razvojnega sodelovanja in okvire instrumenta za predpristopno pomoč. Slovenija bo podpirala nadaljevanje širitvenega procesa, pri čemer bo poudarjala, da mora biti EU v ta proces vključena v smislu dejavnega vodenja in usmerjanja reform, potrebnih za izpolnitev potrebnih pogojev.
PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU V OBDOBJU JANUAR 2016–JUNIJ 2017
Strategija EU 2020 in evropski semester
Med najpomembnejšimi dejavnostmi EU je evropski semester, vsakoletni cikel usklajevanja politik v EU, ki je del strategije Evropa 2020. V okviru evropskega semestra države članice uskladijo svoje politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Evropska komisija je s sprejemom treh ključnih dokumentov (Letni pregled rasti – AGS, Poročilo Komisije o opozorilnem mehanizmu – AMR in s Specifičnimi priporočili za evrsko območje) pričela z evropskim semestrom za leto 2016. Skupne glavne prioritete EU se nadaljujejo, in sicer na področju spodbujanja investicij, izvajanja strukturnih reform in uresničevanja odgovornih javnih financ. Večji poudarek naj bi bil na ustvarjanju delovnih mest in socialnih kazalcih. Poročilo o mehanizmu opozarjanja vsebuje pregled vseh 28 gospodarstev držav članic EU glede potencialnih gospodarskih tveganj, vključno z zgodnjim opozarjanjem na neravnotežja, kot so visoka stopnja zadolženosti in presežki v plačilnih bilancah v nekaterih državah članicah. V nabor kazalcev za AMR so bili dodani kazalci v zvezi z zaposlovanjem, kot sta dolgoročna nezaposlenost in nezaposlenost mladih. To naj ne bi menjalo narave AMR, saj se ohranja poudarek na makroekonomskih neravnotežjih. Večjo pozornosti naj bi Evropska komisija namenila tudi socialnim kazalcem.
Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v procesu evropskega semestra, vključno s pravočasno pripravo osrednjih dokumentov, kot so Nacionalni reformni program (NRP), Program stabilnosti in Osnutek proračunskega načrta. Prav tako bo upoštevala priporočila, ki jih dobi tako kot vsaka druga država članica, in jih smiselno upoštevala pri oblikovanju svojih politik.
Na kratek rok Slovenija podpira poenostavitve in izboljšave evropskega semestra (npr. poenostavitev poročanja, izboljšanje časovnice, uporaba manjšega števila bolj fokusiranih strateških dokumentov, večja koordinacija znotraj institucij EU in med njimi, da ne prihaja do neskladij med predlogi ukrepov na področjih posameznih politik, določitev izvedljivih prioritet) ter pravil glede fiskalnih okvirov in dolga širšega sektorja država, kjer je potreben napredek glede metodologije za izračun proizvodne vrzeli, da bi bila pravila zanesljivejša, kar je tudi predpogoj za učinkovit politični nadzor in medsebojni pritisk držav članic.
Investicije za rast in delovna mesta
Evropska komisija je konec leta 2014 dala pobudo za povečanje naložb – t. i. Naložbeni načrt za Evropo. Njegov ključni element je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki je kot dopolnilo dela Evropske investicijske banke (EIB) začel delovati jeseni 2015, skupaj s svetovalnimi vozlišči in portalom za investicijske projekte, s čimer naj bi podpirali promoviranje zasebnih naložb in potencialnim investitorjem olajšali pregled in identifikacijo projektov. Evropska komisija bo v letu 2016 v okviru krepitve investicijskega potenciala EU predstavila izzive v investicijskem okolju ter ključne ovire za investicije v posameznih državah članicah.
Slovenija podpira Naložbeni načrt za Evropo kot pravi odgovor na trenutne razmere v EU, saj potrebujemo rast in nova delovna mesta. Poudarjamo velik pomen nacionalnih razvojnih bank (v Sloveniji je to SID banka) in se zavzemamo za njihovo čim večjo vključenost v načrt, torej v dejavnosti EIB. Slovenija podpira izvajanje strukturnih reform s ciljem povečanja konkurenčnosti ter izboljšanja poslovnega in investicijskega okolja.
Zavedamo se, da za investiranje še vedno obstajajo ovire, ki jih je treba odpraviti, kljub številnim že izvedenim ukrepom na področju poenostavitve poslovanja in insolvenčnih postopkov. Za Slovenijo je v obdobju okrevanja gospodarstva še posebej pomembno povečanje investicij za zagon gospodarstva.
Kohezijska politika
Po uspešnem zaključku obdobja 2007–2013 bo na področju kohezijske politike v prihajajočem obdobju osrednji poudarek na čim bolj uspešnem in učinkovitem izvajanju programov na prednostnih področjih Operativnega programa 2014–2020.
Ena pomembnejših skupnih nalog bo vsekakor poenostavitev izvajanja kohezijske politike. Slovenija je vseskozi bila velika zagovornica nadaljnjih poenostavitev postopkov koriščenja sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF), saj je le tako mogoče zagotoviti vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ter obenem uspešno in učinkovito črpanje teh sredstev. Ob upoštevanju deljenega upravljanja morajo dogovorjene poenostavitve veljati enako za vse, predvsem pa morajo zagotavljati gotovost, tako končnim prejemnikom in izvajalcem kot tudi regijskim in državnim organom, ki so vključeni v proces.
Že v letu 2016 pričakujemo začetek razprav za novo programsko obdobje po letu 2020, sprva najprej v okviru pobud držav članic. Slovenija bo tudi v tem procesu dejavna kot v preteklih obdobjih.
Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) bodo usmerjeni v izbor in izvajanje odobrenih projektov na ravni posameznih programov. Ključnega pomena v letu 2016 bo povečati prepoznavnost programov ETS in stremeti k doseganju kakovostnih in trajnostnih rezultatov na ravni projektov. Ob upoštevanju, da so vse slovenske regije (12 statističnih regij na ravni NUTS III) upravičene do programov čezmejnega sodelovanja, nadpovprečne uspešnosti slovenskih partnerjev v programih transnacionalnega sodelovanja ter da programi ETS dejansko prispevajo k integracijskemu procesu znotraj EU in k graditvi evropske identitete, si bo Slovenija na ravni EU prizadevala za povečanje teže programov ETS po letu 2020.
Makroregionalne strategije EU
Republika Slovenija je na podlagi sklepov Evropskega sveta edina država, ki je s celotnim ozemljem vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij EU: Podonavske, Jadransko-jonske in Alpske.
Republika Slovenija je svoj interes v okviru makroregionalnih strategij nedvomno prepoznala na področju mednarodnih prometnih tokov in njihovem razvoju v Podonavju, na področju institucionalne krepitve in sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, pri izkoriščanju potenciala morja z zaledjem ob sočasnem trajnostnem varovanju in upravljanju ter pri podpori in usmerjanju aktivnosti na ravni naše države v okviru izvajanja Jadransko-jonske makroregionalne strategije. V okviru strateškega projekta, sofinanciranega iz Jadransko-jonskega transnacionalnega programa EU, se vzpostavi strateški projekt, ki bo podpiral delovanje struktur in deležnikov Jadransko-jonske makroregionalne strategije.
Prepoznane interese Republika Slovenija udejanja tako, da je prevzela vodenje teh področij in s tem vodilno vlogo v regiji pri usklajevanju interesov.
Slovenija bo v letu 2016 kot prva predsedovala najmlajši makroregionalni strategiji EU – Alpski strategiji. Po sprejetju na Evropskem svetu decembra 2015 bo januarja 2016 ob zagonu njenega izvajanja gostila politično srečanje. Izkušnje iz drugih dveh makroregionalnih strategij, Podonavske in Jadransko-jonske, kažejo, da je prvo leto izvajanja namenjeno predvsem vzpostavitvi in zagonu izvedbene strukture. Ker ima Slovenija kot edina država tovrstne izkušnje iz drugih dveh makroregionalnih strategij, lahko pomembno prispeva k temu, da bo ta zagon učinkovit, postavljena struktura enostavna in skladna z obstoječo v okviru drugih dveh makroregionalnih strategij in da se s tem zagotovi sinergija vloženega napora.
Institucionalne zadeve
Evropska komisija se je v svojih političnih usmeritvah, na podlagi katerih je bila izvoljena, jasno zavezala k boljšemu pravnemu urejanju. Zato je predstavila predlog novega medinstitucionalnega sporazumao boljšem pravnem urejanju, katerega namen je okrepiti skupno zavezanost vseh treh institucij EU boljšemu pravnemu urejanju kot orodju za izboljšanje rezultatov in povečanje preglednosti pri sprejemanju odločitev na evropski ravni. Politični dogovor o medinstitucionalnem sporazumu je bil dosežen decembra 2015, institucije pa ga bodo podpisale po pravni redakciji in izvedbi svojih notranjih postopkov. Gre za prvi tak sporazum med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU po letu 2003, ki upošteva tudi spremenjena medinstitucionalna razmerja po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Sporazum prinaša zavezo k skupnostni metodi, preglednosti zakonodajnega postopka ter načelom subsidiarnosti, proporcionalnosti, pravne varnosti, enostavnosti ter jasnosti in doslednosti. Sporazum bo večjo učinkovitost EU zagotovil z zavezo k programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), s presojo vplivov v celotnem zakonodajnem postopku, stalnim spremljanjem uspešnosti pravne ureditve EU in natančnejšim vrednotenjem, usklajenim letnim in večletnim načrtovanjem, posvetovanjem z zainteresiranimi deležniki, večjo preglednostjo trialogov ter skupnimi prizadevanji za zmanjšanje neupravičenega „čezmernega prenosa“ zakonodaje EU s strani držav članic.
Kot izhaja iz sporazuma, naj bi tri institucije najpozneje do 31. decembra 2016 določile poti za razvoj ustreznih platform in orodij za boljšo sledljivost zakonodajnega postopka in končno vzpostavitev skupne baze podatkov o stanju zakonodajnih dosjejev, do konca leta 2017 pa naj bi vzpostavile skupni delujoč register delegiranih aktov. Obe pobudi je v pogajanjih zagovarjala tudi Slovenija, saj bosta konkretno pripomogli k boljši preglednosti zakonodajnega postopka.
Slovenija podpira prizadevanja za učinkovitejšo EU, vendar ne s ciljem, da se pristojnosti njenih institucij prenesejo nazaj na prestolnice in da se zmanjša njihov pomen. Po mnenju Slovenije namreč takšne težnje vodijo v razvodenitev EU in povečanje vloge velikih držav članic na račun malih. Slovenija je zagovornica skupnostne metode in močnih institucij EU.
Zagovarjamo tudi večjo vlogo nacionalnih parlamentov pri obravnavi zadev EU, vključno z makroekonomskim področjem (evropski semester). Nacionalni parlamenti so varuhi načela subsidiarnosti in zagotavljajo večjo uveljavitev načela demokratične odgovornosti in legitimnosti. Pri pripravi zakonodajnih pobud lahko njihova vključitev že v začetni fazi prispeva k izboljšanemu sprejemanju ter enostavnejšemu prenosu in uporabi končnih predpisov.
Slovenija pozdravlja zavezo Komisije k temeljitemu pregledu načel sorazmernosti in subsidiarnosti v zakonodajnih predlogih. Še naprej bo zagovarjala stališče, da je treba pristojnosti, prenesene na Komisijo, izvajati na pregleden način, v zakonodajnih postopkih pa se mora določiti delegiranim pooblastilom jasen okvir, skladno z 290. členom Pogodbe o delovanju EU.
V letu 2016 se bo začela obravnava predloga Evropskega parlamenta za reformo evropske volilne zakonodaje, katerega namen je povečanje demokratične in nadnacionalne razsežnosti evropskih volitev, krepitev koncepta državljanstva Unije, čim bolj enaka volilna pravica in ne nazadnje čim večja udeležba državljanov Unije na volitvah. Cilj je, da bi nova ureditev veljala že za naslednje volitve v Evropski parlament leta 2019. Slovenija podpira reformo volilne zakonodaje, pri čemer se morajo upoštevati določila Ustave Republike Slovenije.
Republika Slovenija podpira politični dialog med državami članicami v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Poleg močne vloge Sveta bo za Slovenijo pomembno tudi, da bo razprava med državami članicami EU temeljila tudi na strokovnih analizah in prispevkih drugih institucij EU (npr. Evropske komisije), mednarodnih organizacij (npr. Sveta Evrope) in ekspertize s področja vladavine prava (npr. Agencije EU za temeljne pravice.
Transparentnost in komunikacijske strategije v zvezi z vsebinami EU
Slovenija že od leta 2009 sodeluje s skupino podobno mislečih držav (Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska), ki se zavzema za povečanje transparentnega delovanja institucij EU, in bo tudi v naslednjem obdobju podpirala prizadevanja, predvsem pod vodstvom nizozemskega predsedstva, da bi proces sprejemanja odločitev v EU postal bolj transparenten in s tem prispeval k nadaljnji krepitvi legitimnosti odločanja EU. Predlaganih je več korakov, ki jih bo Slovenija še naprej podpirala oziroma si prizadevala za njihovo uresničitev:
– večja dostopnost informacij;
– uporaba registra transparentnosti;
– register izvedbenih in delegiranih aktov;
– transparentnost trialogov v zakonodajnem postopku;
– prilagoditev Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije Lizbonski pogodbi.
V prihodnjem 18-mesečnem obdobju, ki ga zajema naslednji trio predsedujočih, je mogoče pričakovati nadaljevanje in prilagajanje komunikacijskih strategij, ki se nanašajo na najbolj pereča dogajanja v EU in njenih zunanjih odnosih – migracije, boj proti terorizmu, evropska sosedska politika, sklepanje trgovinskih sporazumov (npr. TTIP), internetna varnost – in zelo neposredno zadevajo državljane EU. Slovenija si bo prizadevala za usklajen evropski pristop pri komuniciranju teh vsebin, zlasti pa za uravnoteženo in celovito predstavitev večplastnosti aktualnih procesov.
MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA (EMU)
Poglobitev ekonomske in monetarne unije
Po izbruhu gospodarske in finančne krize je EU sprejela številne ukrepe za izboljšanje okvira gospodarskega upravljanja ekonomske in monetarne unije (EMU), kot so krepitev Pakta za stabilnost in rast, sprejetje novih mehanizmov za preprečevanje gospodarskih neravnotežij in boljše usklajevanje gospodarskih politik. Poleg nujno sprejetih ukrepov so predsedniki petih evropskih institucij – Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Evropske centralne banke, Evropskega sveta in Evroskupine – pripravili poročilo glede nadaljnjih korakov za poglobitev EMU ter predložili časovnico za izvedbo predlaganih ukrepov:
– v prvi fazi (2015–2017) osredotočenje na izvajanje obstoječih instrumentov, in sicer na ukrepe, ki povečujejo konkurenčnost, razvijanje odgovornih fiskalnih politik na nacionalni ravni in ravni EU ter krepitev demokratične odgovornosti. Te ukrepe je možno doseči brez spremembe temeljnih pogodb EU;
– v drugi fazi (po juliju 2017) naj bi bili sprejeti daljnosežni ukrepi za dokončno vzpostavitev ekonomske in institucionalne strukture EMU. Tedaj bi se dogovorili za zavezujoč proces zmanjševanja razlik med državami članicami in za vzpostavitev mehanizma za blažitev ekonomskih šokov, v katerem bi lahko sodelovale države članice, ki so dosegle znaten napredek v procesu zmanjševanja razlik.
Evropska komisija je 21. oktobra 2015 sprejela predloge iz prve faze Poročila petih predsednikov, in sicer predlog za prenovljen pristop k evropskemu semestru, vključno z okrepljenim demokratičnim dialogom in dodatnim izboljšanjem ekonomskega upravljanja, med drugim z uvedbo nacionalnih odborov za konkurenčnost in svetovalnega Evropskega fiskalnega odbora, ter pobudo za enotnejše zastopanje evrskega območja v mednarodnih finančnih institucijah. Določeni so tudi koraki za dokončanje bančne unije, in sicer prek evropskega sistema zajamčenih vlog in z ukrepi za dodatno zmanjšanje tveganja v bančnem sistemu.
Slovenija je naklonjena ukrepom za poglabljanje integracije EMU, ki prispevajo k večji stabilnosti evrskega območja, kar je tudi v našem strateškem interesu. Medtem ko je bila v preteklem obdobju pozornost usmerjena v čim hitrejšo vzpostavitev bančne unije ter v krepitev fiskalnega upravljanja, menimo, da je v nadaljevanju razprave o prihodnosti EMU smiselno nameniti pozornost tudi drugim elementom, ki bi okrepili delovanje in stabilnost EMU. Kljub temu pa imamo nekaj pomislekov glede predlogov Evropske komisije, predvsem glede vzpostavitve dodatnih institucij in novih mehanizmov, uvajanja evropskega sistema zajamčenih vlog ter vzpostavitve enotnega sedeža evrskega območja v Mednarodnem denarnem skladu (MDS).
Finančne storitve in prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija
Sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij.
Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije. V okviru zmanjšanja sistemskih tveganj podpiramo Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU, s katero se želi omejiti sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo globalno sistemsko pomembne kreditne institucije. V zvezi s tem se bomo zavzemali, da bodo kriteriji za uvrstitev banke med globalno sistemsko pomembne institucije, ki bodo podvržene omejitvam pri njihovem poslovanju, zajeli vse institucije, katerih tveganja bi lahko imela resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo, in da bodo omejitve poslovanja sorazmerne z zastavljenimi cilji. Slovenija bi lahko podprla tudi druge ukrepe, s katerimi bi se dosegel istovrstni namen.
Unija kapitalskih trgov naj bi zagotavljala dolgoročne in bolj raznolike vire financiranja in izboljšala položaj malih in srednjih podjetij. V skladu z akcijskim načrtom bodo ukrepi v zvezi s kapitalsko unijo postopni, začenši s tistimi, ki so lažje dosegljivi. Med njimi lahko omenimo spremembe direktive o prospektu ter enostavno, standardizirano in pregledno listinjenje. Slovenija je takemu pristopu naklonjena. Ker pa bi tesnejša povezanost kapitalskih trgov in postopna odprava še preostalih nacionalnih ovir lahko povzročili nova tveganja za finančno stabilnost, bo treba razširiti in okrepiti obstoječe instrumente za skrbno upravljanje sistemskih tveganj finančnih akterjev ter okrepiti nadzorni okvir za zagotavljanje trdnosti vseh finančnih akterjev. Posebna pozornost bo tudi v prihodnje namenjena varstvu vlagateljev. Slovenija meni, da je pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov treba upoštevati različne stopnje razvitosti in velikosti kapitalskih trgov v državah članicah, kar bo prispevalo k pozitivnemu učinku vzpostavitve unije kapitalskih trgov v celotni EU.
V zvezi s predlogom o (obligatorni) vzpostavitvi evropskega sistema zajamčenih vlog Slovenija meni, da ta pomeni krepitev tretjega stebra bančne unije v smislu nadgradnje že sprejetih rešitev, vsebovanih v Direktivi 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge, zato predlog na splošno podpira. Ne glede na to pa se bo pri sprejemanju uredbe, ki pomeni udejanjenje tega predloga, zavzemala za postopno vzpostavitev evropske depozitne zavarovalne sheme na način, da se po poteku vmesnih faz (pozavarovanje, vzajemno zavarovanje) oceni stanje in na tej podlagi sprejme odločitev glede vsebine in hitrosti nadaljnjih korakov. Pri oceni stanja je treba upoštevati tudi izkušnje, pridobljene z vzpostavitvijo in vodenjem evropskega sklada za reševanje. Slovenija se bo tudi zavzemala, da bo upravljanje sklada za zavarovanje depozitov organizirano po vzoru upravljanja deviznih rezerv Evropske centralne banke ter da bo z uredbo določena tudi minimalna zahtevana donosnost tega sklada.
Obdavčenje
Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju ostaja zagotavljanje transparentnosti na področju obdavčenja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij.
Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter za večjo transparentnost, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, v okviru EU, v državah članicah in na mednarodni ravni.
Nadaljevalo se bo delo glede Direktive Sveta o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic. Slovenija lahko podpre spremembe te direktive, zlasti minimalno pravilo za preprečevanje zlorab. Ni med državami, ki direktivo blokirajo, in je fleksibilna glede sprememb. O minimalni/efektivni obdavčitvi pa je potrebna nadaljnja razprava.
Evropska komisija je junija 2015 predstavila Akcijski načrt za reformo obdavčevanja podjetij v EU s ciljem vzpostavitve pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, ki bi ga vodilo načelo, da podjetja plačujejo davke v državi, v kateri ustvarjajo dobičke. Ukrepi se bodo nanašali na večjo preglednost sistema davka od dohodkov pravnih oseb in boj proti izogibanju davkom, med drugim z izvajanjem mednarodnih standardov na področju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (BEPS – Base Erosion and Profit Shifting).
O Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) poteka razprava že več let, vendar do sedaj soglasje ni bilo doseženo. Gre za predlog uvedbe skupnih pravil za določanje davčne osnove za družbe s sedežem v EU in za »podružnice« družb iz tretjih držav s sedežem v EU. Osnovni predlog predvideva tudi pravila za konsolidacijo (združevanje) davčne osnove, če gre za skupino več zavezancev, ter način za delitev konsolidirane osnove med družbami oziroma državami članicami EU. Zaradi skromnega napredka pri tem dosjeju je Evropska komisija napovedala, da bo blokirani predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb umaknila in ga nadomestila z novim, ki bo vključeval dosedanje rezultate razprav, z zamikom glede konsolidacije, torej s postopnim pristopom, pri čemer bi se najprej dogovorili o obvezni skupni davčni osnovi.
Nekaj držav je predlagalo, da se pripravi direktiva proti- BEPS. Ta naj bi glede na delo OECD v zvezi z BEPS vsebovala ukrepe proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička v okviru EU in do tretjih držav.
Slovenija je glede do sedaj obravnavanega predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) zadržana, zlasti glede konsolidacije, in previdna glede zahtevnosti izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Na sistemski ravni ima predlog pozitivne in negativne učinke, odvisno predvsem od tega, kakšne bi bile morebitne končne rešitve. Pripravljena pa je razpravljati o novem predlogu o določanju obvezne skupne davčne osnove oziroma o direktivi proti-BEPS.
V Svetu se bo predvidoma nadaljevalo tudi delo glede Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT). Sprva je Slovenija podpirala ta predlog in je tudi v skupini 11 držav članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju. Trenutno potekajo razprave o temeljnih vsebinskih vprašanjih, pri čemer gre za oddaljevanje od prvotnega predloga Komisije v smeri oprostitev določenih transakcij, ki bodo predmet FTT. Opravljeni so bili dodatni izračuni, na podlagi katerih se je pokazalo, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji manjši od predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka. Slovenija bo spremljala razpravo o FTT v Svetu in se odzivala v skladu z navedenimi ugotovitvami.
Letni proračun EU
Slovenija si bo pri izvrševanju proračuna za leto 2016 in pri pripravi proračuna za leto 2017 prizadevala za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU, ki bo upošteval dejanske potrebe po plačilih ob spoštovanju proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira, in bo zagotavljal obseg sredstev, ki bo omogočil nemoteno izvajanje programov EU. Pri tem bo v primeru izrednih nepredvidenih okoliščin Slovenija pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov v skladu z določbami Uredbe o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma. Glede na dejstvo, da je bil ob sprejemu sedanjega večletnega finančnega okvira 2014–2020 sprejet dogovor o vmesnem pregledu proračuna EU, ki se bo opravil v letu 2016, se bo Slovenija skladno s prioritetami in interesi Republike Slovenije, zlasti na področju kohezijske politike in razvoja podeželja, odzvala na predlog vmesnega pregleda, ki ga bo pripravila Evropska komisija. Poleg vmesnega pregleda pa se bo v letu 2016 izvedla tudi prilagoditev ovojnic večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki temelji na spremembah (oziroma redni reviziji) statističnih podatkov. Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih, zlasti zaradi migracijske krize v letu 2015, si bo Slovenija prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na nepredvidene okoliščine.
Statistika
Slovenija se bo na področju statistike dejavno zavzemala za dosledno upoštevanje določil Uredbe o evropski statistiki in Vizije evropskega statističnega sistema 2020. Podpirala bo ukrepe za nadaljnjo modernizacijo evropskega statističnega sistema ter za še višje skupne standarde strokovne neodvisnosti in dobrega upravljanja na vseh ravneh evropskega statističnega sistema. V zvezi z zahtevami po novih statističnih podatkih bo Slovenija že v najzgodnejši fazi sodelovala z vsemi deležniki.
V okviru zakonodajnega postopka se bo v Svetu EU začela obravnava Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o zemeljskem plinu in cenah električne energije. Slovenija se strinja s cilji in namenom tega predloga in ocenjuje, da ustrezno in celostno rešuje zadevno problematiko. Slovenija bo tudi dejavno sodelovala pri obravnavi Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki oseb in gospodinjstev ter pri nadaljnjem usklajevanju drugih zakonodajnih predlogov s področja statistike.
Enotni trg
Enotni trg za prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi je eden največjih dosežkov EU. Omogoča več poslovnih priložnosti, večje možnosti zaposlitve, večjo izbiro ter nižje cene za potrošnike. Njegova krepitev je ključen dejavnik za nadaljnjo gospodarsko rast. Potencial enotnega trga še ni dokončno izkoriščen in tudi v prihodnje si je treba prizadevati za zagotovitev preglednega in enostavnega zakonodajnega okolja, ki je bistveno za krepitev in učinkovitejše delovanje enotnega trga. Prebivalci lahko potujejo, živijo, delajo in študirajo, kjerkoli želijo. Kljub napredku obstajajo na enotnem trgu še zmeraj ovire, predvsem na področju storitev. Enotni trg je treba oživiti in posodobiti tako, da se bo izboljšalo delovanje trgov za blago in storitve ter zagotovila ustrezna zaščita potrošnikov.
Evropska komisija je 28. oktobra 2015 predstavila strategijo enotnega trga za blago in storitve z naslovom Poglobljeni in pravičnejši enotni trg: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo, ki uresničuje politično zavezo nove sestave Evropske komisije in njenega predsednika glede sprostitve celotnega potenciala enotnega trga, ki naj postane odskočna deska za uspešno uveljavitev evropskega gospodarstva v svetu. Strategija poudarja praktične ukrepe. Prav tako vsebuje ukrepe za mala in srednja podjetja, tudi zagonska, za spodbujanje rasti, razvoja in inovacij ter sproščanje naložb. Vse to je pomembno za krepitev potrošniške komponente.
Sestavljajo jo ukrepi na treh področjih:
Ustvarjanje priložnosti za potrošnike in podjetja – omogočanje uravnoteženega razvoja sodelovalne ekonomije, omogočanje rasti malih, srednjih in zagonskih podjetij, praktično uveljavljanje trga brez meja za storitve, odprava omejitev v maloprodajnem sektorju ter preprečitev diskriminacije potrošnikov in podjetij.
Spodbujanje in omogočanje modernizacije in inovativnosti – posodobitev sistema standardov, preglednejše, učinkovitejše in odgovornejše javno naročanje, ukrepi na področju evropskega okvira za intelektualno lastnino.
Zagotavljanje praktičnega izvajanja, ki bo v korist potrošnikom in podjetjem v vsakodnevnem življenju – izpolnjevanje pravil in pametno izvrševanje, izboljšanje uveljavljanja direktive o storitvah s prenovo postopka obveščanja ter krepitev enotnega trga blaga.
Slovenija se bo v okviru politike enotnega trga še naprej zavzemala za urejanje področja varstva intelektualne lastnine. Leta 2011 je Komisija v strategiji Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine prepoznala strateški pomen avtorskih pravic za razvoj enotnega digitalnega trga. Za učinkovito delovanje enotnega digitalnega trga je zlasti pomembna moderna ureditev avtorskih in sorodnih pravic, ki je prilagojena digitalni dobi. K temu stremi tudi Strategija za enotni digitalni trg, objavljena 6. 5. 2015, ki temelji na treh stebrih in vključuje 16 ukrepov, vključno z oblikovanjem zakonodajnih predlogov za moderno, bolj evropsko avtorsko pravo ter revizijo direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji glede razširitve uporabe tudi na spletno prenašanje vsebin, in možnosti za spodbujanje čezmejnega dostopa do storitev radiotelevizijskih podjetij v Evropi. Slovenija podpira modernizacijo pravil avtorskega prava, pri čemer je treba paziti na ravnovesje med interesi imetnikov pravic in uporabniki. Slovenija se zaveda, da je z dialogom med vsemi zainteresiranimi stranmi mogoče najti optimalne rešitve za izzive, ki jih prinaša digitalna doba. Pri tem je ključnega pomena spoštovanje kulturne raznolikosti držav, ter da se imetnikom pravic zagotovi ustrezna nagrada za njihovo kreativnost in prispevek h kulturnemu razvoju, hkrati pa uporabnikom in potrošnikom omogoči enostaven dostop do varovanih del.
Slovenija bo predvidoma v letu 2016 ratificirala Sporazum o enotnem sodišču za patente skupaj s protokolom, ki bo omogočal njegovo začasno uporabo, ter naredila vse potrebno, da skupaj s Portugalsko oblikuje Center za arbitražo in mediacijo, ki bo v okviru Enotnega patentnega sodišča EU prispeval k učinkovitejši uveljavitvi patentnih pravic.
Enotni trg je eden od temeljev evropskega gospodarstva, zato je nujno oblikovanje zakonodajnega okvirja, ki bo poslovnim subjektom omogočal enostaven dostop do čezmejnega opravljanja storitev.
Prihodnje dejavnosti EU na tem področju morajo biti usmerjene v doseganje naslednjih ciljev:
– spodbujanje inovativnosti ter ustrezen odziv na nove poslovne modele,
– produktivnost ter
– spodbudno okolje za mala, srednja in zagonska podjetja.
V okviru zastavljenih ciljev si mora EU še naprej prizadevati za:
– krepitev dejavnosti pri izvajanju obstoječih predpisov, ki naj imajo prednost pred ustvarjanjem novih, kar bo pripomoglo k stabilnosti in pravni varnosti;
– krepitev boljše zakonodaje kot ene glavnih prednostnih nalog Evropske komisije. Komisija je vse ukrepe za zmanjšanje administrativnih bremen združila v Programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). V okviru programa REFIT redno spremlja in pregleduje evropsko zakonodajo z različnih področij ter jo poenostavlja in združuje z namenom, da postane učinkovitejša in preglednejša za delovanje podjetij in tudi državljanov. Komisija je 19. maja 2015 sprejela Agendo za boljšo zakonodajo, ki je zajeta v celovitem svežnju reform in obsega celotni cikel oblikovanja politik. Namen agende je izboljšanje odprtosti in preglednosti v postopku odločanja EU, izboljšanje kakovosti nove zakonodaje prek boljših presoj vplivov osnutkov zakonodajnih aktov in njihovih sprememb ter spodbujanja stalnega in doslednega pregleda obstoječe zakonodaje EU;
– ciljno usmerjenost ter določitev prioritetnih področij, ki so z vidika notranjega trga najbolj obremenjujoča. Potrebna je okrepitev dejavnosti in mehanizmov, ki bodo usmerjeni v odstranitev obstoječih in preprečevanje ustvarjanja novih zakonodajnih bremen;
– obvezno izvedbo presoj učinkov na mala in srednja podjetja in oceno posledic z vidika proporcionalnosti in subsidiarnosti. Slovenija podpira odpravo nepotrebnih administrativnih bremen in večji poudarek testu za mala in srednja podjetja znotraj učinkov predpisov, ki jih izvaja Komisija, poudarja dosledno upoštevanje načela »najprej pomisli na male« ter ukrepe, ki bodo ugodno vplivali na položaj malih in srednje velikih podjetij;
– vključevanje deležnikov v proces priprave predpisov na pregleden način.
Slovenija največji poudarek namenja procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšemu delovno pravnemu področju, pri koheziji (črpanje evropskih sredstev), na področju financ (davki in trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila) ter na področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev.
Varstvo potrošnikov
Na področju prostega pretoka blaga in varnosti proizvodov bo Slovenija krepila delovanje infrastrukture kakovosti kot pomembnega člena pri prenosu inovativnega znanja v izdelke ter podporo njihovemu prehodu na trg z vidika izpolnjevanja zahtev zakonodaje glede varnosti proizvodov, zagotavljanja hitre odzivnosti akreditacije, standardizacije, meroslovja in organov za ugotavljanje skladnosti na potrebe podjetij z inovativnim proizvodom. Zato bo Slovenija še naprej podpirala prizadevanja Evropske komisije za sprejetje novega zakonodajnega paketa o varnosti proizvodov (revizija Direktive o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES, nova uredba o nadzoru trga) in prizadevanja pri ukrepih za preprečevanje dostopa na trg izdelkom EU, ki ne izpolnjujejo pravil EU, ter ukrepih za ozaveščanje o načelu vzajemnega priznavanja v okviru Strategije za prost pretok blaga in storitev.
Na področju varstva potrošnikov bo Komisija pripravila predlog evropskega prodajnega prava glede spletne prodaje, s katerim bo poizkušala odpraviti nekatere ovire za čezmejno spletno poslovanje. Predlog naj bi vseboval dve direktivi, in sicer direktivo, s katero bi uredili pravice potrošnikov pri nakupu digitalne vsebine, in drugo direktivo, ki naj bi urejala pravice potrošnikov pri spletni prodaji običajnega blaga. Slovenija podpira ureditev pravic potrošnikov pri nakupu digitalne vsebine, saj gre za novo hitro razvijajoče se področje, ki pravno še ni urejeno. Po drugi strani pa nismo posebej naklonjeni urejanju pravic potrošnikov pri spletni prodaji običajnega blaga, saj za to področje že obstaja evropski predpis, in menimo, da drobljenje pravic glede na način sklepanja pogodb ni primerno in bi povzročilo tudi neenako obravnavanje potrošnikov brez utemeljenega razloga.
Industrijska konkurenčnost
Industrijska politika EU temelji na horizontalnih ukrepih v povezavi s posebnimi ukrepi za spodbujanje sektorjev, ki to potrebujejo in so bistveni za konkurenčnost industrije EU. Pri tem se pozornost posveča prehodu na krožno gospodarstvo v celotni vrednostni verigi. Komisija posveča pozornost pravzaprav vsem industrijskim sektorjem. Podlaga za to sta vodilna pobuda v okviru strategije Evropa 2020 o sodobni industrijski politiki za obdobje globalizacije in sporočilo Komisije o prenovi evropske industrije iz leta 2014.
Slovenija pozdravlja razpravo na ravni EU o oživitvi evropske industrije ter bolj usklajeno in povezano delovanje na področju industrijske konkurenčnosti, da bi se posebnosti industrije upoštevale v ostalih politikah EU s ciljem okrepiti konkurenčnost. Slovenija se prav tako zavzema za pregledno, enostavno in učinkovito zakonodajo, ki bo služila svojemu namenu ter zmanjšanje zakonodajnih in administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in mala ter srednja podjetja ter za ukrepe, ki spodbujajo boljši dostop teh podjetij do finančnih sredstev.
Komisija spremlja stanje v posameznih sektorjih. Pri tem v luči reforme sistema trgovanja z emisijami (ETS) posebno pozornost posveča energetsko intenzivnim sektorjem. Na področju jeklarske industrije in industrije aluminija je Komisija v sodelovanju z zunanjimi izvajalci pripravila kumulativno oceno stroškov. Tovrstne ocene načrtuje tudi na področju kemične, keramične in steklarske industrije. Slovenija pozdravlja to pobudo, ki daje celovit vpogled v strukturo stroškov, s katerimi se soočajo posamezni sektorji zaradi zahtev, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje EU. Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod na zeleno oziroma krožno gospodarstvo. Slovenija dejavno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje.
V okviru pogajanj o sistemu trgovanja z emisijami si bo Slovenija prizadevala tudi za zaščito konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zlasti v luči problematike »uhajanja ogljika«.
Osrednji instrument evropske politike za podjetništvo je Akt za mala podjetja za Evropo. V pripravi je njegova revizija. Sedanji ukrepi so namenjeni okrepitvi konkurenčnosti podjetij v EU s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. Prednostna področja Akta za mala podjetja – boljši dostop do finančnih sredstev, boljši dostop do enotnega trga EU ter na trge tretjih držav, nadaljnje odpravljanje zakonodajnih bremen, zagotovitev čim bolj jasne in enostavne evropske zakonodaje za podjetja ter spodbujanje podjetniške kulture – se bodo na podlagi javnega posvetovanja, ki je bilo izvedeno v letu 2015, dopolnila še s prednostnim področjem veščin in usposabljanj zaposlenih v malih in srednjih podjetjih.
Državne pomoči
Komisija je sprejela prenovljena pravila državnih pomoči, s katerimi je določila cilje ambicioznega svežnja reform, ki ga je poimenovala modernizacija državnih pomoči. Modernizacija pomeni spremembo upravljanja politike državnih pomoči v EU, ki zagotavlja boljšo porazdelitev javnih virov ter spodbuja večjo učinkovitost in boljšo kakovost strateških intervencij.
Najpomembnejši cilji reform so: zmanjšanje administrativnih ovir oziroma skrajšanje upravnih postopkov, spodbujanje boljše uporabe omejenih javnih virov s strani držav članic in višji prispevek državnih ukrepov k rasti gospodarstva.
Temeljni dokument modernizacije je nova Uredba o skupinskih izjemah, ki poenostavlja postopke dodeljevanja pomoči, saj ni potrebna predhodna priglasitev Evropski komisiji za širok izbor ukrepov. V Sloveniji se pričakuje, da bodo praktično vse pomoči presojane na podlagi uredbe o skupinskih izjemah in uredbe o de minimis pomočeh. Komisiji bo treba pošiljati v presojo predvsem pomoči za reševanje in prestrukturiranje velikih podjetij in nekatere pomoči za varstvo okolja in kmetijstvo.
Povečan obseg možnosti uporabe skupinskih izjem ima velik vpliv na prejemnike pomoči in tudi na same dajalce pomoči. Hitrejši je dostop do pomoči zaradi nepotrebne predhodne notifikacije in manjših administrativnih ovir (zaradi preprostejših pogojev, kot na primer pri dokazovanju spodbujevalnega učinka).
Eden izmed poglavitnih ciljev Slovenije v letih 2016 in 2017 je dvigniti raven znanja na področju državnih pomoči, poglobiti sodelovanje z resornimi ministrstvi in ostalimi dajalci pomoči ter dejavno sodelovati z Evropsko komisijo.
Sprejeti ukrepi pomenijo večjo odgovornost za državo pri presoji skladnosti ukrepov državnih pomoči z obstoječimi pravili, zato je Slovenija že v letu 2015 intenzivirala dejavnosti pri izvajanju novih pravil in organizaciji izobraževanj. V naslednjem letu se pripravlja vrsta ukrepov, ki bodo sledili svežnju evropskih reform na področju državnih pomoči. V okviru zagotavljanja ravnovesja na trgu bodo dodatni ukrepi prispevali k večji preglednosti dodeljenih državnih pomoči na individualni ravni, povečanemu nadzoru naknadnih(ex post) kontrol o skladnosti s formalnimi pogoji za izvzem in naknadni (ex post) evalvaciji večjih shem, ki bo preglednejša metoda za zagotavljanje učinkovitih pomoči s spodbujevalnim učinkom, kar bo tudi pripomoglo k boljšemu oblikovanju shem z omejenim vplivom na konkurenco in trgovino.
V letu 2015 so se dajalci pomoči začeli prilagajati novim pravilom, v naslednjih letih pa bo treba pristopiti k postopkom za zagotavljanje njihove preglednosti in evalvacije.
Carinska unija
Carinska unija temelji na sistemu skupnih pravil, ki jih neposredno in usklajeno uporabljajo države članice EU pri uresničevanju carinske unije v praksi, prek carinskih organov. Aktualni dosje v okviru carinske unije je Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije. Namen predloga direktive je zagotoviti enotno obravnavo gospodarskih subjektov v vseh državah članicah, ne glede na to, v kateri državi članici opravljajo carinske formalnosti in trgovinske posle.
Slovenija bo dejavno sodelovala pri reformi upravljanja Sveta na področju carinske unije. Trenutno Evropska komisija pripravlja načrt (t. i. »blueprint«), ki bo podlaga za reformo upravljanja carinske unije, s katero se želi doseči bolj strateška uporaba s carino povezanih delovnih skupin Sveta. Predvideno je, da bo dokument objavljen v prvi polovici prihodnjega leta. V zvezi z reformo upravljanja carinske unije v Delovni skupini za carinsko unijo trenutno poteka obravnava dokumenta Osnutek sklepov Sveta o carinskem strateškem političnem okviru. Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Protokola za odpravonezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu EU, kar zadeva določbe Protokola, ki spadajo pod naslov V dela III PDEU, in Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu EU, kar zadeva določbe Protokola, ki ne spadajo pod naslov V dela III PDEU, sta na ravni Delovne skupine za carinsko unijo usklajena, tako da ju bosta v začetku prihodnjega leta sprejela Svet in Evropski parlament. Pripravljen je tudi Prehodni delegirani akt, vezan na postopno izgradnjo IT-sistemov na carinskem področju, v zvezi s katerim bosta po potrditvi kolegija komisarjev imela Svet in Evropski parlament možnost izraziti nasprotovanje.
V Delovni skupini za carinsko sodelovanje bo v začetku prihodnjega leta sprejet 8. akcijski načrt za obdobje od januarja 2016 do decembra 2017, v katerem so opredeljene skupne carinske akcije za to obdobje. Slovenija podpira sprejem tega dokumenta.
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA
Promet
Slovenija bo na področju cestnega prometa osrednjo pozornost namenila izboljšanju cestno-prometne varnosti, povečanju pretočnosti, s ciljem boljše oskrbe gospodarstva in mobilnosti prebivalstva, s tem pa ustvarjanju boljših pogojev za razvoj konkurenčnega gospodarstva, ob doslednem spoštovanju in uveljavljanju načel trajnostnega razvoja. Z vidika intermodalnosti prometa se bo Slovenija zavzemala za večjo uporabo javnega potniškega prometa in razvoj multimodalnih vozlišč.
Evropska komisija je za konec leta 2016 napovedala pripravo t. i. cestnega svežnja, ki bo sestavljen iz treh delov: stebra o notranjem trgu, socialnega stebra in cestninskega stebra. Steber o notranjem trgu bo urejal težave pri dostopu do trga cestnih prevozov blaga in potnikov ter dostopu do poklica prevoznika, socialni steber pa bo predvidoma vseboval predlog sprememb socialne zakonodaje v cestnem prometu – obvezni časi vožnje, odmori in počitki poklicnih voznikov. Cestninski steber se bo nanašal na analizo dosedanjih aktivnosti glede vzpostavljanja pogojev interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v EU in morebitnih dopolnitev področne zakonodaje ter strokovnih usmeritev.
Slovenija se bo zavzela za nadaljnjo liberalizacijo trga cestnih prevozov na območju večine držav članic EU. Slovenija podpira poenostavitev pravil, pojasnitev nejasnih določb in okrepitev nadzora ter poudarja, da morajo predpisi EU upoštevati različne socialne standarde med različnimi državami članicami znotraj EU, da ne bo negativnega vpliva na prost pretok blaga in storitev. Na področju cestninjenja si bo Slovenija prizadevala, da bi se morebitne spremembe obstoječe področne zakonodaje izvajale tako, da bi se nadgrajevalo do sedaj izvedene aktivnosti posameznih držav članic na področju interoperabilnosti cestninskih sistemov, hkrati pa zagotovilo ustrezne finančne prilive iz naslova cestninjenja.
Na področju letalstva je Evropska komisija pripravila nov t. i. letalski sveženj, ki bo sestavljen iz zakonodajnega dela ter Letalske strategije. Ta bo zajemala celostne sporazume med EU in zalivskimi državami, državami Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) in Kitajsko. V okviru letalskega zakonodajnega paketa bo pripravljena revizija Uredbe o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), vključno z daljinsko vodenimi zračnimi sistemi. V začetku leta 2016 bo predvidoma predstavljen tudi Predlog spremembe Uredbe o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom EU pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav.
Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije ter EASE glede harmonizacije evropskega regulativnega okvira, prav tako tudi glede vzpostavitve enotnega pravnega okvira za delovanje in razvoj letalske industrije glede daljinsko vodenih zrakoplovov. V okviru Letalske strategije bo Slovenija še naprej podpirala podelitev mandata Komisiji za sklenitev t. i. celostnih sporazumov o zračnih prevozih s tretjimi državami, pri tem pa bo bolj previdna pri državah, ki so za Slovenijo gospodarsko pomembne. V novih mandatih se bo Slovenija zavzemala za to, da imajo države članice po določenem obdobju, ko pogajanja Komisije zastanejo, možnost voditi pogajanja tudi bilateralno, skladno z dogovorom Komisije, da se ne ruši njen pristop in njena verodostojnost.
V okviru enotnega trga na področju železniškega prometa bo pozornost namenjena pogajanjem med Svetom in Evropskim parlamentom glede političnega stebra četrtega železniškega svežnja, ki ga sestavljata Predlog spremembe Direktive z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture ter Predlog spremembe Uredbe v zvezi z odprtjem trga za domače storitve železniškega potniškega prevoza. Predlog direktive uvaja spremembe v ureditvi upravljavcev infrastrukture z namenom, da se zagotovi njihova neodvisnost ne glede na sistem organiziranosti upravljavcev infrastrukture kot pogoj za učinkovito nadaljnje odpiranje trgov, predlog uredbe pa s predpisovanjem obveznih javnih razpisov za oddajo javnih služb odpira trge domačega železniškega prevoza potnikov z namenom izboljšanja njegove učinkovitosti, kakovosti in privlačnosti.
Slovenija je v pogajanjih v Svetu EU skupaj s skupino drugih malih držav članic uspela uveljaviti izjemo od dolžnosti objave javnega razpisa za izbiro izvajalca javne službe železniškega prevoza potnikov, za kar si bo prizadevala tudi v nadaljnjih pogajanjih z Evropskim parlamentom. Svet EU in Evropski parlament sta glede tehničnega stebra četrtega železniškega paketa dosegla dogovor junija 2015.
Pomorski sveženj bo pripravljen leta 2017. Temeljil bo na posodobitvi pomorske varnosti po sprejetem 3. pomorskem paketu ERIKA III. Komisija pripravlja posodobitev določb direktive o formalnostih poročanja, direktive o pomorski inšpekciji, direktive o preiskovanju pomorskih nesreč ter na podlagi evalvacij obstoječe zakonodaje v letu 2015 posodobitev varnosti potniških ladij, sprejemnih zmogljivosti v pristaniščih ter standardov za usposabljanje, pooblastil in stražarjenja pomorščakov (STCW). Kot drugo pomembno področje se pripravlja podlaga za vzpostavitev obalne straže EU, ki je povezana z migracijsko krizo v Sredozemskem morju.
Na področju pomorskega prometa bodo v začetku leta 2016 potekala tudi pogajanja z Evropskim parlamentom glede Predloga uredbe o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč. Cilj tega predloga uredbe je prispevati k bolj učinkovitemu, medsebojno povezanemu in trajnostno delujočemu vseevropskemu prometnemu omrežju, in sicer z oblikovanjem regulatornega okvira, ki izboljšuje zmogljivost vseh pristanišč in jim pomaga pri obvladovanju spreminjajočih se prometnih in logističnih zahtev. Slovenija je v dosedanjih pogajanjih v Svetu EU uspela s predlogom, da obstoječe pogodbe upravljavcev pristanišč veljajo do izteka njihove veljavnosti.
V okviru delovanja odbora TEN-T in forumov za koridorje jedrnega omrežja TEN-T potekajo tudi dejavnosti za dopolnjevanje indikativnih zemljevidov prometnega omrežja sosednjih držav, med drugim tudi Zahodnega Balkana. V začetku leta 2016 bo Komisija predlagala sprejem novih indikativnih zemljevidov za Zahodni Balkan z določitvijo jedrnega omrežja, v nadaljevanju, predvidoma 2017, pa tudi širitev koridorjev jedrnega omrežja TEN-T na to območje. Slovenija se bo pri tem zavzemala, da bo to omrežje oblikovano skladno s potekom t. i. alpsko-zahodnobalkanskega koridorja, za katerega je bilo v letu 2015 podpisano pismo o nameri med državami, ki ležijo ob tem koridorju. V njem so se države zavezale, da bodo delovale v smeri vključitve tega koridorja med železniške tovorne koridorje skladno z Uredbo EU 913/2010, ob reviziji zakonodaje o TEN-T pa tudi v jedrno omrežje TEN-T in posledično med koridorje tega omrežja.
Telekomunikacije in informacijska družba
Delo na tem področju bo tesno povezano z izvajanjem Strategije o digitalnem enotnem trgu, ki jo je Komisija objavila maja 2015. Digitalni enotni trg namreč pomembno prispeva k rasti in produktivnosti vseh sektorjev gospodarstva EU. Strategija vključuje omejeno število usmerjenih ukrepov, ki bodo sprejeti do konca leta 2016, namenjeni pa so odpravi ovir in vzpostavitvi primernih pogojev za razvoj enotnega digitalnega trga. Strategija sloni na treh stebrih: (1) boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnega blaga in storitev po vsej Evropi; (2) oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev za razcvet digitalnih omrežij in inovativnih storitev; (3) čim boljše izkoriščanje potenciala rasti digitalnega gospodarstva. Strategija je horizontalna, zato se ukrepi ne nanašajo samo na ozko področje telekomunikacij in informacijske družbe, ampak tudi na področje avtorskega prava, zaščite potrošnikov, avdiovizualnih medijskih storitev, DDV, potrošniškega prava, vendar bo prav področje telekomunikacij in informacijske družbe igralo pomembno vlogo pri koordinaciji izvajanja strategije.
Slovenija na splošno podpira strategijo. Zlasti pomembni se nam zdijo ukrepi, ki bodo podprli razvoj in uporabo digitalnih storitev, vsebin in proizvodov ter e-poslovanja na splošno, kot so varstvo omrežij in informacij, varstvo podatkov, prilagoditev avtorskih pravic digitalni dobi, tudi glede digitalizacije kulturnih vsebin, in izenačitev obdavčenja digitalnih in fizičnih proizvodov. Interes Slovenije je, da je pri oblikovanju enotnega digitalnega trga dejavna in da se pravočasno pripravi na enakopravno vključitev vseh slovenskih deležnikov.
V prvi četrtini 2016 namerava Komisija predstaviti predlog sklepa o strategiji glede prihodnje uporabe frekvenčnega pasu UHF, vključno s pasom 700 MHz. Ta predlog ni izrecno naveden med ukrepi iz strategije, je pa omenjen v okviru oblikovanje ustreznega okolja za digitalna omrežja. Frekvence iz pasu UHF so se do sedaj uporabljale za TV oddajanje, zaradi dobrih lastnosti pokrivanja območij pa so čedalje bolj pomembne za vzpostavitev širokopasovnih omrežij, posebej na podeželju, ki so osnova za razvoj enotnega digitalnega trga. Ker je Slovenija druga najbolj podeželska država v EU, imamo interes, da se za potrebe širokopasovnih mobilnih komunikacij poleg pasu 700 MHz lahko uporabljajo tudi frekvence v nižjih pasovih (470-694 MHz).
Med ukrepi v okviru Strategije o digitalnem enotnem trgu je tudi revizija pravil za področje elektronskih komunikacij. To področje je po mnenju Evropske komisije še vedno preveč razdrobljeno na nacionalne trge. Večina pravil, ki veljajo na področju elektronskih komunikacij, je zbranih v tako imenovanem regulacijskem paketu, ki ga sestavlja pet direktiv, sprejetih leta 2002 in spremenjenih leta 2009, ki celovito urejajo zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev: Okvirna direktiva (2002/21/ES), Direktiva o dostopu (2002/19/ES), Direktiva o odobritvah (2002/20/ES), Direktiva o univerzalni storitvi (2002/22/ES) in Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (2002/58/ES). Po pregledu leta 2009 je bil ta okvir razširjen še z uredbo, ki vzpostavlja organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) ter določa njegove naloge in pravila za delovanje.
Vsi predpisi, ki sestavljajo regulacijski okvir, vsebujejo določbo, v skladu s katero mora Evropska komisija pregledati njihovo delovanje v treh letih od njihovega prenosa v nacionalno zakonodajo oziroma od začetka dejanskega delovanja organa. Od zadnjega pregleda v letu 2009 se na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev dogajajo pomembne strukturne spremembe, npr. počasen prehod z bakrene na optično infrastrukturo, bolj zapletena konkurenca zaradi konvergence fiksnih in mobilnih omrežij, povečana ponudba maloprodajnih svežnjev, pojav novih akterjev na spletu (tako imenovanih OTT) vzdolž verige vrednosti, ki konkurirajo tradicionalnim ponudnikom elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, ki poleg širokopasovnega dostopa oziroma dostopa do interneta zagotavljajo tudi vertikalno integrirane komunikacijske oziroma avdiovizualne storitve.
Slovenija se pri reviziji regulacijskega paketa elektronskih komunikacij zavzema za pozorno analizo elementov trga elektronskih komunikacij z vidika delovanja tržnih mehanizmov. Prenova regulacijskega paketa bi morala zagotoviti ustvarjanje tržnih pogojev, da bodo ti spodbudili konkurenco med deležniki na trgu tudi pri investicijah v infrastrukturo. Slovenija se bo zavzemala, da se največja pozornost posveti oblikovanju spodbudnega zakonodajno-regulatornega okolja za razvoj mobilnih širokopasovnih komunikacij.
V okviru Strategije o enotnem digitalnem trgu bo pripravljen nov akcijski načrt za razvoj e-uprave na ravni EU, ki ga Slovenija pozdravlja in poudarja, da morajo biti cilji dokumenta jasni, pri ukrepih pa mora Evropska komisija upoštevati hitrost razvoja, ki jo javne uprave v državah lahko dosežejo. Pri tem si bo Slovenija še naprej prizadevala, da bodo ukrepi in različni programi Evropske komisije usklajeni na ravni EU.
Pomemben element enotnega digitalnega trga je tudi, da uporabniki ne plačujejo prekomernih cen za uporabo mobilnih storitev med bivanjem v drugi državi članici (gostovanje). Nova pravila za oblikovanje maloprodajnih cen gostovanja so določena v uredbi iz novembra 2015, vendar pa ne bodo zaživela, dokler se ne uredijo cene, ki veljajo na veleprodajnem delu trga gostovanja. Zakonodajni predlog v zvezi s tem bo predstavljen poleti 2016. Slovenija se bo kar najbolj zavzemala, da se celostno upoštevajo vsi dejavniki, ki vplivajo na stroške in posledično cene na veleprodajni ravni, in da se zagotovi pravo ravnovesje med vsemi državami članicami.
V Svetu EU se bodo nadaljevala pogajanja o Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede dostopnosti spletnih strani organov javnega sektorja. Namen direktive je izboljšati dostopnost spletišč v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, kar bo koristilo vsem uporabnikom. To bo oblikovalcem spletišč in ponudnikom podpornih tehnologij pomagalo doseči pravo ekonomijo obsega in s tem znižati cene njihovih storitev. Slovenija podpira predlog direktive, saj bo postavitev in upoštevanje smernic spletne dostopnosti prispevalo k premostitvi naraščajočega digitalnega razkoraka, v katerem se najpogosteje znajdejo prav invalidni, starejši ter drugi funkcionalno ovirani prebivalci. Pri predlogu direktive glede dostopnosti spletnih strani organov javnega sektorja se pričakuje dogovor z Evropskim parlamentom.
Energija
Energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, je ena od prednostnih nalog Evropske komisije. Gre za povečanje vidnosti energetske politike in njenih ukrepov, upoštevaje aktualna dogajanja, a v okviru obstoječih pravnih temeljev. Strateški okvir za energetsko unijo je bil objavljen februarja 2015, v prihodnjih letih pa pričakujemo nove revizije veljavne evropske energetske zakonodaje.
Evropska komisija je julija 2015 predstavila sporočilo Začetek javnega posvetovanja o novi zasnovi energetskega trga in sporočilo Nov dogovor za odjemalce energije ter Predlog uredbe za posodobitev označevanja z energijskimi nalepkami ter revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami.
Načrtovani sveženj (2016) bo vseboval revizijo Uredbe o zanesljivi oskrbi s plinom, revizijo Sklepa o medvladnih sporazumih na področju energije (IGA – Intergovernmental Agreements) in tri sporočila: Sporočilo o strategiji za utekočinjeni zemeljski plin in plinska skladišča, Sporočilo o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje ter Sporočilo v okviru člena 41 Euratom (PINC – Jedrski ilustrativni program).
Med predsedovanjem prihodnjega tria pričakujemo dogovor glede Predloga uredbe o vzpostavitvi okvira za označevanje energijske učinkovitosti, ki jo je Evropska komisija objavila poleti 2015 in ki prinaša prenovljen sistem označevanja z energijskimi nalepkami. Ta naj bi vnesel več preglednosti za potrošnike in bolj dosledno sledenje pravilom za proizvajalce in trgovce na drobno. Za Slovenijo je zelo pomembno Sporočilo o preoblikovanju evropskega trga z električno energijo, saj nakazuje, v katero smer naj bi se razvijala zakonodaja na področju električne energije v prihodnosti. Slovenija podpira oblikovanje povezanega in v celoti delujočega notranjega trga z električno energijo in bo aktivno sodelovala v razpravah o izredno občutljivih področjih, kot je na primer uvedba mehanizmov za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, regionalni pristop k presoji zadostnosti proizvodnih zmogljivosti idr.
Svet je sprejel stališče glede Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za označevanje energijske učinkovitosti in razveljavitvi predhodne direktive. Slovenija si bo v pogajanjih z Evropskim parlamentom prizadevala za ohranitev rešitev iz kompromisnega predloga, ki predvideva spremembo oznak, ko bo prodanih 30 % proizvodov v najvišjem energetskem razredu in možnost derogacije, ki nudi zadostno pravno varnost za vse izdelke, kar ustreza interesom proizvajalcem bele tehnike.
V letu 2016 se bo na podlagi Poročila o stanju energetske unije nadaljevala razprava glede upravljanja energetske unije. Pri oblikovanju upravljanja si bo Slovenija še naprej prizadevala za upoštevanje načela subsidiarnosti in ohranitev pristojnosti držav, da same določajo svojo energetsko mešanico. Slovenija se bo še naprej zavzemala, da nov sistem upravljanja ne bo prinesel dodatnih administrativnih bremen ter da bo v največji meri upošteval nacionalne posebnosti in zmožnosti držav članic.
Slovenija si bo v okviru priprav nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov še naprej prizadevala, da osrednjo vlogo ohranjajo tako popolna integracija notranjega energetskega trga kot tudi ambiciozni podnebno-energetski cilji ter zagotavljanje zanesljive oskrbe oziroma energetske zanesljivosti. Celovit pristop vseh vidikov energetske politike in tudi zunanje politike je za Slovenijo ključen.
Slovenija podpira enoten pristop EU do globalnih energetskih in podnebnih vprašanj tako v okviru energetske in okoljske politike kot tudi v okviru skupne evropske zunanje in varnostne politike.
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA
Visoko šolstvo
Na področju visokega šolstva se bo tudi v prihodnje nadaljevalo delo na uresničevanju ciljev iz dokumenta Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov. Da se zagotovi kar največji prispevek evropskih visokošolskih sistemov k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, je treba izvesti ukrepe na nekaterih ključnih področjih: zagotoviti zadostno število diplomantov s terciarno izobrazbo in raziskovalcev, izboljšati kakovost in ustreznost visokošolskega izobraževanja, krepiti kakovost z mobilnostjo in čezmejnim sodelovanjem, povezovati visokošolsko izobraževanje, raziskovanje in podjetja za odličnost in regionalni razvoj ter izboljšati upravljanje in financiranje.
Prednostne naloge EU na področju visokega šolstva so vključene tudi v prednostnih usmeritvah Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020. Odprt dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija, mednarodna mobilnost ter zaposljivost visoko izobraženih kadrov so med ključnimi cilji Slovenije, ki si bo tudi v prihodnje prizadevala okrepiti sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom pri oblikovanju in izvajanju študijskih programov, ki bodo nudili visoko izobraženim kadrom kompetence, potrebne za hiter in učinkovit odziv na potrebe trga dela. Tako naj bi slovensko visoko šolstvo do leta 2020 ostalo dostopno, kakovostno, učinkovito, mednarodno odprto in odzivno na potrebe širšega okolja.
V letu 2016 je predvidena modernizacija visokega šolstva. V prvi polovici leta 2016 naj bi Evropska komisija pripravila predlog, predvidena je tudi preliminarna razprava, v drugi polovici leta pa bo potekala obravnava v Svetu EU.
Raziskave, inovacije in vesolje
Slovenski raziskovalni prostor je relativno majhen in finančno omejen, zato se bo Slovenija še naprej trudila vključevati se v mednarodne konzorcije v okviru Obzorja 2020, ki je največji program na svetu za financiranje raziskav in inovacij (skoraj 80 milijard evrov). Slovenija ima do sedaj v okviru izvajanja programa dobre rezultate.
Slovenija je v letu 2013 v raziskave in razvoj vložila 2,59 % BDP in tako zavzela 6. mesto med članicami EU. S kombinacijo davčnih spodbud in strukturnih investicij je v samo petih letih uspela podvojiti vlaganja poslovnega sektorja. 3-odstotni cilj iz strategije Evropa 2020 torej ostaja ključen del Nacionalnega reformnega programa, Slovenija pa si je v Raziskovalni in inovacijski strategiji zadala še bolj ambiciozen cilj vlaganj, in sicer 3,6 % BDP do leta 2020.
Slovenija namerava še naprej podpirati prizadevanja za krepitev skupnega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in ustrezno reformo njegovega upravljanja. Do sredine leta 2016 bo pripravila svoj Kažipot nacionalnih ukrepov za uresničevanje Evropskega raziskovalnega prostora, kar bo pripomoglo k reformam nacionalnih raziskovalnih sistemov in mednarodni vpetosti. Dejavno se bo vključevala v sodobne trende Odprte znanosti in Odprtih inovacij, ki z uporabo spletnih orodij raziskovalno prakso in tudi industrijsko proizvodnjo preoblikujejo v sodelovalno skupnost praks. Slovenija je v ta namen že sprejela Načela in določila glede odprtega dostopa do znanstvenih objav ter raziskovalnih podatkov v Sloveniji v obdobju 2015–2020 ter s tem postavila temelje sodobne ureditve tega področja.
Močna gospodarska panoga je postalo tudi vesolje, predvsem na področju satelitskih komunikacij (sistem Galileo) in storitev, ki jih omogoča satelitsko opazovanje Zemlje (program Copernicus). Slednji z ogromnimi količinami podatkov javnim in zasebnim uporabnikom omogoča razvoj proizvodov in storitev, uporabnih za zelo različne namene (civilna zaščita, promet, varnost, kmetijstvo, okolje, mesta itd.), visokotehnološki industriji pa izzive in priložnosti tehnološkega razvoja. Slovenija se tega zaveda, zato se je julija 2015 odločila, da se po petih letih statusa sodelujoče države v Evropski vesoljski agenciji (ESA) poteguje za njeno polnopravno članstvo. Evropska vesoljska agencija ima 22 držav članic, od tega 20 iz EU ter Norveško in Švico, pridružena pa ji je še Kanada. V prihodnosti se bo Slovenija posvetila pripravam na ta zahteven korak v sodelovanju z vodstvom agencije. V ta namen bo oblikovan poseben Svet za vesolje, saj bo Slovenija pripravila nacionalno strategijo vesoljske politike.
IZOBRAŽEVANJE, MLADINA, KULTURA, ŠPORT
Izobraževanje in usposabljanje
S strategijo Evropa 2020 sta izobraževanje in usposabljanje pridobila novo, vidnejšo vlogo, predvsem glede povezovanja izobraževanja in zaposlovanja. Oba referenčna cilja, zastavljena v strategiji Evropa 2020, Slovenija že dosega, se pa hkrati sooča z visoko brezposelnostjo mladih in neusklajenostjo med znanji, ki so potrebna na trgu dela, in znanji, ki jih imajo mladi ob zaključku izobraževanja. Slovenija meni, da je potrebno okrepiti sodelovanje med obema sektorjema, predvsem v smeri izboljšanja izobraževalne ponudbe. Hkrati pa ocenjuje, da je treba pripraviti mlade za spremembe, ki jih prinašajo spremenjene razmere na trgu dela.
V okviru prenovljene strategije Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020) je v drugi polovici leta 2016 v Svetu EU predvidena razprava glede šeste prednostne naloge: Učinkovito oblikovanje politik in učinkoviti resursi na področju izobraževanja in usposabljanja.
Poklicno izobraževanje in usposabljanje je naslednja prednostna naloga, ki bo potekala v skladu s cilji Bruškega komunikeja, predvsem v smeri izboljšanja odzivnosti izobraževalnih sistemov ter krepitve kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Konec leta 2015 je predvidena objava predloga revizije Uredbe o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), ki bo po pričakovanjih obravnavan v prvi polovici leta 2016. V tem obdobju bodo predvidoma dani tudi predlogi o prenovi pravnih podlag za t. i. Evropski kvalifikacijski okvir (EQF) in Europass (t. i. Priporočila o vzpostavitvi EQF in Odločba Europass) ter predlog o spretnostih in kompetencah. Skupno poročilo Evropske komisije bo predvidoma objavljeno konec leta 2015 oziroma v začetku leta 2016, čemur bodo sledile pravne podlage (predvidoma do poletja 2016).
Slovenija je usmerjena v odpiranje ustvarjalnih učnih okolij v izobraževalnih ustanovah, tako v smislu višje ravni timskega vodenja in večje prožnosti ter e-poslovanja kot tudi razvojne naravnanosti in inovativnosti poučevanja ter razvoja in zagotavljanja odprtih učnih vsebin in storitev. Te bodo namenjene krepitvi splošnih in poklicnih kompetenc udeležencev izobraževanja z namenom, da bi izboljšali podjetnost in inovativnost ter njihove socialno vključenost pa tudi kompetence strokovnih delavcev v izobraževanju. Nove razvojne možnosti bodo okrepljene s podporo odpiranja institucij in mobilnosti posameznikov tudi v mednarodni prostor ter razvojem podpornega okolja, učinkovitim vključevanjem uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, interdisciplinarnim pristopom ter z vključevanjem vseh deležnikov (neposrednih in posrednih) in sektorjev (izobraževanje, gospodarstvo, razvojno-raziskovalni sektor).
Na področju izobraževanja odraslih bo Slovenija v prihajajočem obdobju podpirala prednostne naloge, navedene v Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO 13-20). Glede na trenutni trend padanja kazalnika vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje se zavedamo, da bo za doseganje tega kazalnika treba vložiti precej napora v oblikovanje pravih in z več politikami v državi usklajenih ukrepov.
Podpora večjezičnosti in spodbujanju učenja tujih jezikov je za Slovenijo zelo pomembno prednostno področje, saj so jezikovne kompetence ključne za spodbujanje mobilnosti, prispevajo k zaposljivosti in osebnemu razvoju evropskih državljanov v skladu s cilji strategije Evropa 2020, s poudarkom na rasti in novih delovnih mestih. Evropska komisija bo v prihodnjem obdobju skupaj z državami članicami skušala pripraviti predlog skupnega zbiranja podatkov o znanju jezikov po posameznih državah.
Na področju predšolske vzgoje in izobraževanja je evropski strateški cilj zapisan tudi v strategiji Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020), ki predvideva 95-odstotno vključenost v vrtce (starost od 4 do 5 let). Slovenija je s svojo 90,5-odstotno vključenostjo v samem evropskem vrhu. Tudi v naslednjem obdobju bo delovala v smeri, da bi dosegla zastavljeni cilj.
Mladina
Podlaga za delo v Svetu EU v prihodnjem 18-mesečnem obdobju so Strategija EU za mlade(2009–2018), ki države članice poziva k ustvarjanju več priložnosti za vse mlade pri izobraževanju in na trgu dela ter k spodbujanju aktivnega državljanstva, socialnega vključevanja in solidarnosti med vsemi mladimi, Resolucija o delovnem načrtu za mladino v obdobju 2016–2018, ki zajema tri prednostne naloge, in sicer: socialno vključenost, participacijo in prehod iz mladosti v odraslo življenje, ter Resolucija o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi, ki opredeljuje vsebino strukturiranega dialoga v letu 2016, t. j. Omogočiti vsem mladim vključenost v raznoliko, povezano in vključujočo Evropo – Pripravljeni na življenje, pripravljeni na družbo.
V letu 2016 bo Slovenija glede mladine podpirala naslednje prednostne naloge: zdravje in dobrobit mladih, mladinsko delo, s poudarkom na socialnem vključevanju, ki bo med drugim izpostavilo tudi tematiko migracij in radikalizacijo mladih, ki vodi v nasilje. Pri preprečevanju radikalizacije je še posebej pomembna prav vloga mladinskega dela. Za Slovenijo bo pomembno: povečanje vloge mladinskega dela, civilno udejstvovanje in participacija mladih. Na teh področjih bo Slovenija razvijala ključne dejavnosti. Prizadevanja bodo usmerjena tudi v družbeno, politično in formalno priznavanje neformalnega učenja mladih in mladinskega dela; v spodbujanje medsektorskega povezovanja v okviru strategij EU, v letu 2016 s poudarkom na zdravju in dobrobiti mladih ter krepitvi razvoja mladinskih politik na nacionalni ravni in ravni EU. Za Slovenijo je zlasti pomembno tudi medresorsko sodelovanje in iskanje sinergijskih učinkov med različnimi politikami. Za spodbujanje politične participacije je v Sloveniji treba predvsem okrepiti posvetovalne strukture z mladimi na lokalni ravni, krepiti članske mladinske organizacije in usposabljanja mladih znotraj teh organizacij z namenom, da si pridobijo kompetence, pomembne za vključitev v družbo in za povečevanje njihove zaposljivosti. Pomembno je tudi krepiti programe na področju učenja za demokratično državljanstvo, šolski kurikulum in projektne aktivnosti nevladnih organizacij, ki poudarjajo pomen prenosa znanj in veščin, potrebnih za aktivacijo mladih in njihovo politično participacijo.
Slovenija se bo tudi vključila v delo ekspertnih skupin na ravni EU, ki bodo obravnavale mladinsko delo in krepitev državljanstva, digitalizacijo ter mladinsko delo v povezavi z migracijami. Resolucija o spodbujanju politične participacijemladih poudarja tudi strukturiran dialog kot dobro orodje za posvetovanje z mladimi, ki pa ga je treba izboljšati in okrepiti ter predvsem najti načine, kako bi prišli tudi do širše skupine mladih, ki jo je sicer težko doseči.
Kultura in avdiovizualna politika
Na področju kulturne politike bo v času prihajajočega tria predsedstev potekalo izvajanje prednostnih nalog iz aktualnega Delovnega načrta za kulturo (2015–2018). Dejavnosti bodo potekale tudi na področju kulturne dediščine in digitalizacije za lažji dostop do kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu. Vzdržno financiranje in upravljanje t. i. Europeane – evropske digitalne knjižnice, arhiva in muzeja – bosta ena od prednostnih nalog prihajajočega nizozemskega predsedstva.
Slovenija si bo v Svetu EU še naprej prizadevala za okrepljeno vlogo kulture in kulturne dediščine, tudi pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se EU trenutno sooča. Evropsko komisijo bo še naprej spodbujala, da poda predlog za razglasitev evropskega leta kulturne dediščine. Konstruktivno bo prispevala tudi k iskanju vzdržnega modela financiranja in upravljanja Europeane.
Delovni načrt za kulturo, ki se bo izvajal v letih 2015–2018, vsebuje naslednje ključne prioritete, ki jih je zagovarjala tudi Slovenija: kulturno dediščino, kulturne in kreativne industrije, medkulturni dialog, kulturno-umetnostno vzgojo, kulturo v zunanjih odnosih ter kulturno raznolikost. Slovenija bo dejavno sodelovala v delovnih skupinah v okviru pristopa odprtega usklajevanja, ustanovljenih za izvajanje delovnega načrta. Dejavno bo podpirala okrepljeno delovanje Eurostat za pridobivanje kakovostnih, na ravni EU primerljivih statističnih podatkov s področja kulture, s ciljem pridobivanja kakovostnih podlag za politične odločitve na evropski in nacionalni ravni.
Spodbujala bo tudi dejavno odzivanje na aktualne problematike na ravni EU (npr. iskanje načinov za zaščito kulturne dediščine pred uničevanjem in plenjenjem, boljša integracija priseljencev z medkulturnim dialogom), tudi z dopolnitvami Delovnega načrta za kulturo, če bo to potrebno.
Slovenija meni, da so lahko skupne pobude EU na področju kulture v zunanjih odnosih nadgradnja kakovostnega bilateralnega sodelovanja držav članic. V luči tega si bo Slovenija še naprej prizadevala za bolj strateški pristop h kulturi v zunanjih odnosih EU. Poleg tega si bo aktivno prizadevala tudi za izboljšanje pogojev za mobilnost umetnikov, zlasti med EU in ZDA, kjer so bile zaznane težave zaradi vizumskih postopkov. Slovenija je v zvezi s tem pripravila pobudo za reševanje tega vprašanja v okviru pogajanj o Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), kar je naletelo na pozitiven odziv držav članic in Evropske komisije.
V času prihajajočega tria predsedstva EU bo v ospredju področje avdiovizualne politike, kjer regulativni okvir EU predstavlja Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD). Zaradi hitrega tehnološkega in tržnega razvoja se kažejo potrebe po spremembah. Trenutno poteka pregled delovanja direktive (REFIT), ki bo predvidoma zaključen do konca leta 2015. Zakonodajni predlog Evropske komisije se pričakuje še pred poletjem 2016. Slovenija si bo v pogajanjih o AVSMD prizadevala za oblikovanje rešitev, ki zagotavljajo ustrezno varovanje kulturne raznolikosti in omogočajo vidnejšo vlogo manjših držav pri oblikovanju skupnega evropskega trga avdiovizualnih storitev.
Druge ključne vsebine na avdiovizualnem področju zajemajo možnost čezmejnega dostopa in uporabo spletnih ustvarjalnih vsebin na enotnem digitalnem trgu. Tudi nizozemsko predsedstvo se bo posvetilo ukrepom za odpravo ovir za čezmejno kroženje avdiovizualnih del v EU. Področje je povezano z avtorskimi pravicami, cilj pa je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga ter ohranjanje kulturne raznolikosti tudi v digitalnem okolju, kar podpira tudi Slovenija.
Šport
Podlaga za delo v Svetu EU bo Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic o drugem delovnem načrtu EU za šport v obdobju 2014–2017. Na področju integritete športa je za Slovenijo prednostna naloga Priporočilo o dopingu in preprečitve dopinga v rekreativnem športu. Slovenija meni, da vse bolj prefinjene poti in uporaba prepovedanih snovi narekujejo nujne ukrepe držav članic in EU. Zato je treba poskrbeti za čim trdnejšo zavezanost k skupnemu sodelovanju represivnih organov ter organov pregona s civilno-športnimi organizacijami, klubi, društvi in zvezami. V sklopu zagotavljanja integritete športa skladno s 165. členom Pogodbe o delovanju EU postaja vse pomembnejši boj proti prirejanju izidov na športnih tekmovanjih. Slovenija podpira enotni nastop EU28 na tem področju in čimprejšnjo uveljavitev določb Konvencije Sveta Evrope o prirejanju izidov na športnih tekmovanjih.
Slovenija meni, da je gospodarski vidik športa v družbi pomemben dejavnik v ekonomski učinkovitosti posameznih držav. Zato podpiramo sprejetje usklajenih standardov znotraj držav članic EU za izvajanje raziskav in analiz glede ekonomske upravičenosti in prispevka športa k nacionalnemu gospodarstvu. Slovenija bo tudi v prihodnje še posebej poudarjala pomen velikih športnih dogodkov, saj meni, da so načrtovanje, naložbe v športno infrastrukturo in prirejanje velikih mednarodnih športnih prireditev zelo pomembni za razvoj športa, družbe in zagotavljanja novih delovnih mest, tako na nacionalni kot evropski ravni.
Slovenija bo še naprej spodbujala poklicno ter strokovno usposabljanje na področju športa, ki naj se v procesu razvoja čim bolj približa Enotnemu evropskemu kvalifikacijskemu okviru ter Priporočilu o spodbujanju prostovoljstva v športu, vključno s primeri dobrih praks. Slovenija tudi poudarja socialni vidik športa, ki ima med drugim tudi izjemno kohezivno moč, zaradi česar športu priznavamo zelo pomembno vlogo pri spodbujanju prostovoljnega dela, solidarnosti, strpnosti in odgovornosti. Šport je tudi izvrstno orodje za integracijo ranljivih skupin v družbo.
V letu 2016 se na področju športa predvideva izvajanje novega Delovnega načrta EU za šport v obdobju 2014–2017. V drugi polovici leta 2016 je predvidena tema trajnostnost velikih športnih dogodkov, ki se je deloma odprla že na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za šport oktobra 2015 v Parizu. V istem obdobju se bo predvidoma odprlo vprašanje športne diplomacije ter vključenost športa v izobraževanje in usposabljanje, s poudarkom na razvijanju talentov.
ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE, ENAKE MOŽNOSTI IN ZDRAVJE
Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti
Priporočila za dolgotrajno brezposelne
Dolgotrajna brezposelnost je eden najzahtevnejših in perečih izzivov, povezanih z gospodarsko krizo, zato je Evropska komisija pripravila smernice, s katerimi želi izboljšati vračanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela. Komisija predlaga tri ključne ukrepe: a) spodbujanje prijave dolgotrajno brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, b) zagotavljanje temeljite individualne ocene prijavljenim dolgotrajno brezposelnim, s katero se najpozneje ob dopolnjenem 18. mesecu brezposelnosti ugotovijo njihove potrebe in zmožnosti in c) ponudbo pogodbe o vključitvi v zaposlovanje vsem prijavljenim dolgotrajno brezposelnim, najpozneje ob dopolnjenem 18. mesecu brezposelnosti.
Za uspeh pobude je potrebno sodelovanje med vsemi socialnimi partnerji in državami članicami, nujne so tudi makroekonomske politike oziroma ukrepi. Za predlog, ki temelji na dobrih praksah v državah članicah, Evropska komisija ne bo namenila dodatnega denarja, članice morajo kar najbolje izkoristiti Evropski socialni sklad, v katerem je rezerviranih 10 milijard evrov za financiranje projektov za odpravo dolgotrajne brezposelnosti. Ocene kažejo, da bi lahko s pobudo zmanjšali število dolgotrajno brezposelnih za približno pet milijonov. Slovenija podpira priporočila Evropske komisije. V okviru jeseni predloženega priporočila za dolgotrajno brezposelne osebe je po zgledu jamstva za mlade predvideno statistično spremljanje izvajanja priporočil.
Enakost žensk in moških
Slovenija še naprej podpira Samostojno strategijo za enakost žensk in moških v EU ter integracijo načela enakosti spolov v vseh strateških dokumentih EU, z namenom spodbujanja enakosti med moškimi in ženskami na različnih področjih, kot na primer pri zaposlovanju, v zdravstvu, sociali, izobraževanju, gospodarstvu in pri političnem odločanju. Slovenija si bo na evropski ravni prizadevala za sprejetje skupnih evropskih standardov za preprečevanje nasilja nad ženskami.
Predlog direktiveo zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih določa obvezo za podjetja z neuravnoteženo sestavo odborov, da vzpostavijo jasna in pregledna postopkovna pravila za izbiro kandidatk/kandidatov, pri čemer ima prednost kandidatka/kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta oseba enako kvalificirana v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Prišlo je do napredka na strokovni ravni, a predlog še ni bil deležen ustrezne politične podpore. Kljub temu, da se države članice strinjajo s ciljem predloga, mu skupina držav še vedno nasprotuje oziroma so mnenja, da ukrepi na ravni EU niso primerni in potrebni. Predlog podpira vedno več držav, vendar še vedno premalo za sprejetje direktive. Slovenija sodi med države podpornice predloga direktive, saj ocenjuje, da prinaša minimalen kvantitativen cilj za urejanje področja.
Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost je Evropska komisija predstavila s ciljem, da bi zaščito pred diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti poleg zaposlovanja razširili še na druga področja. Predlog naj bi pokrival področja socialne zaščite, izobraževanja in dostopa do dobrin in storitev, vključno z nastanitvijo.
Predlog direktive je v obravnavni od oktobra 2008 in doslej še ni bil usklajen do te mere, da bi bil pripravljen za sprejem v Svetu. Države imajo pomisleke predvsem s poseganjem vsebine predloga v nacionalno pristojnost, neupoštevanjem načela sorazmernosti, pomanjkanjem pravne gotovosti, nejasno delitvijo pristojnosti in praktičnimi ter finančnimi posledicami predloga. Slovenija načeloma podpira besedilo, vendar ohranja splošni preučitveni pridržek, tako kot vse druge države.
Predlog Direktive o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo je Komisija umaknila, ker ni bilo bistvenega napredka; prihodnje leto bo pripravila nov sveženj ukrepov za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Slovenija se je strinjala, da Komisija pripravi nov predlog. Novi ukrepi naj bi bili namenjeni ne samo ženskam (materam), pač pa tudi očetom, saj meni, da je treba ubrati širši pristop, prilagojen novim realnostim in potrebam staršev. Program Komisije bo v prihodnjem obdobju namenil veliko pozornost tudi pobudi, ki bo reševala izzive usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v podporo večji udeležbi žensk na trgu dela.
V decembru 2015 je Komisija predložila nov akt o dostopnosti za večjo vključenost približno 80 milijonov oseb v EU, ki so funkcionalno ovirane. Kriteriji v posameznih državah glede dostopnosti do storitev in blaga se zelo razlikujejo, zato predlog akta predvideva evropske zahteve dostopnosti za vse v okviru notranjega trga. Predlog se bo začel obravnavati v začetku leta 2016.
Sveženj o mobilnosti
Evropska komisija napoveduje objavo svežnja v letu 2016. Predvidoma bo predlog vključeval revizijo Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti in najverjetneje pregled Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev.
Slovenija se zavzema, da bi načrtovani usmerjeni pregled Direktive 96/71/ES zajel tudi širšo razpravo o potrebi po reviziji Direktive 96/71/ES na način, ki bo urejal aktualne vidike čezmejnega izvajanja storitev z napotenimi delavci, spodbujal pravično konkurenčnost, krepil notranji trg EU in zagotavljal ustrezno socialno zaščito delavcev, ob nadaljnjem spodbujanju prostega pretoka storitev.
Jamstvo za mlade
Predvidoma konec leta 2015 oziroma med letom 2016 je načrtovan pregled doseganja uspešnosti držav članic pri aktivaciji mladih. Problem brezposelnosti mladih je eden od najbolj perečih problemov v EU in Sloveniji, zato smo si intenzivno prizadevali za sprejem programa Jamstvo za mlade. Pripravljen je tudi osnutek novega paketa ukrepov za mlade za obdobje 2016–2020. Evropska komisija je predpisala okvirno obliko oziroma vsebino izvedbenih načrtov Jamstva za mlade, zato bo struktura dokumenta podobna strukturi trenutno še veljavnega izvedbenega načrta za 2014–2015. Ukrepi se bodo predvidoma delili na dva vsebinska sklopa: na t. i. preventivni sklop ukrepov za mlade, ki še niso prišli na trg dela, in drugi sklop ukrepov za hitro aktivacijo mladih na trgu dela) – znotraj obeh sklopov pa so predvideni tako sistemski kakor tudi programski (kratkoročni) ukrepi.
Zdravje
Za zagotavljanje vzdržnosti se morajo evropski zdravstveni sistemi danes učinkovito spopadati s sodobnimi izzivi, ki jih je gospodarska kriza še poudarila. Nove zdravstvene tehnologije, zelo visoke cene nekaterih inovativnih zdravil in hkrati večja, a utemeljena pričakovanja prebivalstva glede boljšega dostopa do visoko kakovostne in varne zdravstvene obravnave, so le nekateri od izzivov, ob katerih je treba upoštevati tudi dejstvo staranja prebivalstva. S slednjim je povezano naraščanje bremena kroničnih nenalezljivih bolezni (kot so bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen in težave v duševnem zdravju), večja polimorbidnost in večje število državljanov, ki so odvisni od tuje pomoči. Grožnje zdravju so tudi porajajoče se nove nalezljive bolezni, odpornost mikrobov na zdravila in dejavniki iz okolja, zlasti onesnažen zrak.
Veliko prezgodnjih smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni je mogoče preprečiti z obvladovanjem glavnih dejavnikov tveganja: tobaka, nezdrave prehrane, telesne nedejavnosti, zlorabe alkohola in okoljskih dejavnikov. V zvezi s tem bo Slovenija upoštevala sprejete politične zaveze iz Parmske deklaracije o okolju in zdravju na področju varovanja zdravja otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem. Slovenija bo te zaveze na nacionalni ravni uresničevala na podlagi sprejetega Akcijskega načrta za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem.
Slovenija podpira politike, ukrepe in dejavnosti na ravni EU, ki so usmerjeni v krepitev zdravja in preprečevanje bolezni ter v zmanjševanje neenakosti v zdravju ter preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri tem je pomemben medsektorski pristop tudi na ravni EU. Tako si bo Slovenija prizadevala, da pobude s področja drugih politik EU upoštevajo tudi vidik zdravja. Dejavno si bo prizadevala, da bo zdravstveni sektor dajal pobude za vključitev zdravja v politike drugih resorjev, oziroma da bo vsak pomemben ukrep preučen tudi z vidika posledic za zdravje ljudi.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za strategijo EU o alkoholu, s ciljem zmanjšanja škodljivih posledic uživanja alkohola. Na področju prehrane se bo zavzemala za oblikovanje harmonizirane zakonodaje na ravni EU, ki bo omejila vsebnost transmaščob v živilih. Prav tako se bo zavzemala za skupni okvir EU za znižanje sladkorja s konkretnimi cilji in merili (kot so npr. za sol in nasičene maščobe). Zagovarjala bo tudi izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka in ukrepov trajnostne mobilnosti ter izvajanje akcijskega načrta za zeleno oziroma krožno gospodarstvo, pa tudi vse ukrepe, ki vplivajo na ohranjanje okolja, hkrati pa pozitivno vplivajo na zdravje ljudi in kakovost življenja.
Slovenija bo še naprej podpirala skupna prizadevanja na ravni EU pri obravnavi nalezljivih bolezni, pri čemer si posebno pozornost zasluži vprašanje odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom, tudi v luči zagotavljanja varnosti bolnikov.
Že več predsedstev Svetu EU je uvrstilo med svoje prioritete spopadanje z nevrodegenerativnimi boleznimi, ki so povezane s staranjem in zlasti alzheimerjevo boleznijo. Za Slovenijo je zelo koristno povezovanje na ravni EU tudi na tem področju, saj bo z izmenjavo dobrih praks in izkušenj lahko izboljšala sistem za skrb ljudi z demenco in drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi.
Slovenija prav tako podpira in se dejavno vključuje v mehanizme sodelovanja na ravni EU, ki lahko prispevajo k boljši dostopnosti do visoko kakovostnega zdravstvenega varstva za državljane, kamor sodijo tudi dejavnosti in ukrepi v zvezi z uresničevanjem čezmejnega zdravstvenega varstva v skladu z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Izvajanje dejavnosti za zagotavljanje in nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave ter upravljanje s tveganji bo v Sloveniji tudi v prihodnje prednostna usmeritev. V skladu s tem se bomo še naprej zavzemali za sistem celovitega upravljanja in njegovo posodabljanje ter nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti v zdravstvu. Izvajali bomo dejavnosti na področju obvladovanja tveganj in opolnomočenja pacientov pri sodelovanju na omenjenih področjih. Prav tako bo Slovenija podpirala nadaljnje sodelovanje pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije na ravni EU. Dejavno bo sodelovala pri izmenjavi najboljših praks in znanja tudi na področju ocenjevanja učinkovitosti zdravstvenih sistemov kot mehanizmu za uporabo na nacionalni ravni. Na splošno pa si bo prizadevala za boljšo dostopnost, učinkovitost in vzdržnost zdravstvenega sistema.
Na področju zdravil in medicinskih pripomočkov bo Slovenija tudi naprej podpirala osnovne namene in cilje predlaganih uredb o medicinskih pripomočkih (uredba o medicinskih pripomočkih in uredba o in vitro medicinskih pripomočkih), kjer gre za revizijo dosedanjega regulatornega okvira, z namenom zagotavljanja varnosti pacientov in spodbujanja inovacij. Slovenija tudi podpira namen, glavne cilje in splošne rešitve, ki jih prinaša Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini.
Za Slovenijo je še naprej pomembno vprašanje obvladovanja stroškov za zdravila ter nemotene preskrbe z zdravili v ustreznem obsegu. Slovenija bo kot doslej tudi v prihodnje podpirala uporabo obstoječih mehanizmov in mrež, zlasti kar zadeva problematiko cen zdravil, vključno z inovativnimi, ter se zavzemala za ustrezne sistemske ukrepe, ki bi učinkovito reševali vprašanje dostopnosti do zdravil tudi na majhnih trgih.
Kemijska zakonodaja ima lahko zaradi svoje obsežnosti in kompleksnosti znatne posledice na poslovanje slovenskih podjetij, ki po velikosti večinoma sodijo med mala in srednja, pogosto tudi mikro podjetja. Slovenija si bo še naprej prizadevala za ohranjanje pogojev za njihov obstoj in delovanje na skupnem trgu EU ter njihovo konkurenčnost v primerjavi z velikimi in finančno sposobnejšimi podjetji. Prizadevala si bo za sprejemanje sorazmernih, strokovno upravičenih in utemeljenih ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju pravih in učinkovitih skupnih ciljev varovanja zdravja ljudi in okolja, pri tem pa pazljivo spremljala njihove socialne in ekonomske posledice. Zagovarjala bo pošteno in nediskriminatorno porazdelitev obveznosti in stroškov, zavedajoč se, da slabe socialne in ekonomske razmere pomenijo pomemben dejavnik tveganja za zdravje ljudi.
Med največje izzive in prednostne naloge okoljske politike še vedno sodijo: ozelenitev evropskega semestra; prizadevanja za uvajanje krožnega gospodarstva (učinkovita raba virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, in ekonomski instrumenti v podporo prehodu v zeleno gospodarstvo); oblikovanje srednjeročnih notranjih podnebno-energetskih ciljev EU za leto 2030; nadaljevanje aktivnosti po mednarodnem podnebnem vrhu decembra 2015 in varstvo zraka.
Krožno gospodarstvo
Če želimo ohranjati blaginjo in zdravje ljudi, je prehod na bolj zeleno gospodarstvo in krožne modele proizvodnje in rabe nujno potreben. Če ne bomo dovolj smotrno ravnali z naravnimi viri, ki nudijo ekosistemske storitve večini procesov v gospodarstvu, bodo proizvodni procesi postajali vse dražji ali pa celo ogroženi, sprožila se bodo vprašanja, kot so preskrba z vodo, energijo ter njihove cene, ter posledično tudi zdravstvena in socialna vprašanja. Tudi gospodarstvo bo s tem postajalo vse manj konkurenčno.
Cilji prehoda na zeleno gospodarstvo so: zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva, izdelki in storitve z dodano vrednostjo, ohranjanje in učinkovito upravljanje z naravnimi viri, zagotavljanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja, razvoj in trženje lokalnega znanja in storitev, zelena delovna mesta. Les predstavlja surovino obnovljivega izvora za te namene in ustreza načelom trajnostnega razvoja, zato predstavlja za Slovenijo še posebej pomemben model krožnega gospodarstva, ki ga sestavljajo umno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v polizdelke in končne izdelke, gradnja lesenih stavb in uporaba lesa in lesnih proizvodov pri energetski sanaciji stavb, izraba odpadnega lesa in možnost večkratne ponovne uporabe zavrženih oziroma rabljenih lesnih izdelkov ter končno še uporaba industrijsko neuporabnega lesa v energetske namene v napravah za so-proizvodnjo električne energije in toplote.
Odpadki
V pogajanjih o prenovljenem zakonodajnem okviru o odpadkih, ki bo zakonodajni del svežnja o krožnem gospodarstvu, si bo Slovenija prizadevala za uvajanje gospodarnega ravnanja z viri, kjer je gospodarjenje z odpadki pomemben člen. Pri tem pa je ključno slediti 5-stopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave, npr. energetska predelava, in odstranjevanje odpadkov. Prizadevala si bo za rešitve, ki ustrezajo tudi majhnim trgom. Pomembno je, da prenova ne bo povzročila dodatnih bremen in upočasnila izvajanja dobrih praks ter da bodo predlagani cilji ravnanja z odpadki upoštevali tudi vidik stroškovne učinkovitosti ter nacionalnih razmer.
Podnebne spremembe
Ukrepi za prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv so še naprej v središču razvojnih izzivov Evrope in Slovenije. Podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah.
Delitev bremen v sektorjih, ki niso zajeti v shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (ne-ETS) Slovenija bo v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 zahtevala pravično in stroškovno učinkovito porazdelitev bremen potrebnih ukrepov med države članice ter upoštevanje nacionalnih okoliščin. Med slednje sodijo problematika prometa, zlasti tranzitnega, kjer ima Slovenija omejene možnosti ukrepanja, zaradi predvidene nadaljnje integracije jugovzhodne Evrope pa se pričakuje še povečanje tranzitnega prometa. Poleg tega se bo Slovenija zavzemala za vključitev rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč ter gozdarstva (LULUCF), kjer je pomemben prispevek ponorov iz gozdov.
Prenova sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ETS) za obdobje po letu 2020
V pogajanjih o prenovi sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v okviru Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb, Slovenija meni, da ta še naprej pomeni ključni instrument podnebne politike in ga je v naslednjem obdobju trgovanja nujno treba okrepiti.
Slovenija podpira temeljni cilj zmanjšanja emisij v sektorjih v okviru sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, vendar pod pogojem, da je ta stroškovno učinkovit ter da upošteva vidik ohranjanja konkurenčnosti gospodarstva v mednarodnem okolju v luči problematike uhajanja ogljika.
V mednarodnih podnebnih pogajanjih si bo Slovenija prizadevala za dosledno izvajanje temeljnih dogovorjenih elementov sporazuma skladno s skupnim stališčem Evropske unije in njenih držav članic.
Biotska raznovrstnost in biološka varnost
Na podlagi Poročila Komisije o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost je pomembno nadaljevati aktivnosti Evropske komisije pri ozaveščanju in vključevanju ciljev biotske raznovrstnosti v druge sektorske politike. Prav tako je pomembno, da se vmesni pregled strategije o biotski raznovrstnosti vključi tudi v vmesne preglede ostalih sektorskih politik in strategij EU, vključno z analizo učinkovitosti integriranega pristopa za financiranje.
Slovenija priznava tudi izrazit pomen izvajanja Direktive o habitatih in Direktive o pticah pri doseganju ciljev strategije ter ohranitev obstoječih standardov obeh direktiv. V smislu učinkovitega izvajanja direktiv ter učinkovitega upravljanja območij Natura, kakor tudi območij zunaj tega omrežja, Slovenija meni, da je na ravni EU treba zagotoviti zadostne in trajne vire za financiranje Nature. Poleg tega je za doseganje ciljev strategije pomemben vidik tudi izboljšanje ozaveščenosti javnosti.
Kakovost zraka
Varstvo zraka je tudi zaradi neugodnih podnebnih razmer, ki lahko že ob relativno nizkih gostotah emisij pripomorejo k visokim koncentracijam onesnaževal v zraku, tradicionalno eno izmed prednostnih področij okoljske politike in ukrepov v Sloveniji. Slovenija bo podpirala nadaljnji razvoj okoljskih politik EU na tem področju. Pri tem bo podprla zlasti ukrepe, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje obremenitev v prekomerno onesnaženih urbanih okoljih in zagotavljanje sinergije med ukrepi varstva zraka in blaženja podnebnih sprememb.
Slovenija podpira Predlog nove direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi Direktive 2003/35/ES, saj je dobra podlaga za dogovor o novih zavezujočih ciljih glede kakovosti zraka za Evropo. Meni, da so novi dolgoročni zavezujoči cilji EU glede onesnaženosti zraka potrebni za dodatno zmanjšanje negativnih učinkov onesnaženosti zraka na zdravje ljudi ter evtrofikacijo ekosistemov, vendar pa je za Slovenijo pomembno, da se pri delitvi bremena na posamezne države članice upoštevajo tudi stroškovna učinkovitost doseganja teh ciljev ter specifike držav članic ter zlasti realne zmožnosti za dosego ciljev zmanjšanja onesnaževal na posameznih področjih. Med specifičnimi lastnostmi, ki jih je treba v primeru Slovenije upoštevati pri določanju odstotka zmanjšanja emisij za leto 2030, je treba izpostaviti predvsem posebnosti v kmetijstvu in cestnem prometu. Pri določitvi ciljev za zmanjšanje emisij amonijaka (NH3) je treba upoštevati posebnosti Slovenije v kmetijstvu, kot so velik delež kmetijskih zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, velik delež travinja ter velik delež majhnih kmetij, kar otežuje uvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij onesnaževal.
V Sloveniji je promet pomemben vir onesnaževal zunanjega zraka, saj je vir več kot polovice vseh nacionalnih emisij dušikovih oksidov (NOx). Promet pomembno vpliva na prekomerno onesnaženost zraka z delci PM10 pozimi, poleti pa je promet eden ključnih vzrokov za prekomerno onesnaženost zraka s prizemnim ozonom (O3). Poleg tega je v Sloveniji velik delež tranzitnega prometa. Slovenija zato meni, da bi se pri delitvi bremena zmanjšanja emisij moralo upoštevati, da ima posamezna država članica zelo omejene možnosti ukrepanja za zmanjšanje tranzitnega prometa. Zmanjševanje emisij onesnaževal iz prometa otežuje tudi razpršena poselitev v Sloveniji, saj ima razvoj javnega potniškega prometa omejen doseg.
Slovenija si bo zato prizadevala za to, da se na evropski ravni čim več sredstev nameni projektom krepitve in razvoja javnega potniškega prometa in preusmeritvi tovornega prometa s cest na železnice.
Jedrska varnost
Varnost jedrskih objektov je stalna prednostna naloga Slovenije. Slovenija prepoznava pomembnost rabe jedrske energije, pri čemer pa mora biti varnost na prvem mestu. O potencialnem nadaljnjem razvoju jedrske energije mora obstajati demokratični konsenz. Slovenija bo tudi v prihodnje dejavno podpirala sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami na področju sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrski varnosti. Slovenija podpira vse dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državah članicah, ne glede na to, ali pobuda prihaja od Evropske komisije, Agencije za jedrsko energijo, Mednarodne agencije za atomsko energijo ali posameznih držav. Slovenija bo tudi v prihodnje sodelovala pri projektih pomoči tretjim državam na področju jedrske varnosti, še posebej preko instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC).
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA
Kmetijstvo
Za Slovenijo je pomembno, da bo kmetijstvo tudi v prihodnje odgovarjalo na zahteve in pričakovanja državljanov v zvezi z varno in kakovostno hrano ter zagotavljanjem javnih dobrin ter da bo prispevalo k soočanju z izzivi, ki se nanašajo na varstvo okolja, podnebne spremembe, ohranjanje virov energije in njihovo učinkovito rabo ter energetsko varnost, kar prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. V skladu z načelom trajnostnega razvoja kmetijstva kot enega izmed strateških ciljev reformirane kmetijske politike Slovenija pozdravlja trajnostno rabo proizvodnih potencialov in zagotavljanje javnih dobrin, povezanih s kmetijstvom. Izrednega pomena za Slovenijo so tudi varovanje kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namembnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipične kulturne krajine in gospodarno ravnanje z vodnimi viri. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi socialnih vidikov, prostorskega razvoja in ohranitve vasi, zaselkov in posameznih gospodarstev, ki tvorijo želeno vitalno podeželje kot del trajnostnega pristopa, h kateremu stremi tudi nova kmetijska politika.
Reformirana skupna kmetijska politika (SKP), ki v središče postavlja prehransko varnost, trajnostno upravljanje z naravnimi viri ter uravnotežen teritorialni razvoj, ponuja raznolik nabor možnosti za dosedanje teh ciljev, tako na področju neposrednih plačil kot tudi na področju razvoja podeželja.
Za Slovenijo je izjemno pomembna poenostavitev SKP oziroma preprostejša in posodobljena skupna pravila EU, ki bodo odražala skladnost ukrepov. Zmanjšana administrativna bremena za kmete in druge gospodarske subjekte pa tudi izvajalce nadzora in pristojne organe bodo pomembno prispevala k večji konkurenčnosti in tako okrepila potencial ustvarjanja delovnih mest na področju kmetijstva, podeželja in trgovine.
Slovenija posebej izpostavlja, da je treba tudi v prihodnje spremljati razmere na kmetijskih trgih ter v primeru kriznih tržnih razmer in nevarnosti motenj na trgu vzpostaviti sistem ukrepov, ki hitro in učinkovito stabilizirajo razmere na kmetijskih trgih Unije. Pomembno je tudi, da se s primernimi in učinkovitimi ukrepi varnostne mreže nevtralizira trenuten izpad izvoza kmetijskih in živilskih proizvodov na trg Ruske federacije in da se usmeri izvoz na nove tretje trge. Pri ukrepih za znižanje tržnih presežkov Slovenija daje prednost ukrepom umika s trga za razdelitev humanitarnim organizacijam oziroma okrepitvi pomoči v hrani najbolj ogroženim ljudem ter okrepitvi šolske sheme.
Glede na to, da je proizvodnja mleka najpomembnejša proizvodna usmeritev slovenskega kmetijstva in da je predvsem zgoščena v hribovsko gorskih območjih, saj se iz teh območij odda okoli 45 % mleka od celotne oddane količine mleka v Sloveniji (na celotnem območju z omejenimi dejavniki pa 61 % mleka), bo Slovenija med drugim še poglobila prizadevanja, da se ohrani proizvodnja mleka v gorskem (alpskem) območju. To je pomembno zlasti v obdobju, ko se evropski mlečni sektor sooča s hudo krizo kot posledico odprave mlečnih kvot, podaljšanja ruskega embarga in znižanja izvoza mlečnih izdelkov na tretje trge, kar je povzročilo dvig proizvodnje in s tem povečano ponudbo ter znižanje cen mleka v EU.
Slovenija podpira vzpostavitev delovne skupine na visoki ravni za agroživilsko verigo, ki bo zadolžena za pripravo zakonodaje za krepitev pogajalske moči kmetov znotraj dobavne verige. Za Slovenijo je pomembno, da se odpravijo znatna neravnovesja v pogajalski moči, ki pomenijo izkrivljanje konkurence, ter da se vzpostavijo enakopravnejši odnosi med pridelovalci, dobavitelji in distributerji živilskih proizvodov, s tem pa zagotovita vzdržnost in prihodnost vseh deležnikov znotraj dobavne verige.
Slovenija se bo zavzemala za čimprejšnji dogovor o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, saj je pomembno, da se okrepijo in poenotijo pravila znotraj EU oziroma vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji za vse proizvajalce. Z izboljšanjem preglednosti na področju nadzora nad ekološko pridelavo in predelavo ter na področju uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav se krepi zaupanje potrošnikov v rastoči trg z ekološkimi proizvodi.
Slovenija bo tudi v prihodnje dejavna pri delu na Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom, ki združuje in nadgrajuje dve trenutno ločeni šolski shemi, in sicer shemo šolskega sadja in shemo šolskega mleka. Za Slovenijo je pomembno, da bo nova šolska shema dopuščala dovolj prožnosti za izvajanje na nacionalni ravni, podobno kot sedanja shema šolskega sadja in zelenjave. Želeli bi namreč, da bo v novi šolski shemi razdeljevanje sadja in zelenjave v šoli vsaj tako uspešno kot sedaj, razdeljevanje šolskega mleka pa bi zaradi poenostavitve izvajanja pomenilo priložnost za povečanje porabe mleka in mlečnih proizvodov, s čimer bi skupaj z drugimi ukrepi prispevali k stabilizaciji razmer na trgu mleka in mlečnih proizvodov. Pomembno je, da bo nacionalna ovojnica za mleko kljub zgodovinskim kriterijem dovolj velika za Slovenijo.
V okviru pogajanj o sklenitvi sporazumov EU o prosti trgovini s posameznimi državami se na področju kmetijstva in varne hrane Slovenija odločno zavzema za takšno poenotenje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja, ter za uporabo načela previdnosti in upoštevanje drugih legitimnih dejavnikov, pomembnih pri sprejemanju odločitev na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev. Pri tem je za Slovenijo ključno, da se ohrani raven obstoječih standardov na področju zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, še zlasti glede gensko spremenjenih organizmov, trgovanja s proizvodi iz kloniranih živali, prepovedi uporabe rastnih hormonov pri reji živali, prepovedi razkuževanja mesa s klorovimi pripravki ter ostankov pesticidov in antibiotikov (MRL).
Slovenija se zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri tem pa je pomembno, da podnebni cilji glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva, in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na ravni EU in na globalni ravni, zaradi katere je potencial sektorja za zmanjševanje izpustov manjši. Za Slovenijo je tudi pomembno, da so kmetijska zemljišča namenjena predvsem pridelavi hrane in ne za pridelavo bioenergije oziroma da se bioenergija pridobiva v prvi vrsti iz rastlinskih in živalskih stranskih proizvodov in odpadkov. Slovenija bo zato še naprej zagovarjala stališče, da je treba sektorske cilje zmanjševanja določiti na podlagi predhodnih analiz učinka ter ob upoštevanju posebnosti kmetijskih in gozdarskih sektorjev držav članic. Pri tem si bo prizadevala tudi za ustrezno vrednotenje potenciala, ki ga imajo ponori v gozdovih.
Gozdarstvo
Slovenija se bo kot tretja najbolj gozdnata dežela v EU zavzemala za spodbujanje učinkovite in trajnostne rabe gozdnih virov. Pravno zavezujoči sporazum o gozdovih v Evropi (»Forest Europe«) je priložnost za razvoj skupne strategije za trajnostno upravljanje gozdov ter okrepitev prizadevanja pri prehodu na zeleno gospodarstvo. Tudi izvajanje nove strategije EU za gozdove bo pripomoglo k doseganju ravnotežja med ekonomsko, kulturno in socialno funkcijo gozda ter doseganju strateških ciljev, povezanih z gozdom v Evropi. Slovenija si bo tudi na EU ravni prizadevala za spodbujanje razvoja gozdno- lesnih verig in posledično lesno-predelovalne industrije. S tem bo zagotovljena učinkovita in celovita izraba lesa, ki za Slovenijo predstavlja strateško in ekološko prijazno surovino in enega najpomembnejših stebrov za prehod v zeleno krožno gospodarstvo in ustvarjanje zelenih delovnih mest.
V pogajanjih o okviru prihodnje podnebne in energetske strategije za obdobje 2020–2030 bo Slovenija opozorila tudi na potencial gozdov za blaženje podnebnih sprememb, pri čemer je pomembno, da se zagotovi skladnost politik EU glede na zaveze EU v povezavi s podnebnimi spremembami.
Ribištvo
Slovenija podpira ohranjanje in trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri v kontekstu izvajanja reformirane skupne ribiške politike EU. Pri tem se zavzema za upoštevanje specifičnih in tradicionalnih značilnosti in potreb slovenskega ribištva, ki nimajo negativnih vplivov na morsko okolje, za ohranjanje in krepitev ribiškega sektorja ter za rešitve, ki z vidika deležnikov ter upravljanja ne pomenijo nesorazmernih novih finančnih oziroma administrativnih obremenitev.
Slovenija podpira regionalno sodelovanje v okviru reformirane skupne ribiške politike. Tovrstno sodelovanje je nujnost na področju upravljanja ribištva v severnem Jadranu, kjer je večina staležev deljenih, njihov ohranitveni status pa je treba izboljšati, kar je mogoče doseči zgolj z usklajenim sodelovanjem vseh držav članic EU, ki so udeležene v ribolovu na tem območju. Ob tem je pri sprejemanju ukrepov upravljanja nujno upoštevati že izvedene ukrepe EU, regionalne ukrepe ter ukrepe posameznih držav članic ter zagotoviti proporcionalnost ukrepov upravljanja glede na količino ulova oziroma iztovora.
Slovenija podpira cilje in številne predlagane rešitve Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (prenovitev), pri čemer je treba v okviru pogajanj o predlogu obravnavati ključna vprašanja, ki se postavljajo z vidika slovenskega ribiškega sektorja.
Slovenija podpira pripravo večletnega načrta upravljanja za male pelagične vrste v severnem Jadranu, ki bi moral obsegati staleže sardele in sardona ter v zvezi z njimi način izvajanja obveznosti iztovora, upravljanje ribolovnega napora, pa tudi omogočiti uporabo tradicionalnih ribolovnih orodij, ki nimajo negativnega vpliva na morsko okolje. Upoštevati bi moral že izvedene ukrepe posameznih držav članic ter proporcionalnost izvajanja nadzornih ukrepov, ki spremljajo večletne načrte. Slovenija bo dejavno sodelovala v vseh fazah priprave večletnega načrta, pri čemer bo pozorna na upoštevanje načela proporcionalnosti v povezavi s posameznimi ribiškimi sektorji pa tudi na možne socio-ekonomske učinke na posamezne ribiške sektorje, pri tem pa bo zagovarjala specifičnosti ter tradicionalne značilnosti in potrebe slovenskega ribištva.
Slovenija bo glede izvajanja obveznosti iztovora vsega ulova, ki je v skladu z novo ribiško politiko skupaj z večletnimi načrti upravljanja staležev eden glavnih instrumentov za doseganje največjega trajnostnega donosa staležev, sodelovala z drugima dvema državama članicama, ki izvajata ribolov v severnem Jadranu, v okviru postopkov na ravni EU. Skrbela bo za ustrezno izvajanje te obveznosti, ki začne veljati s 1. 1. 2017 za tiste staleže, ki definirajo ribolov v Sredozemlju, pri tem pa zagovarjala možnost »de minimis« izjeme za slovenske ribiče.
Na področju akvakulture bo Slovenija spodbujala trajnostni razvoj slovenske akvakulture v skladu z Nacionalnim strateškim načrtom za razvoj akvakulture v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 ter ob upoštevanju odprte metode usklajevanja na ravni EU.
Veterinarske in fitosanitarne zadeve
Na področju veterinarstva in fitosanitarnih zadev Slovenija pričakuje napredek pri obravnavi zakonodajnega svežnja Pametnejša pravila za varnejšo hrano in krmo, saj predlagani sodobnejši in enostavnejši pristop pomembno prispeva k varovanju zdravja ter s pomočjo učinkovitejših nadzornih orodij k zagotavljanju doslednega upoštevanja pravil vzdolž celotne prehranske verige, kar je še posebej pomembno z vidika zaščite potrošnikov v EU ter krepitve izvoza EU in varnosti uvožene hrane. Slovenija v splošnem podpira rešitve v predlaganih uredbah in še posebej glede uradnega nadzora, saj prinašajo boljše razumevanje zakonodaje v primerjavi s sedanjo ureditvijo ter poenostavitev in posodobitev zakonodaje, med drugim enotnejše izvajanje na ravni EU, zmanjšanje stroškov in administrativnih bremen ter spodbujanje inovacij. Slovenija podpira ohranitev doseženih standardov varnosti hrane in zlasti tiste usmeritve nove zakonodaje, ki krepijo pošteno obveščanje potrošnika in transparentnost postopkov pridelave, predelave in ponujanja hrane. Slovenija pozitivno ocenjuje pristop k večji osredotočenosti na preventivo v zvezi z uvozom iz tretjih držav, kar omogoča boljše varstvo in zmanjšanje tveganj pred pojavom novih škodljivih organizmov iz tretjih držav.
Slovenija bo dejavno vključena v obravnavo predloga uredbe, ki prenavlja in združuje zootehniško zakonodajo; Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zootehniških in genealoških pogojih za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter za njihov uvoz v Unijo. Pomembno je, da bo novi zakonodajni okvir, katerega namen je spodbujanje proste trgovine s plemenskim materialom ter preprečevanje tehničnih ovir pri trgovanju, učinkovitejši, bolj transparenten in primerljiv med državami članicami. Za Slovenijo je ključno, da ni razlik med standardi glede uvoza iz tretjih držav ter da se ohrani domača selekcija pri tistih pasmah, ki so gospodarsko pomembne, oziroma tiste ogrožene ali maloštevilne pasme, za katere si prizadevamo, da se ohranijo.
Slovenija bo še naprej dejavno vključena v obravnavo Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme in Predloga o razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS, ki prinašata posodobitev zakonodaje o medicirani krmi, katere namen je na ustrezni ravni varnosti uskladiti proizvodne standarde in trženje medicirane krme v EU, kar bo pripomoglo k učinkovitejšemu zdravljenju bolnih živali. Glede na to, da se določbe tega zakonodajnega predloga vsebinsko navezujejo na Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, je izrednega pomena, da obravnava ter sprejem obeh predlogov uredb potekata sočasno. V luči vpliva na dostopnost in cene zdravil na manjših trgih bo Slovenija pri obravnavi pozorna zlasti na določbe o trajanju zaščite tehnične dokumentacije (podaljšana obdobja ekskluzivnosti).
Varna in kakovostna hrana
V luči doseganja cilja dovolj varne in kakovostne hrane si bo Slovenija prizadevala za čim višjo stopnjo samooskrbe, ob skrbi za ohranitev naravnih virov, pri čemer bo spodbujala uveljavitev načela kratkih dobavnih verig ter stremela k lokalni oskrbi z živili, ki izkorišča lokalne potenciale, v proces vključuje lokalno prebivalstvo, predvsem pa je blizu potrošniku.
Slovenija bo dejavna tudi v prizadevanjih za zmanjšanje zavržkov hrane, tako da bo zagovarjala kratke prometne poti in sistem kratkih dobavnih verig ter zdrav način prehranjevanja s hrano, ki bo lokalno pridelana. Pri tem Slovenija poudarja, da mora biti zmanjševanje odpadne hrane del širšega koncepta promocije trajnostnih prehranskih sistemov, pa tudi da morajo biti vsi akterji znotraj prehranske verige odgovorni za zmanjševanje izgub in odpadkov hrane. V ta namen je ključno sodelovanje vseh deležnikov, tudi javnega in zasebnega sektorja, civilne družbe in malih kmetovalcev.
Slovenija bo tudi v prihodnje izkoristila možnost dodatne zaščite pred na novo odobrenimi GSO-ji za pridelavo v skladu z Direktivo (EU) 2015/412 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju.
Slovenija podpira premislek o prenovi postopka odobritve gensko spremenjenih živil in krme, tako da se v večji meri upošteva demokratična volja držav. Vendar pa ocenjuje, da Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, ki bi po vzoru rešitve za pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO) državi članici dal možnost, da omeji ali prepove uporabo gensko spremenjenih živil in krme, ki so odobreni na ravni EU, ne vsebuje jasnih in pravno varnih kriterijev, na podlagi katerih bi država članica to prepoved lahko izvedla. Poleg tega zaradi enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga kot ene temeljnih svoboščin notranjega trga ni mogoče, da bi nekatere države uveljavile prepoved gensko spremenjenih živil in krme, druge pa ne. Slovenija meni, da bi bila boljša rešitev kot možnost omejevanja in prepovedi prometa gensko spremenjene krme oblikovanje skupnih pravil na ravni EU o označevanju živil, ki prihajajo iz rej živali, pri katerih ni bila uporabljena gensko spremenjena krma, ter krepitev proizvodnje beljakovinskih komponent za krmo.
Slovenija bo tudi v prihodnje sodelovala pri obravnavi predlogov zakonodaje, ki ureja področje kloniranja rejnih živali: Predlog direktive o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kloniranju goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstnih kopitarjev, rejenih in reproduciranih za kmetijske namene. Stališče Slovenije je, da sta prepoved kloniranja živali za kmetijske namene in prepoved dajanja na trg ali uvoza izdelkov iz takih živali ustrezna ukrepa, ki vnašata ravnotežje med pomisleke v zvezi z dobrobitjo živali, javnim mnenjem ter interesi kmetov, rejcev in drugih deležnikov. Hkrati pa Slovenija meni, da je treba v prepoved uporabe klonov za proizvodnjo hrane vključiti tudi mladiče in nadaljnje generacije klonov, vključno s prepovedjo uvoza živil, ki izvirajo iz mladičev in nadaljnjih generacij.
Varstvo osebnih podatkov
Glede reforme varstva osebnih podatkov sta Evropski parlament in Svet dosegla načelni dogovor decembra 2015, skladno s časovnico, ki jo je določil Evropski svet. Ko bo uredba v prvi polovici 2016 formalno sprejeta, bo Slovenija morda podala deklaracijo glede višine kazni.
Slovenija se je konstruktivno pogajala glede zakonodajnega svežnja (Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov – Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov – in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov) in uspešno uveljavljala svoja stališča. Ključno je bilo tudi upoštevanje sodne prakse Sodišča EU.
Pričakujemo, da bo Evropska komisija v prvi polovici 2016 podala predlog uredbe, ki bo urejala režim varstva osebnih podatkov za institucije EU. Te so namreč izvzete iz predloga Splošne uredbe.
Evropska komisija načrtuje, da bodo EU in Združene države Amerika (ZDA) sklenili Krovni sporazum o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali preganjanja kaznivih dejanj, vključno s terorizmom v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja, ki bo med drugim zagotavljal dostop do sodnega varstva v ZDA. Prav tako se pričakuje, da bo Evropska komisija sklenila prenovljen »Varni pristan« z ZDA. Ključno je, da se zagotovi ustrezen pravni okvir, ki bo v skladu s sodno prakso Sodišča EU in bo zagotavljal ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ki se hranijo v ZDA.
Slovenija pozdravlja, da bodo ZDA spremenile svojo zakonodajo zaradi Krovnega sporazuma in bodo zagotovile nediskriminatoren dostop EU državljanov do sodnega varstva v ZDA. Glede revizije »Varnega pristana« pa je za Slovenijo ključno, da se upošteva nedavna sodba Sodišča EU glede Facebooka, v kateri je Slovenija tudi intervenirala.
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah
Evropska komisija napoveduje zakonodajni predlog z insolvenčnega področja, ki bo namenjen oblikovanju novega pristopa k poslovnemu neuspehu in insolventnosti.
Glede nadaljnje harmonizacije insolvenčnega prava Slovenija pozdravlja, da se prilagodimo zahtevam poslovnega okolja, saj večja razhajanja v nacionalnih sistemih insolventnosti lahko med drugim odvračajo potencialne tuje vlagatelje. Vendar pa se sprašujemo, ali je nadaljnja harmonizacija nujna ter izvedljiva. Predhodno je treba zagotoviti podrobno primerjalno oceno, ali so razlike med državami članicami res tako velike, da upravičujejo potrebo po nadaljnjem zavezujočem ukrepu na ravni EU. Vsako nadaljnje dejanje mora biti torej v skladu z načelom subsidiarnosti in sorazmernosti, vsak nadaljnji ukrep pa potrebuje temeljito oceno učinka.
Pričakuje se tudi revizija Uredbe Bruselj IIa, ki ureja pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Slovenija revizijo načeloma podpira. Strinjamo se, da bi morala ta uredba kot temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v družinskih zadevah družinam, ki se soočajo z mednarodno razvezo oziroma prenehanjem življenjske skupnosti, zagotoviti še večjo pravno varnost in predvidljivost kot do sedaj. Tako podpiramo namero Evropske komisije predvsem glede razširitve prostega pretoka sodnih odločb in odprave eksekvature tudi za druge zadeve starševske odgovornosti, kot je pravica do varstva in vzgoje otroka.
Evropska komisija je decembra 2015 predstavila dva zakonodajna predloga v okviru enotnega digitalnega trga (potrošniške pogodbe): Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb za spletne in druge prodaje blaga na daljavo.
Slovenija podpira možnosti za izboljšanje delovanja digitalnega trga, a hkrati poudarja, da potrebujemo svež pogled na to, kaj so problemi in kako jih urediti. Pri tem bi opozorili, da je potrebna previdnost, da se ne ustvarja razdrobljenost različnih vrst prodajnega prava. Še posebej bi radi poudarili pomen jasnega razloga za ukrepanje, dobro sodelovanje z zainteresiranimi stranmi in temeljito oceno učinka obstoječega pravnega reda na področju prava varstva potrošnikov, da bi se izognili težavam, katerim smo bili priča pri prejšnjem predlogu.
Skladno z zgoraj navedenim Slovenija načeloma podpira predlog direktive glede spletne prodaje digitalnih vsebin. Te namreč tako kot v večini držav članic EU tudi v slovenski zakonodaji niso urejene. Nismo pa tako naklonjeni predlogu direktive za spletno prodajo običajnega blaga, saj bi se na tem področju morala posodobiti predvsem ureditev garancij, ki je zastarela. Poleg tega bi takšen predlog lahko pomenil še nadaljnjo fragmentacijo pravnega reda EU in bi bil, kot izhaja iz dosedanje predstavitve Evropske komisije, celo v nasprotju z nekaterimi temelji nacionalne zakonodaje varstva potrošnikov (npr. uvedba hierarhije zahtevkov kupca v primeru, ko ima blago napako, ki je slovensko pravo ne pozna, odprava obveznosti notifikacije napak, ki je po slovenskem pravu pogoj za uveljavljanje zahtevkov potrošnika).
Med drugim bo Komisija stremela k napredku pogajanj glede Predloga uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema ter Predloga uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti. Na decembrskem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve ni bilo moč doseči potrebnega soglasja o svežnju, zato bo Komisija podala predlog za okrepljeno sodelovanje. Slovenija se bo pridružila okrepljenemu sodelovanju.
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Komisija si bo prizadevala za napredek v pogajanjih glede ustanovitve Urada evropskega javnega tožilstva (EPPO – European Public Prosecutor’s Office).
Slovenija ustanovitev EPPO z vidika zastavljenih ciljev načeloma podpira, vendar imamo nekatere sistemske pomisleke, npr. o vlogi preiskovalnih sodnikov, ki jih Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva ne rešuje. Slovenija prav tako v pogajanjih izpostavlja zahteve, ki jih narekuje Ustava Republike Slovenije glede samostojnosti tožilcev. Slovenija pričakuje, da bodo njeni pomisleki v pogajanjih upoštevani, zato tudi seznanja aktualna predsedstva s svojimi glavnimi zadržki. V nasprotnem primeru Slovenija ne bo mogla sodelovati v EPPO. Pričakujemo, da v končni fazi soglasje ne bo doseženo in da bo podan predlog za okrepljeno sodelovanje.
Bistveno je tudi, da bi Evropski parlament in Svet dosegla dogovor o Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (PIF), ki bo ključen z vidika pristojnosti EPPO. Slovenija ima zadržke, da bi prihodnja direktiva PIF pokrivala tudi goljufije v zvezi z DDV.
Na izid pogajanj o EPPO je vezan tudi napredek glede Predloga uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust). Vzpostavitev EPPO bo vplivala na pristojnosti Eurojusta.
Evropska komisija je zaradi nedavnih napadov v Parizu pohitela in že decembra 2015 pripravila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZo boju proti terorizmu. S predlagano direktivo povzema že veljavno ureditev EU iz Okvirnega sklepa ter prevzema ureditev iz Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma. Slovenija je Dodatni protokol, ki uvaja kaznivost potovanja z namenom terorizma, podpisala 22. oktobra 2015 v Rigi. Predlagana direktiva prinaša nekatere dodatne predloge za oslabitev vezi kaznivih pripravljalnih dejanj s terorističnim dejanjem, ki jih je treba preučiti z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih načel kazenskega prava.
Med drugim napoveduje Evropska komisija nov zakonodajni predlog za boj proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih načinov plačevanja.
Prav tako pričakujemo in podpiramo tudi predlog direktive o vzajemnem priznavanju odločb o zaplembi ter prenovo sistema za izmenjavo podatkov iz kazenskih evidenc (ECRIS), ki naj bi vključil tudi državljane tretjih držav.
Pričakujemo, da se bodo nadaljevala pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom o ostalih zakonodajnih predlogih, glede katerih ne bosta dosegla dogovora do konca leta 2015 (Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljenci ali obtoženci v kazenskih postopkih in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začasni brezplačni pravni pomoči za osumljene ali obdolžene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, ter osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje). Slovenija si želi čimprejšnjega zaključka pogajanj.
Evropska komisija v svojem programu posebej izpostavlja poudarek na razvoju operativnega sodelovanja in orodij, ki so podlaga za vzajemno zaupanje, ki je ključno za učinkovit čezmejni pregon. Slovenija slednje zelo pozdravlja.
Temeljne pravice
Evropska komisija bo nadaljevala prizadevanja za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP). Decembra 2014 je Sodišče EU izdalo mnenje o skladnosti predloga pristopnega sporazuma s primarnim pravom EU, kar je postopek pristopa upočasnilo. Slovenija želi, da bi EU čim prej pristopila k EKČP, kot to določa že sama Lizbonska pogodba.
Slovenija tudi pozdravlja, da Evropska komisija načrtuje skupni pristop glede problematike kaznivih dejanj iz sovraštva na spletu.
Sodišče EU
Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve naprej je temu sodišču predloženo čedalje več zadev. Število vloženih zadev vse bolj narašča, zato se dolgoročno povečuje število nerešenih zadev in podaljšuje trajanje postopkov. To podaljševanje je težko sprejemljivo za stranke, zlasti glede na zahteve iz 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker so vzroki za položaj, v katerem se je znašlo Splošno sodišče, strukturni, je za odpravo tega položaja najbolj realna možnost povečanje števila sodnikov.
Za Slovenijo je bilo bistveno izrecno pravno zagotovilo, da se bodo izvedle vse tri faze postopka, tj. da bodo imele po koncu izvedene reforme vse države članice po dva sodnika na Splošnem sodišču, ob predpostavki integracije Sodišča za uslužbence v strukturo Splošnega sodišča oziroma, da se spori v zvezi z javnimi uslužbenci Unije na prvi stopnji ponovno dodelijo Splošnemu sodišču.
Skladno z zagotovljeno pravno podlago za reformo Splošnega sodišča je treba zagotoviti še njeno izvedbo.
Patentni dosje
Slovenija bo predvidoma v letu 2016 ratificirala Sporazum o enotnem sodišču za patente in Protokol o začasni uporabi Sporazuma o enotnem sodišču za patente. Enotno patentno sodišče naj bi predvidoma začelo delovati v začetku leta 2017. Vse pripravljalne aktivnosti v zvezi z začetkom delovanja se odvijajo v okviru Pripravljalnega odbora ter njegovih delovnih skupin ter v okviru Ožjega odbora. Slovenija dejavno sodeluje v Pravni skupini, Skupini za Center za mediacijo in arbitražo, Skupini za zmogljivosti, Skupini za človeške vire in trening sodnikov, v prihodnje pa bomo imeli tudi člana v Finančni skupini. Za pripravo vseh potrebnih podlag ter ustanovitve Centra za mediacijo in arbitražo ter oddelka Enotnega patentnega sodišča deluje Medresorska skupina, ki se redno sestaja.
Priseljevanje in azil
V prihodnjem obdobju bo v središču pozornosti problematika migracij. Prihod migrantov v EU je vse večji, podira rekorde ter nakazuje, da se bo morala Evropa spopasti s še hujšo migracijsko krizo, kot je dosedanja. Okrepljeni val migrantov se je poleti iz Sredozemlja preusmeril na t. i. balkansko pot, je konstanten in ne kaže, da bo pojenjal.
Evropska komisija je maja 2015 objavila Evropsko agendo o migracijah, ki jo je z dodatnimi ukrepi dopolnila septembra. Ključni ukrepi se nanašajo na prerazporeditev oseb, ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito in se že nahajajo v Italiji in Grčiji; okrepitev nadzora zunanjih meja EU; delovanje vseh držav članic v duhu solidarnosti in odgovornosti ter ob hkratnem spoštovanju, uporabi in izvajanju veljavnih predpisov, vključno z dublinsko uredbo in schengenskim pravnim redom; reševanje problematike Sirije in stabilizacija razmer na območju Afrike in Bližnjega vzhoda; ureditev sistema vračanja, pomoč državam Zahodnega Balkana in Turčije, ki so pod izrednim migracijskim pritiskom ter v ospredju reševanje humanitarnih problemov. Za reševanje migracijske problematike EU namenja tudi izdatna finančna sredstva.
Slovenija se zavzema za celovit pristop do migracij. Države članice morajo uskladiti svoje politike in prevzeti odgovornost ter sodelovati v mehanizmih, vzpostavljenih na podlagi predlogov Evropske komisije. Slovenija deluje konstruktivno in solidarno; v tej luči deluje tudi pri obravnavi migrantov, ki pridejo na ozemlje Republike Slovenije, in zagotavlja spoštovanje pravil schengenskega pravnega reda. Isto pričakuje od ostalih držav članic EU. Slovenija poudarja pomen prioritetne obravnave zahodnobalkanske migracijske poti in izpostavlja potrebo po oblikovanju enotnih metod registracije in identifikacije oseb, ki prehajajo meje držav na zahodnobalkanski migracijski poti z izmenjavo podatkov ter potrebo po zmanjšanju nekontroliranega pritoka migrantov v EU. Z državami Zahodnega Balkana je treba dobro sodelovati in jim omogočiti hitro in bolj fleksibilno črpanje sredstev EU, da se lahko soočijo z migracijskimi pritiski. Slovenija poudarja, da je treba še bolj okrepiti diplomatska prizadevanja EU za odpravljanje izvornih vzrokov migracijske krize.
Slovenija se zavzema za krepitev zunanjih meja EU z integriranim sistemom upravljanja meja, ki bo presegal pooblastila agencije Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU (Frontex) ter zagotovil več sto dodatnih mejnih straž na žariščnih območjih v Grčiji in Italiji. Frontex je pomemben člen učinkovitega sistema upravljanja meja, a nadzor zunanje meje je primarna obveznost in odgovornost držav članic. Menimo tudi, da je treba v primeru, ko država članica iz različnih razlogov sama ne zmore nadzirati oziroma upravljati dela zunanje meje, za katerega je odgovorna, ostalim članicam in institucijam EU (tudi agencijam kot sta Frontex in EASO) dati možnost, da zapolnijo to vrzel.
Slovenija poudarja tudi pomen uporabe novih tehnologij za upravljanje meja (t. i. »pametnih meja« – Smart Borders) in pomen učinkovitega schengenskega evalvacijskega mehanizma. Ta mora biti zastavljen tako, da dejansko odpravi pomanjkljivosti nadzora na zunanjih mejah. Od Evropske komisije pričakujemo, da bo v čim krajšem času predstavila nov koncept upravljanja zunanjih meja in paket. t. i. »pametnih meja«.
Slovenija meni, da brez ustreznih bilateralnih sporazumov o vračanju (tako z državami tranzita kot izvora) in njihove polne implementacije ne bo pravih učinkov nadzora meje. Delujoči sporazumi o vračanju so predpogoj za učinkovito delovanje operacij Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU (Frontex).
Slovenija se v tem kontekstu tudi zavzema za sprejem enotnega seznama EU o varnih državah izvora in je že v dosedanjih razpravah podprla uvrstitev držav Zahodnega Balkana in Turčije na seznam varnih držav izvora. Predlog je bistvenega pomena za revitalizacijo azilnega sistema v Evropi, kot je to načrtovano v Evropski agendi za migracije, in ga štejemo kot prvi konkretni korak h končnemu oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema.
Slovenija poudarja, da bi morali o konceptu večnamenskih centrov (t. i. žariščnih točk – »hotspots«) za obravnavo migrantov razmišljati tudi, ko govorimo o tesnem sodelovanju s tretjimi državami, konkretno z državami Zahodnega Balkana. Tako bi lahko zagotovili pravočasno prepoznavanje oseb v mešanih migracijskih tokovih in razbremenili države ob glavnih migracijskih poteh.
Ministri za notranje zadeve so 14. septembra 2015 sprejeli sklep, s katerim so se države članice zavezale sprejeti 40.000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Grčije in Italije (od tega Slovenija 230 oseb), na izrednem zasedanju Sveta 22. 9. 2015 pa sklep Sveta o vzpostavitvi ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije za prerazporeditev dodatnih 120.000 oseb, ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije. Sodelovale bodo vse države članice (Slovenija naj bi jih sprejela 613; skupna številka za Slovenijo je 843 oseb). Drugi sklep bo izveden v dveh fazah – najprej bo prišlo do prerazporeditve 66.000 oseb iz Italije in Grčije, po enem letu pa še preostalih 54.000, lahko tudi iz drugih držav članic.
V pogajanjih o vzpostavitvi mehanizma krizne premestitve v okviru Dublinske uredbe (poln naziv: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev in spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva) si bo Slovenija prizadevala za okrepitev položaja držav članic ob zunanji meji EU, ki so podvržene nevarnosti množičnih spontanih prihodov. Ocenjujemo, da bo treba predvsem okrepiti položaj držav članic ob zunanji meji EU, ki so podvržene nevarnosti velikih spontanih prihodov. Poudarjamo, da mora biti mehanizem zasnovan tako, da upošteva integracijske in administrativne zmožnosti držav članic sprejemnic, in hkrati omogoča tudi naknadno prilagajanje v primeru nenadnih in spontanih prihodov na njihovo ozemlje. To bi moralo v praksi pomeniti zaustavitev prevzemanja prosilcev za mednarodno zaščito v Slovenijo, če oziroma ko bi bila sama preobremenjena s prihodom migrantov čez naše meje. Poleg tega smo mnenja, da bi bilo smiselno najprej začeti s polnim izvajanjem začasnega mehanizma premestitev, ki temelji na prej omenjenih sklepih Sveta, pri oblikovanju stalnega mehanizma pa upoštevati pridobljene izkušnje.
Sicer pa Republika Slovenija meni, da bi lahko enak učinek dosegli tudi z uporabo veljavne Direktive 2001/55/ES o začasni zaščiti.
Evropska komisija je 15. decembra 2015 sprejela ambiciozen sveženj ukrepov za upravljanje zunanjih meja EU in varovanje schengenskega območja brez notranjih meja. Predlogi so namenjeni učinkovitejšemu upravljanju migracij, izboljšanju notranje varnosti EU in varovanju načela prostega gibanja oseb. Gre za poskus odgovora na trenutne zaostrene razmere, ki so posledica migracijskih pritiskov in varnostnih groženj. Vsebina navedenih aktov precej posega v suverenost držav članic, še posebej v njihove pristojnosti pri nadzoru in kontroli na zunanji meji EU oziroma schengenskega območja, zato bo treba vse navedene predloge temeljito preučiti in pripraviti poglobljena stališča.
Evropska komisija je predstavila štiri zakonodajne predloge in druga pomembna obdobna poročila in dokumente. Ključni so zakonodajni predlogi, in sicer:
– Predlog uredbe o ustanovitvi Evropske mejne in obalne straže
Evropska mejna in obalna straža naj bi bila sestavljena iz Evropske agencije za mejno in obalno stražo (vzpostavljene na podlagi agencije Frontex) in organov držav članic, odgovornih za upravljanje meja, ki bodo še naprej izvajali vsakodnevno upravljanje zunanjih meja.
Predlog predvideva zelo korenite spremembe glede »mejne agencije«, ki bo imela bistveno večje pristojnosti od agencije Frontex. Nova agencija in države članice naj bi si delile pristojnosti pri upravljanju zunanjih meja (po sistemu integriranega upravljanja meja, ki ga prav tako uzakonja nova uredba). Agencija bo imela bistveno večje pristojnosti pri spremljanju stanja na zunanjih mejah in v primeru večje ogroženosti dela zunanje meje bo predvidoma lahko intervenirala z okrepljenim nadzorom (brez pogojevanja zadevne države).
Slovenija si prizadeva za čim učinkovitejši nadzor na zunanjih mejah EU. Pri tem ocenjuje, da bo predlog glede oblikovanja Evropske mejne in obalne straže prispeval k boljšemu nadzoru in ga zato podpira. Ocenjujemo tudi, da bo pri nadaljnji razpravi o predlogu pomembno, da se ustrezno razrešijo vprašanja glede pristojnosti držav članic in EU.
– Predlog uredbe o usmerjeni dopolnitvi Zakonika o schengenskih mejah, ki se nanaša na poostreno kontrolo v relevantnih bazah podatkov na zunanjih mejah
Gre zaciljno usmerjeno spremembo Zakonika o schengenskih mejah, ki uvaja obvezne sistematične kontrole državljanov EU na zunanjih kopenskih, morskih in zračnih mejah. Obvezne kontrole državljanov EU se bodo izvajale z uporabo zbirk podatkov, kot so schengenski informacijski sistem, Interpolova zbirka podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah ter ustrezni nacionalni sistemi, preverjali pa naj bi tudi biometrične podatke. Sprememba predvideva tudi obvezne kontrole pri izstopu iz EU.
Ocenjujemo, da gre pri spremembi Schengenskega zakonika za uzakonitev obveznosti bolj sistematične kontrole dokumentov ob prehodu meje tudi za državljane EU, Švice in Evropskega gospodarskega prostora, predvsem v smislu preverjanja v bazah podatkov. O tem je bilo že doseženo določeno politično soglasje po zadnjih terorističnih napadih. To bo nedvomno imelo konkretne posledice tudi na zunanjih mejah Republike Slovenije. Predvsem v času prometnih konic (npr. turistična sezona) lahko pričakujemo še večje čakalne dobe na mejnih prehodih, ko so potniki večinoma turisti iz držav EU. Na to dejstvo je Slovenija že opozarjala in bo tudi v postopku sprejemanja akta.
– Predlog uredbe o evropskem potovalnem dokumentu za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito bivajo v EU
Cilj predloga je uskladiti obliko in tehnične specifikacije evropskega potovalnega dokumenta za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, da bi zagotovili višje tehnične in varnostne standarde, zlasti v zvezi z zaščito pred ponarejanjem, kar bi olajšalo priznavanje tega dokumenta s strani tretjih držav za namene ponovnega sprejema.
– Predlog sklepa Sveta o suspenzu obveznosti Švedske v okviru mehanizma premestitev
Ta naj bi pomagal Švedski, da bi se lahko bolje soočila z izrednimi razmerami, ki jih je povzročil nenaden prihod državljanov tretjih držav na njeno ozemlje. Švedski bi tako začasno prenehala obveznost kot države članice za izvajanje premestitev na podlagi Sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in 2015/1601 za obdobje enega leta.
Zakonite migracije
Na področju zakonitih migracij Slovenija podpira napoved Evropske komisije o prenovi pristopa k zakonitim migracijam kot odzivom na demografske spremembe ter ciljem, da se Evropa ohrani kot privlačen cilj za migrante, pri čemer se izpostavlja sistem t. i. modre karte, ki ne izpolnjuje namena, za katerega je bil ustanovljen. Slovenija tudi pozdravlja napoved ponovne določitve prednostnih nalog politik vključevanja, še posebej v luči trenutne situacije na področju migracij.
Notranja varnost
Slovenija podpira dosedanje ukrepe, ki so bili na ravni EU sprejeti v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Meni, da sta aprila 2015 sprejeta varnostna agenda in prenovljena strategije notranje varnosti dobra podlaga za skupne ukrepe v naslednjem petletnem obdobju. Na podlagi prenovljene Strategije notranje varnosti je pristojna delovna skupina Sveta zadolžena za njeno implementacijo. V ta namen je trenutno predsedstvo pripravilo seznam prioritetnih nalog, ki se izvajajo v drugi polovici leta 2015, vsakokratno predsedstvo pa je pozvano, da sledi temu načinu implementacije. Slovenija podpira prenovljeno Strategijo notranje varnosti za EU in še posebej pozdravlja predlog, da se pripravi implementacijski načrt za izvajanje prioritetnih nalog.
V povezavi s terorističnimi grožnjami v EU je v letu 2015 ponovno oživela razprava glede Predloga direktive Sveta in Evropskega Parlamenta o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (EU PNR). Svet za pravosodje in notranje zadeve je splošni pristop glede predloga direktive sprejel aprila 2012, nato pa je odbor evropskega parlamenta LIBE aprila 2013 predlog direktive zavrnil in pozval Evropsko komisijo, naj predlog umakne. Ključna odprta vprašanja glede vsebine predloga so se nanašala na zagotavljanje načela sorazmernosti in varstva osebnih podatkov. Julija 2015 je predlog dobil potrditev na odboru LIBE, zato bi bil predlog lahko sprejet še v 2015. Slovenija meni, da bi morala Svet in Evropski parlament intenzivno nadaljevati z delom na dosjeju in ga skladno s sklepi Evropskega sveta zaključiti čim prej in pri tem upoštevati sodbo Sodišča EU glede Direktive o hrambi podatkov ter polno upoštevati načelo sorazmernosti.
Kot odziv na teroristične grožnje in izvedene napade v EU je Evropski svet na srečanju 12. februarja 2015 odločil, da je treba poostriti ukrepe za preprečevanje terorizma ter pri tem v celoti spoštovati človekove pravice in pravno državo. Na podlagi sprejetih usmeritev je Svet določil prednostna področja za ukrepanje, in sicer je pozval k polni uporabi obstoječega schengenskega okvira za okrepitev in modernizacijo kontrole na zunanjih mejah EU; izboljšanju zmogljivosti za opozarjanje na vsebine na internetu, ki promovirajo terorizem ali ekstremizem; povečanju sodelovanja in izmenjave informacij v boju proti nezakoniti trgovini z orožjem; ter okrepitvi izmenjave informacij, tudi prek Europola in Eurojusta.
Slovenija poudarja, da je izmenjava informacij, tako med državami članicami kot tudi s tretjimi državami, ključnega pomena za učinkovit in uspešen boj proti vsem hudim oblikam kriminala.
Strinjamo se s predlogom, da Evropska komisija za izboljšanje izmenjave informacij o orožju, za boljšo sledljivost, za standardizacijo označevanja in za vzpostavitev minimalnih standardov deaktivacije orožja najpozneje v začetku leta 2016 poda predlog za spremembo Direktive 91/447/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja.
Med najbolj dolgoročnimi cilji za uspešen boj proti radikalizaciji in novačenju je odpravljanje vzrokov za razvoj fenomena tujih terorističnih borcev, pri čemer Slovenija podpira prizadevanja Komisije glede mreže za osveščanje o radikalizaciji (RAN – Radicalisation Awareness Network) in Centra odličnosti RAN.
Na področju boja proti terorizmu je Slovenija ob podpori držav članic EU, Evropske komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD; European External Action Service – EEAS) in koordinatorja EU za boj proti terorizmu razvila iniciativo za uvedbo integrativnega in komplementarnega pristopa v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu v regiji Zahodnega Balkana. Iniciativa vzpostavlja obliko sodelovanja in komplementarnega delovanja, ki zmanjšuje podvajanje in prekrivanje aktivnosti ter povečuje sinergične učinke aktivnosti vseh mednarodnih akterjev v regiji. Aktivnosti so usmerjene v prioritete, ki so bile izbrane v tesnem sodelovanju z državami Zahodnega Balkana. Slovenija bo še naprej aktivno podpirala iniciativo in sodelovala pri implementaciji dogovorjenega integrativnega načrta aktivnosti v obdobju 2015–2017.
Slovenija podpira proces širitve schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo, ker sta obe državi za vstop že izpolnili vse potrebne tehnične pogoje. Slovenija vstopa Romunije in Bolgarije ne pogojuje z dodatnimi pogoji, kot je na primer mehanizem za sodelovanje in preverjanje, saj bi bilo uvajanje kakršnihkoli novih pravil nekorektno ter diskriminatorno.
Civilna zaščita
Slovenija si bo kot doslej prizadevala za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, skladno s krepitvijo preventivnih ukrepov, ki se pripravljajo tudi v okviru drugih politik Unije. Pri tem in pri izvajanju izvedbenih aktov bo tudi v prihodnje zagovarjala upoštevanje načel subsidiarnosti in proporcionalnosti pri opredelitvi ukrepov ter solidarnosti pri odzivu na večje nesreče v okviru EU in v tretjih državah.
Poleg tega bo podpirala povečano vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk v mehanizem Unije na področju civilne zaščite ter zagotavljala podporo državam v okviru sosedske politike pri razvoju civilne zaščite. Prizadevala si bo za nadaljnjo vodilno vlogo pri uresničevanju programov predpristopne pomoči državam Zahodnega Balkana in Turčije na področju civilne zaščite, ki jih uspešno izvaja že od leta 2010.
Civilna zaščita s spodbujanjem celostnega pristopa je na stičišču različnih politik, ki prispevajo k zmanjševanju nesreč oziroma odpravljanju njihovih posledic. Zaradi tega bo Slovenija še naprej zastopala stališče, da je treba zagotoviti koherentnost in komplementarnost vseh politik, še posebej pri krepitvi sinergij med področjema civilne zaščite in humanitarne pomoči. Tako bo dejavno sodelovala tudi pri pripravi akcijskega načrta EU za zaščito kritičnih infrastruktur glede na možne kaskadne učinke in splošno krepitev odpornosti kritičnih infrastruktur; pri zadevah, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam in krepitvijo odpornosti družbe na nesreče, predvsem odpornost na poplave; na področju zmanjšanja tveganj pred nesrečami v tretjih državah, pri uveljavljanju evropske prostovoljske enote.
ZUNANJE ZADEVE IN OBRAMBA
Sosedstvo
Evropska vzhodna in južna soseščina se je v zadnjih letih spremenila v eno najbolj nestabilnih območij na svetu. Za Slovenijo je pomembno, da je njena širša soseščina varna, stabilna in demokratična. Dogajanja in trendi v državah evropske sosedske politike (ESP) so velik izziv za EU, ki se mora dejavno angažirati za reševanje varnostnih, političnih, gospodarskih, razvojnih, humanitarnih in migracijskih vprašanj v regiji, saj njihove posledice vplivajo tudi nanjo. Slovenija si bo zato še naprej prizadevala, da bo EU na področju skupne zunanje in varnostne politike v polni meri izkoristila instrumente, ki so ji na voljo. Zavzemala se bo za celovito krepitev odnosov med EU in državami ESP, pri čemer je treba upoštevati različne interese in zmogljivosti južnih in vzhodnih držav ESP, pa tudi različne ambicije, sposobnosti in pričakovanja glede prihodnjih odnosov med EU in posameznimi državami južne in vzhodne soseščine. Konstruktivno bo sodelovala pri izboljšanju delovanja ESP ter krepitvi njene vloge v celoviti zunanji politiki EU in si prizadevala za njeno osredotočanje na izzive, ki so skupni tako EU kot državam v soseščini.
V regiji južnega Sredozemlja, ki se sooča z nestabilnostjo, varnostnimi grožnjami, radikalizacijo in nasilnim ekstremizmom, begunsko krizo in migracijami, si bo Slovenija prizadevala za zagotavljanje varnega okolja, v katerem je mogoče krepiti prizadevanja za nadaljevanje reform na področjih demokracije, družbene in gospodarske vključenosti, trajnostnega razvoja ter zagotavljanja stabilnosti. Izpostavljala bo pomen medsebojnega povezovanja in sodelovanja držav južnega Sredozemlja in se pri tem dejavno angažirala tudi preko Centra za arabske, islamske in bližnjevzhodne študije (AIMES), ki je bil vzpostavljen v okviru Evro-sredozemske univerze (EMUNI). Pri izvajanju reform v državah ESP je Slovenija pripravljena deliti svoje tranzicijske izkušnje. Slovenija bo še naprej podpirala sodelovanje z regijo v okviru Unije za Sredozemlje, ki pomeni platformo za realizacijo konkretnih projektov v korist prebivalcev regije ter forum za redna ministrska srečanja na vseh področjih skupnega interesa.
Države vzhodnega partnerstva bo Slovenija še naprej spodbujala k izvedbi reform na področju demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Zagovarjala bo diferenciran pristop do partnerskih držav ter politiko sodelovanja, ki ne bo negativno vplivala na odnose z drugimi državami v regiji. Nudila bo pomoč pri približevanju EU tistim državam vzhodnega sosedstva, ki imajo pri tem največje ambicije (Ukrajini, Moldaviji in Gruziji), in še naprej podpirala njihovo evropsko perspektivo, pri čemer pa meni, da naj bo ta primarno obravnavana v odnosu med EU in posamezno partnersko državo.
EU kot globalni akter in odnosi s strateškimi partnerji
Slovenija si bo v skladu s svojimi zunanjepolitičnimi cilji prizadevala za delovanje EU, ki je osredotočeno na varnost, mir in stabilnost v svetu. Kot odločna zagovornica učinkovitega multilateralizma si bo prizadevala tudi za krepitev vloge EU v mednarodni skupnosti, tudi z delovanjem EU v različnih mednarodnih organizacijah. Le tako bo EU lahko soustvarjalka varnega in stabilnega mednarodnega okolja, ki se v svojih dejavnostih ne bo samo odzivala na spremembe in grožnje. Slovenija si želi, da EU odgovorno igra vlogo globalnega akterja. Tako lahko učinkovito zaščiti svoje interese in promovira evropske vrednote. V tem kontekstu si Slovenija želi močne skupne zunanje in varnostne politike, ki zagotavlja partnerstva z globalnimi akterji ter uveljavitev pravne države, človekovih pravic in trajnostnega razvoja v svetu. Slovenija bo še naprej nastopala v pobudah, ki krepijo vlogo EU kot globalnega akterja in se angažirala tam, kjer lahko najbolj pripomore s svojim znanjem in izkušnjami. Dejavna bo pri sooblikovanju politik EU, ki krepijo njeno vlogo in delovanje v svetu, zlasti pri temah, ki so v njenem strateškem interesu.
Slovenija bo še naprej poudarjala pomen zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin, zlasti žensk, otrok in starejših. Zagovarjala bo načelo enakosti za vse, ne glede na spol, raso, narodnost, jezik, starost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Zavzemala se bo za uveljavljanje koncepta odgovornosti zaščititi. Z enako mislečimi partnericami se bo v okviru multilateralnih forumov zavzemala za iskanje skupnih interesov in tesnejše sodelovanje. Prizadevala si bo za nadaljnjo krepitev človekovih pravic v skupni zunanji in varnostni politiki EU.
Slovenija bo posebno pozornost še naprej posvečala kriznim žariščem in v tem okviru predvsem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. V EU bo zagovarjala svoja stališča in dejavno prispevala k oblikovanju odzivov in iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja mednarodne skupnosti, vključno z Ukrajino, Sirijo, Irakom, Libijo, bližnjevzhodnim mirovnim procesom, bojem proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter Jemnom in Južnim Sudanom. Pri tem bo spodbujala uporabo sredstev za mirno reševanje sporov ter zavračala uporabo sile. V primeru najhujših kršitev človekovih pravic pa se bo zavzemala za uveljavljanje koncepta odgovornosti zaščititi.
Slovenija si bo prizadevala za dejaven dialog med EU in ZDA o vseh globalnih varnostnih in drugih vprašanjih ter vseh vprašanjih, ki so v interesu obeh partnerk. Pri tem bo podpirala krepitev strateškega partnerstva in čezatlantskega zavezništva. V skladu s svojimi prioritetami bo na ravni EU še naprej promovirala aktivnosti na vseh področjih sodelovanja z ZDA ter podpirala krepitev političnega, gospodarskega in drugih oblik sodelovanja med EU in Kanado. Slovenija pozdravlja parafiranje Sporazuma o strateškem partnerstvu s Kanado (SPA).
Glede odnosov med EU in Rusko federacijo (RF) si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za sodelovanje na področjih skupnih interesov in reševanje najbolj aktualnih mednarodnih problemov ter za konstruktiven dialog o vprašanjih, na katera imata različne poglede, vključno s položajem Krima in vlogo RF v vzhodni Ukrajini. Prav pristop do ukrajinske krize in ocena uresničevanja dogovorov iz Minska bosta v prihodnjih mesecih določala odnose med RF in EU. Izpostavljala bo tudi pomembno vlogo RF v večini aktualnih kriznih žarišč in potrebo po ustrezni vključenosti Rusije v njihovo učinkovito reševanje in iskanje dolgoročnih rešitev.
Slovenija bo še naprej spodbujala sodelovanje s partnerji v Aziji, ki so zanjo najpomembnejši, t. j. s Kitajsko, Japonsko, Republiko Korejo in Indijo. Prizadevala si bo, da si v stiku z vsemi navedenimi državami zagotovi ustrezen položaj v pobudah za strateško sodelovanje med EU in navedenimi državami ter tudi v pobudah, s katerimi te države sodelujejo v prostoru srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Za prisotnost Slovenije v Aziji je ključno sodelovanje na politični in delovni ravni v azijsko-evropskih forumih (ASEM, ASEF) in sodelovanje z ASEAN.
Glede odnosov z Afriko bo Slovenija še naprej dejavna v prizadevanjih za zagotavljanje trajnostnega razvoja, miru in varnosti, človekove varnosti in človekovih pravic, pravic otrok, opolnomočenje žensk, enakosti spolov, oskrbe z vodo in razminiranja, odpravljanja revščine, preprečevanja in boja proti radikalizaciji ter ustvarjanja ustreznih pogojev za mlade. V skladu s smernicami politike razvojnega sodelovanja in glede na tradicijo humanitarnega delovanja bo Slovenija imela aktivno vlogo pri razvojnem sodelovanju v podsaharskem delu celine. Še naprej si bo prizadevala za nadaljnjo krepitev političnih in gospodarskih odnosov z afriškimi državami, regionalnimi organizacijami in Afriško unijo.
Slovenija in EU v Latinski Ameriki prepoznavata naravno zaveznico. Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev odnosov EU z regijo Latinske Amerike in Karibov ter v tem okviru zagovarjala krepitev dialoga in sodelovanja, tako dvostransko kot v okviru EU. Pri tem bo dajala poseben poudarek odnosom z Mehiko in Brazilijo kot strateškima partnerjema EU. Slovenija bo podpirala okrepljen dialog na ravni EU-CELAC ter dialoge z drugimi regionalnimi in subregionalnimi integracijami na območju Latinske Amerike in Karibov. Zavzemala se bo za čim bolj uspešno nadaljevanje in zaključek pogajanj za sklenitev sporazuma EU-Mercosur ter drugih sporazumov z državami oziroma integracijami v regiji.
Zalivske države imajo pomembno politično vlogo v svoji soseščini in ogromen potencial v smislu investicij in gospodarskih priložnosti. Slovenija si bo še naprej prizadevala tako za poglabljanje kot za širitev palete dvostranskih odnosov s temi državami ter aktivno sodelovala v dialogu EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC).
Varnost in obramba
Soočena z novimi varnostnimi izzivi po terorističnih napadih v Parizu bo Slovenija okrepila svoja prizadevanja in dejavnosti za sprejem in izvajanje potrebnih ukrepov na ravni EU, katerih cilj bo zagotoviti varnost državljanom in državam članicam EU in zaščito evropskih vrednot. Še naprej bo izpostavljala pomen ustrezne obravnave vzrokov in uresničevanja Regionalne strategije za Sirijo in Irak ter grožnjo ISIL/Da'esh. Slovenija si bo prizadevala za bolj koordiniran in učinkovitejši boj proti terorizmu ter vsem oblikam ekstremizma in radikalizma, pri čemer je zlasti pomembno posvetiti veliko pozornost preprečevanju radikalizacije pri mladih.
V okviru boja proti terorizmu bo Republika Slovenija poseben poudarek dajala regiji Zahodnega Balkana, na podlagi nove platforme EU – zahodnobalkanske protiteroristične pobude (WBCTi – Western Balkan Counter-terrorism Iniative), ki je nastala na podlagi slovenske pobude in aktivnosti.
Slovenija bo sicer kot odgovorna članica mednarodne skupnosti še naprej dejavno sodelovala, podpirala ter se pridruževala vsem ostalim pobudam in ukrepom v boju proti terorizmu.
Slovenija bo še naprej podpirala nadaljnji celovit, sistematičen in strateški razvoj skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP), skladno z začrtanimi cilji in možnostmi. Za slednje sta ključnega pomena izvedba strateškega pregleda in nadgradnja strateškega okvira skupne zunanje in varnostne politike. Bistveni elementi pri tem so hitra zaznava in učinkovito odzivanje in zavarovanje političnih, varnostnih in drugih interesov EU, razvoj ustreznega nabora zmogljivosti, horizontalna integracija politik in aktivnosti EU, krepitev sinergij, sodelovanje s strateškimi partnerji ter razvoj evropske obrambne industrije. Pri razvoju obrambne industrije bo Slovenija zagovarjala vključevanje malih in srednjih obrambnih ter dvonamenskih podjetij v industrijski ter tehnološki razvoj kakor tudi povezovanje evropske obrambne industrije. Na področju zmogljivosti bo Slovenija podpirala razvoj obrambnih zmogljivosti v smislu zagotavljanja politične in operativne avtonomije EU, ob podpori večnacionalnim projektom združevanja in souporabe zmogljivosti, ki bo komplementaren z načrtovanjem zmogljivosti v Natu, kakor tudi nadaljnji razvoj civilnih zmogljivosti, vključno s širitvijo nabora zmogljivosti in vključevanjem nevladnih akterjev. Nadaljevala bo sodelovanje v operacijah in misijah SVOP, vključno z operacijami SVOP v BiH, na Kosovu, na Palestinskem ozemlju, v Maliju in v Sredozemlju, ter se skladno z razvojem okoliščin, interesi in zmožnostmi odločala o morebitnem sodelovanju v novih. Na nacionalni ravni bo nadgradila pristop sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah kriznega upravljanja v smeri celovite, uravnotežene in optimalne uporabe celotnega spektra razpoložljivih zmogljivosti in instrumentov ter s spremembami zakonodaje zagotovila nadaljnji razvoj civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja.
Na področju kibernetske varnosti si bo Slovenija še naprej prizadevala za zaščito kritične infrastrukture in ozaveščanje javnosti na tem področju, ob hkratnem zagotavljanju človekovih pravic, pravice do svobode izražanja in združevanja, dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter vladavine prava. Kibernetska varnost zahteva globalen, kolektiven in celovit pristop, zato bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala proces oblikovanja mednarodnih norm obnašanja držav v informacijskem prostoru.
Na področju razorožitve, preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje in izvozne kontrole si bo Slovenija prizadevala za oblikovanje jasnejših skupnih stališč EU, še posebno na področju jedrske razorožitve, za večjo aktivnost EU na področju preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje, za večjo podporo novim mednarodnopravnim pogodbam in konvencijam na tem področju (npr. Pogodba o trgovini z orožjem) in za aktivnejšo vlogo EU v mednarodnih forumih, zlasti na zasedanjih Generalne skupščine OZN. Slovenija bo kot odgovorna in prepoznavna država na področju razminiranja in prizadevanja v okviru protiminskega delovanja še naprej ostala aktivna pri izvajanju Ottavske konvencije in Konvencije o kasetnem strelivu. Pomemben poudarek v delovanju Slovenije v razpravah v EU še naprej ostaja področje nadzora izvoza blaga z dvojno rabo ter orožja in vojaške opreme, kjer Slovenija s svojim znanjem aktivno pomaga nekaterim državam Zahodnega Balkana.
Širitev Evropske unije
Dosedanji proces širitve EU je pomembno prispeval k izgradnji varnejše in stabilnejše Evrope ter hkrati pripomogel k uspešnejšemu gospodarskemu razvoju. Evropska komisija prepoznava pomen širitve, vendarle pa ugotavlja, da je prioriteta EU v naslednjem petletnem obdobju notranja konsolidacija in ne nadaljnja širitev EU. Čeprav v mandatu sedanje Komisije sprejema novih članic ni realno pričakovati, pa Slovenija poudarja, da se je treba zavedati pomena samega procesa širitve. Izhajajoč tudi iz lastnih izkušenj v pristopnem procesu Slovenija poudarja, da je proces širitve eno ključnih gonil za sprejemanje ustreznih reform, izgradnjo demokratičnih institucij, sprejemanje vrednot in standardov EU ter posledično stabilne perspektive. Dejstva, da v tem mandatu ne bo prišlo do dejanske širitve EU, ne gre zamenjevati s samim procesom, ki potrebuje vzdržno dinamiko in temu ustrezna sporočila.
Za Slovenijo je izredno pomembno, da je njena soseščina varna, stabilna in demokratična. Države se še vedno soočajo s številnimi nerešenimi vprašanji in krhkimi medsosedskimi odnosi. Zaradi geostrateške lege na razvoj regije še naprej močno vplivajo tudi zunanji dejavniki. Slovenija bo zato v okviru EU poudarjala, da so za napredek držav Zahodnega Balkana potrebni tesen dialog, strokovna pomoč in usmerjanje ter aktivna politika oziroma vloga EU (po potrebi tudi mediacija, kot v primeru dialoga med Srbijo in Kosovom ter v primeru dogovora med političnimi akterji v Makedoniji).
Hkrati si bo Slovenija prizadevala, da bo EU vodila verodostojno širitveno politiko. EU mora državam Zahodnega Balkana in Turčiji namenjati stalno pozornost in zagotavljati ustrezno dinamiko napredka – od držav kandidatk in potencialnih kandidatk se pričakuje, da bodo jasno ter s konkretnimi koraki izkazovale svojo usmeritev k članstvu EU; po drugi strani pa se mora tudi EU ustrezno odzvati na pozitivne rezultate ter izpolnjevanje širitvenih pogojev držav kandidatk in potencialnih kandidatk.
Slovenija bo tudi v okviru izvajanja svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja in v okviru projektov, ki se financirajo iz sredstev EU preko instrumenta za predpristopno pomoč, države Zahodnega Balkana še naprej podpirala pri njihovem približevanju EU. Slovenija bo pristopni proces držav Zahodnega Balkana v EU podpirala tudi preko Brdo procesa ter drugih relevantnih regionalnih pobud.
Mednarodno razvojno sodelovanje
Slovenija bo prispevala k uresničevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki povezuje prizadevanja za odpravo vseh oblik revščine in uresničevanje treh dimenzij trajnostnega razvoja (socialne, gospodarske in okoljske) povsod po svetu. Cilji trajnostnega razvoja (SDGs – Sustainable Development Goals) univerzalne agende 2030 bodo dolgoročno vplivali na nacionalni, regionalni in globalni razvoj, uresničevale pa naj bi jih vse države – tako razvite kot države v razvoju. Slovenija bo kot razvita država – donatorica uradne razvojne pomoči – še naprej prispevala k pravičnejšemu in uravnoteženemu mednarodnemu razvoju. V tem kontekstu bo delovala na podlagi srednjeročnega strateškega dokumenta mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki temelji na pravnem redu Republike Slovenije in EU, standardih in merilih Odbora za razvojno pomoč OECD, evropskih načelih skladnosti politik za razvoj in učinkovitost razvojnega sodelovanja ter na prioritetah svoje zunanje politike, izkušnjah in primerjalnih prednostih.
Slovenija bo še naprej prispevala k dosežkom EU na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki predstavlja najpomembnejšo komponento zunanjega delovanja Unije kot vodilne donatorice v svetu. Prizadevala si bo za postopno povečanje odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč, saj se je skupaj z drugimi državami, ki so postale članice EU po letu 2002, zavezala, da si bo v časovnem okviru agende 2030 za trajnostni razvoj (oziroma do leta 2030) prizadevala povečati uradno razvojno pomoč na 0,33 % BND. Slovenija bo spodbujala aktivno vključevanje javnega in zasebnega sektorja ter organizacij civilne družbe v izvajanje projektov razvojnega sodelovanja, ki se financirajo iz instrumentov za zunanje delovanje EU. Na podlagi delovanja Slovenije v okviru Evropskega leta za razvoj 2015 se bodo nadaljevale aktivnosti s ciljem ozaveščanja javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.
Slovenija bo podpirala delovanje s ciljem odprave revščine in uresničevanja trajnostnega razvoja, pri čemer bo na podlagi evropskih vrednot spodbujala države v razvoju k uresničevanju dobrega vladanja ter demokratičnih standardov človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V tem kontekstu bo posebno pozornost namenila enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk v razvoju. Zavzemala se bo za varovanje okolja in reševanje okoljskih izzivov, vključno s posledicami podnebnih sprememb.
Slovenija bo sodelovala v pripravah na procese v luči izteka Cotonoujskega sporazuma, sklenjenega med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami za obdobje 2000–2020, ki je namenjen zmanjševanju revščine in trajnostnemu razvoju ter postopni integraciji afriških, karibskih in pacifiških držav v svetovno ekonomijo.
Na področju mednarodne humanitarne pomoči si bo Slovenija prizadevala za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odziva EU na humanitarne krize po svetu, skladno s humanitarnimi načeli nepristranskosti, nevtralnosti, človečnosti in neodvisnosti ter načeli mednarodnega humanitarnega prava. Prizadevanja bodo tudi v prihodnje usmerjena v krepitev zmogljivosti na področju večje pripravljenosti in odpornosti na humanitarne nesreče, zmanjšanje tveganja nesreč ter učinkovito povezovanje humanitarnih in razvojnih aktivnosti.
Slovenija aktivno sodeluje v procesu priprav na prvi Svetovni humanitarni vrh (Istanbul, maj 2016) in si bo tudi z delovanjem v EU prizadevala za učinkovito izvajanje njegovih sklepov. Zavzemala se bo za doseganje načelne, hitrejše, učinkovitejše in k potrebam usmerjene humanitarne pomoči EU in njenih držav članic ter spodbujala medsebojno koordinacijo humanitarnih prizadevanj na evropski in globalni ravni.
Skupna trgovinska politika
Slovenija se skupaj z drugimi članicami zaveda pomena zunanje trgovine kot enega od ključnih orodij za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v EU. Poštena konkurenca, izogibanje protekcionizmu in drugim ukrepom za zaščito notranjih trgov posameznih gospodarskih partneric so tako še vedno ključnega pomena za oživitev gospodarstva na ravni EU.
Evropska komisija je oktobra 2015 objavila novo trgovinsko in investicijsko strategijo z naslovom »Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko«. Strategija vsebuje pobude za učinkovito in transparentno trgovinsko politiko, ki temelji na vrednotah in začrtanem programu, s ciljem sooblikovanja globalnih pravil trgovine. Odgovorna trgovinska politika mora biti transparentna in skladna z drugimi politikami, kot so trajnostni razvoj, človekove pravice in dobro upravljanje ter biti usmerjena v spodbujanje razvoja najrevnejših držav. Slovenija bo dejavno sodelovala v procesu sooblikovanja ukrepov trgovinske in investicijske politike v institucijah EU kot tudi pri promociji in obveščanju deležnikov, še posebej glede trgovinskih sporazumov. Slovenija podpira obravnavo novih globalnih vprašanj v okviru trgovinske politike, kot so npr. globalne vrednostne verige.
Slovenija daje velik pomen doslednemu spoštovanju pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organisation), saj ta pomembno prispeva k ustvarjanju mednarodnih trgovinskih pravil ter predvidljivega in preglednega poslovnega okolja. Slovenija ostaja zavezana multilateralnemu trgovinskemu sistemu in izvajanju dogovorov 10. ministrske konference WTO. Slovenija podpira nadaljevanje nedokončanih vsebin Razvojne agende iz Dohe (DDA – Doha Development Agenda) po Nairobiju, vendar z novimi pristopi v pogajanjih, ki lahko privedejo do uspešnega zaključka. Slovenija ima tudi interes za obravnavo novih tem v WTO, pomembnih za svetovno trgovino. Slovenija se bo zavzemala tudi za napredek v plurilateralnih pogajanjih, kot so pogajanja za sporazum o okoljskem blagu ter pogajanja za sporazum o trgovini s storitvami. Slovenija tudi podpira širitev članstva v WTO, zato bo dejavno spremljala pogajanja za pristop Srbije ter Bosne in Hercegovine k WTO.
Slovenija se zavzema za sklenitev poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini s posameznimi državami ob trdni zavezanosti multilateralnemu trgovinskemu sistemu. Pozorno bo spremljala pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini. Meni, da bodo aktualni bilateralni sporazumi, katerih pogajanja so v teku, in sicer sporazum z ZDA o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, sporazum o prosti trgovini z Japonsko ter investicijski sporazum med EU in Kitajsko, pa tudi že sprejeti Celovit gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado (CETA), prispevali k izboljšanju mednarodnega poslovnega okolja in novim priložnostim za slovenska podjetja. Hkrati meni, da je treba nadaljevati s poglabljanjem trgovinskega in gospodarskega sodelovanja s sosednjimi državami, ob upoštevanju ambicij partneric ter s ciljem vzpostavitve območja stabilnosti, varnosti in napredka. Slovenija se v tem okviru zavzema za ohranjanje pravice do urejanja v javnem interesu in dosežene ravni okoljskih, socialnih, delavskih, zdravstvenih, kmetijskih (vključno s standardi varne hrane) in drugih standardov EU, dosledno spoštovanje načela transparentnosti, vključno s tesnim sodelovanjem med Evropsko komisijo, Svetom EU in Evropskim parlamentom. Slovenija si prizadeva za posebno obravnavo slovenskega kmetijstva, ki temelji na trajnostnih kmetijskih metodah za zagotavljanje varne in kakovostne hrane ter javnih dobrin. Slovenija pričakuje, da se pri vodenju pogajanj ne prejudicira vprašanje delitve pristojnosti in pravne narave sporazumov. Vlada bo o pogajanjih redno obveščala Državni zbor in bo pred začetkom postopka ratifikacije Državnemu zboru predstavila vsak sporazum ter pojasnila oceno učinkov sporazuma za Republiko Slovenijo.
Slovenija se bo vključevala v vsa področja mednarodne trgovine, kjer je treba uravnotežiti konkurenčnost in ekonomsko blaginjo z vse večjimi varnostnimi tveganji ali z varovanjem človekovih pravic. Dejavno bo sodelovala pri spremembi režima EU glede nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, pri prenovi sistema nadzora nad trgovino z blagom, ki bi bilo lahko namenjeno za mučenje, ter pri ureditvi trgovine z minerali s konfliktnih območij.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za ukrepe, ki zagotavljajo odprtost trga, sprostitev zunanje trgovine, internacionalizacijo, odstranjevanje carinskih in necarinskih ovir in neoviran dostop do surovin za slovenska podjetja. Skrbela bo za ustrezno seznanjenost Evropske komisije z interesi in trgovinskimi ovirami slovenskega gospodarstva pri vstopanju na trge zunaj EU in poslovanju z njimi.
Št. 008-05/15-141/37
Ljubljana, dne 4. marca 2016
EPA 971-VII
dr. Milan Brglez l.r.
