Občinski svet Občine Sežana je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/15) na seji dne 25. 2. 2016 sprejel
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana
S tem odlokom sprejme Občina Sežana Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Sežana.
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
1. Splošne določbe
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
6. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
7. Usmeritve za razvoj v krajini
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
III. Izvedbeni del
1. Splošna določila
2. Namenska raba prostora
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
5. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN
IV. Prehodne in končne določbe
V. Priloge:
– Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj zahtevnih in manj zahtevnih objektov po namenski rabi
– Priloga 2 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi
– Priloga 3 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja izven mesta Sežana
– Priloga 4 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja v mestu Sežana
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
2.1.1 | Zasnova prostorskega razvoja | 1:50.000 |
| Zasnova gospodarske javne infrastrukture | 1:50.000 |
2.1.2.1 | Prometna infrastruktura | 1:50.000 |
2.1.2.2 | Okoljska infrastruktura | 1:50.000 |
2.1.2.3 | Energetska infrastruktura | 1:50.000 |
2.1.3.1 | Usmeritve za razvoj poselitve | 1:50.000 |
2.1.3.2 | Usmeritve za razvoj v krajini | 1:50.000 |
2.1.3.3 | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:50.000 |
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1 | Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste | 1:50.000 |
2 | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | 1:50.000 |
3 | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:5.000 |
4 | Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture | 1:5.000 |
(5) V postopku priprave OPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti plana na okolje.
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.
2. Avtobusna postaja jedoločen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.
3. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
4. Centralna naselja so naselja, ki imajo vlogo in funkcijo v omrežju naselij.
5. CERO-Center za ravnanje z odpadki je območje z objekti in napravami za zbiranje, skladiščenje, sortiranje, predelavo, recikliranje in odstranjevanje odpadkov.
6. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo in nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti.
7. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
8. Enotaurejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma eno podrobnejšo namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
9. Etaža po OPN je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.
10. Etažnost objekta je določena s številom etaž, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in nadstropja (1, 2, 3 ...).
11. Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
12. Faktor izrabe parcele objekta (FI), se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se po tem odloku ne upošteva površin kleti. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.
13. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino parcele objekta. V delež stavbišča se šteje vse zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte, ki imajo enega ali več prostorov v katerega človek lahko vstopi. V delež stavbišča ne šteje površina kleti, če je v celoti vkopana.
14. Faktor zelenih površin (FZP)je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena, kar pomeni da ima zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele objekta.
15. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min. 2,2 m.
16. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
17. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
18. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
19. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
20. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
21. Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
22. Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
23. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je bil zgrajen pred 31. decembrom 1967.
24. Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma, od pritličja navzgor.
25. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop.
26. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
27. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
28. Območje naselja je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
29. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in ali v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
30. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
31. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
32. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
33. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, oskrbne in storitvene dejavnosti.
34. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
35. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
36. Podstrešje je prostor neposredno pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
37. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
38. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
39. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, določeno v skladu s predpisi s področja voda. Na vodah 2. reda sega meja priobalnih zemljišč 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanje meje priobalnih zemljišč so lahko razen z uredbo določene drugače.
40. Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
41. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
42. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
– gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
43. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
44. Revitalizacija pomeni funkcijsko in oblikovno prenovo.
45. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešnih ploskev in je hkrati najvišja točka strešne konstrukcije.
46. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
47. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico.
48. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih bivanju.
49. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
50. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
51. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
52. Terasnaetaža (kratica T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % BTP etaže pod njo.
53. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
54. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
55. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
56. Večstanovanjska gradnja je stanovanjsko območje s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
57. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
58. Vila je eno- oziroma dvostanovanjski objekt višine do P+2. Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
59. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
60. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
61. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
62. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
63. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.
64. Redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev.
65. Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost.
66. Začasni objekt: odprti sezonski gostinski vrt, mobilne enote sanitarij, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru do 500 m² z višino najvišje točke 6 m, cirkus, tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.
67. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
68. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
69. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
70. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
71. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
72. Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo.
73. Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Izrazi, ki so v celoti povzeti po veljavni zakonodaji, imajo naveden zakon iz katerega so povzeti.
(5) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Kratica | Pomen kratice |
BTP | bruto tlorisna površina |
EUP | enota urejanja prostora |
FI | faktor izrabe parcele |
FJP | faktor odprtih javnih površin |
FZP | faktor zelenih površin |
FP | faktor gradbene prostornine |
FZ | faktor zazidanosti parcele |
GJI | gospodarska javna infrastruktura |
GL | gradbena linija |
GM | gradbena meja |
NRP | namenska raba prostora |
DPN | državni prostorski načrt |
OPN | občinski prostorski načrt |
OPPN | občinski podrobni prostorski načrt |
PIP | prostorski izvedbeni pogoji |
pPIP | Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
P | pritličje |
PM | parkirno mesto |
RL | regulacijska linija |
TP | transformatorska postaja |
UN | urbanistični načrt |
II.1 SPLOŠNE DOLOČBE
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
– Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
– Zasnova prostorskega razvoja občine
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture
– Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
– Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
– Usmeritve za razvoj v krajini
– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
– Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
(Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
Načrtovanje prostorskega razvoja občine upošteva naslednja razvojna načela ter hierarhično nadrejene prostorske in sektorske akte:
(1) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o omogočanju kakovostnega življenjskega okolja doseženega z usklajevanjem različnih prostorskih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi, tako, da ne bodo ogrožene bodoče generacije.
(2) Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranjanjem krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:
– Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013 predvideva (ključne razvojne prioritete Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast) vključevanje območja Občine Sežane v projekt povezovanja naravnih in kulturnih potencialov Krasa, v okviru katerega se poleg vzpostavitve institucije in infrastrukture Kraškega regijskega parka predvideva obnovo objektov kulturne dediščine v zavarovanem območju Kobilarne Lipica in investicije v povečano kakovost turistične infrastrukture. Na področju infrastrukture resolucija predvideva za območje Občine Sežana dopolnjevanje širokopasovnega omrežja ter posodobitve in novogradnje na poteku železniške povezave V. koridorja Koper/Trst–Hodoš v okviru katerega Sežana predstavlja terminal oziroma logistični center.
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS) usmerja prednostni razvoj mesta Sežana kot središče regionalnega pomena. Glede na bližino meje in razvojne potenciale se razvija tudi središča, ki bodo širila svoj vpliv na čezmejna območja. Na območju Občine Sežana se usmerja razvoj podeželskih naselij (Dutovlje, Tomaj) ter turističnih naselij (Lipica). Regionalno središče se prometno poveže z drugimi regionalnimi središči ter se ga navezuje na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena oziroma omrežje cestnih povezav čezmejnega pomena ter na cestna omrežja sosednjih držav s cestnimi povezavami nacionalnega pomena v smereh od Sežane do Nove Gorice.
Na območju Občine Sežana SPRS predvideva rekonstrukcijo in dograditev daljinske železniške povezave mednarodnega pomena med Sežano in Ljubljano s ciljem navezovanja na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter na omrežje V. panevropskega prometnega koridorja ter rekonstrukcijo in posodobitev oziroma dograditev daljinske železniške povezave nacionalnega pomena med Novo Gorico in Sežano. Sežana se kot nacionalno prometno vozlišče v povezavi z Divačo razvija v prometni terminal nacionalnega pomena.
Lipica se v okviru SPRS umešča med krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni ter katerih ohranjanje in razvoj se načrtuje in programira kot zaokrožena krajinska območja, v katerih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost.
– Regionalni razvojni program Južne Primorske (v nadaljevanju RRP JP) identificira kot prioritete za razvoj regije predvsem znanje in tehnološki razvoj za razvoj gospodarstva ter razvoj gospodarske in okoljske infrastrukture. Za območje Občine Sežana v okviru ukrepov za razvoj gospodarstva RRP JP predvideva predvsem vzpostavitev poslovne cone Sežana Jug v ter nadaljnji razvoj inkubatorja, izgradnjo oziroma modernizacijo cestnih povezav znotraj regije ter čezmejnih prometnih povezav znotraj čezmejnega območja, modernizacijo in izgradnjo železniške infrastrukture, izgradnjo IKT hrbtenice ter razvoj turistične infrastrukture predvsem v smislu tematskih in kolesarskih poti ter postavitev avtokampov. V okviru ukrepov za razvoj človeških virov RRP JP spodbuja predvsem dostopnost družbenih storitev ter razvoj in povezovanje kulturnih dejavnosti tudi v smislu prenove kulturnih spomenikov ter izgradnje novih prostorov za kulturne dejavnosti in njihovo vključenost v turistično ponudbo ter izboljšanje in višanje ponudbe študijskih programov. Med ukrepi za razvoj podeželja se spodbuja predvsem modernizacijo kmetijstva z valorizacijo tipičnih proizvodov ter vključevanje naravnih in kulturnih danosti v turistično ponudbo območja. Posebno pozornost pa se posveča ohranjanju poseljenosti in revitalizaciji vasi ter ohranjanju naravnega okolja in kulturne dediščine. Spodbujati je potrebno investicije v kmetijska gospodarstva, sonaravno kmetovanje, ureditev objektov za predelavo, izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov s pomočjo urejenih gozdnih poti in vlak ter opredelitev požarnih pasov za zaščito zemljišč in objektov pred požari v naravi. Med ukrepi za varovanje okolja in razvoj okoljske infrastrukture se predvsem spodbuja razvoj javnega potniškega prometa (avtobusnega) znotraj regije in tudi čezmejno ter zmanjšanje potrebe po mobilnosti s primernejšim lociranjem dejavnosti ter izboljšano informacijsko- komunikacijsko tehnologijo. Poleg tega se spodbuja tudi ureditev in posodobitev oskrbe prebivalcev s pitno vodo, zmanjšanje onesnaženosti in količin odpadne vode, gospodarno ravnanje z odpadki, v smislu enotnega sistema ločenega zbiranja odpadkov in izgradnje občinskih zbirnih centrov, ter izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.
(4) Strategija upošteva:
– varstvene zahteve, ki izvirajo iz temeljnih značilnosti naravnega okolja, na območju občine,
– ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih,
– strokovne preveritve prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora,
– sektorske omejitve, podane v smernicah nosilcev urejanja prostora.
(stanje in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposredni bližini oziroma ob hitro dostopnih večjih zaposlitvenih centrih v in izven regije ter čezmejno (Trst, Tržič, Koper, Ljubljana). Občinski center Sežana v širšem prostoru Krasa predstavlja regionalno upravno, oskrbno, kulturno ter zaposlitveno središče, obenem pa ima vlogo nacionalnega prometnega vozlišča na relacijah Koper – Nova Gorica ter Trst – Ljubljana.
(2) Po podatkih iz januarja 2010 živi v 64 naseljih 12. 888 prebivalcev. Področje občine obsega 215,7 km2 in sodi med redko naseljena območja – gostota naseljenosti je 60 prebivalcev na kvadratni kilometer.
(3) Glede na arhitekturno in krajinsko tipologijo se občina po svojih značilnostih izrazito deli na dva dela. To je območje Krasa ter območje Vrhe z dolino reke Raše. Kraški del občine lahko podrobneje delimo na tri (poselitveno) prepoznavna območja, in sicer:
– severni del t.i. Dutoveljsko – Tomajski Kras, ki na zahodu prehaja v Tržaški Kras (suhi dol), na severovzhodu pa se na območju doline reke Raše stika z območjem Vrhe,
– jugozahodni del t.i. Sežanski kras, katerega mejo na zahodu predstavlja državna meja, na vzhodu pa avtocesta Sežana – Gabrk.
– jugovzhodni del, ki ga predstavlja območje vzhodno od avtoceste Sežana – Gabrk ter južno od regionalne ceste Sežana – Štorje – Senožeče.
(4) Na podlagi ekonomsko demografskih značilnosti območje občine razdelimo na tri prepoznavna območja, in sicer:
4.1. Sežano z okolico, katero zaznamuje predvsem urbano naselje Sežana, ki je oskrbno, storitveno in zaposlitveno središče ter najboljše razvit del občine kot tudi širšega prostora Krasa. Na tem območju živi ca. 68 % vsega prebivalstva občine (41,5 % vsega prebivalstva živi v Sežani) ter zagotavlja 84 % (75 % v Sežani) vseh delovnih mest v občini. Območje se nahaja v neposrednem zaledju Trsta ter na stičišču pomembnih prometnic, to so predvsem AC Fernetiči – Ljubljana in regionalne povezave Nova Gorica – Sežana in Sežana – Koper, ki so obenem tudi poglavitne osi prostorskega razvoja tako območja, kot občine. Na območju se nahaja tudi naselje Lipica, ki je eden od stebrov kraškega turizma in igra pomembno vlogo v turistični ponudbi in razvoju turizma za širše območje Krasa. Poleg Sežane (5222 prebivalcev), ki je izrazito urbano naselje, sodijo med večja naselja z delno urbanim značajem še naselja Lokev (713 prebivalcev), Dane pri Sežani, Povir in Štorje (nad 300 prebivalcev).
4.2. Dutovlje z okolico, katero zaznamuje predvsem še vedno precej ohranjeno in prepoznavno območje tipične kulturne krajine Krasa ter prostorski razvoj ob regionalni prometnici Sežana Nova Gorica, predvsem v delu med Dutovljami in Sežano. Na območju živi 24 % prebivalcev občine, obenem pa območje ponuja le 12 % vseh delovnih mest v občini. Največje naselje so Dutovlje (580 prebivalcev), ki je za Sežano tudi edino večje urbano naselje, kot tudi oskrbno, storitveno in zaposlitveno središče, tako v območju kot v občini. Med večja naselja z delno urbanim značajem uvrščamo le še Tomaj in Križ (nad 300 prebivalcev). Predvsem slednji ima izrazit značaj spalnega naselja. Pomembno vlogo v smislu zaposlitvenega središča na območju ima naselje Šepulje v okviru pršutarne. Večina med dvaindvajsetimi (22) naselji v območju so predvsem podeželska naselja oziroma vasi z manj kot 300 prebivalci, šest (6) naselij med njimi imajo manj kot 50 prebivalcev.
4.3. Območje doline reke Raše in Vrhe. Na območju v enaindvajsetih (21) naseljih živi 8 % prebivalcev občine. Gre za veliko število zelo majhnih podeželskih naselij, saj kar tri četrtine naselij ne dosega praga 50 prebivalcev. Na območju ni večjega zaposlitvenega središča, saj v celoti območje ponuja le slabe 4 % delovnih mest v občini.
(5) Občina se nahaja razpeta med vplivnimi območji regionalnega središča Koper in čezmejnega regionalnega središča Trst v Italiji. Delno je zaradi ugodnih prometnih povezav čutiti tudi vpliv Ljubljane. Od leta 2004, še posebej pa po letu 2007, je opaziti precejšnji pritisk na poselitev predvsem v območju Sežane z okolico (vključno z območjem naselja Lokev) in delno v območju Dutovelj z okolico (vzdolž regionalnih cest Dutovlje – Sežana in Dutovlje – Voglje – Opčine v Italiji), kar je predvsem posledica selitev iz obalnega območja v zaledje ter omejenih količin zazidljivih zemljišč v neposrednem zaledju Trsta.
(6) Med urbana naselja občine štejemo Sežano, ki predstavlja tudi največji zaposlitveni center za širše območje Krasa ter Dutovlje in Lokev. Večina preostalih naselij v občini ima značaj podeželskih naselij oziroma vasi. Izjeme so nekatera naselja predvsem v neposredni bližini Sežane, ki so izgubila podeželski značaj ter postala po načinu bivanja delno urbana naselja, predvsem v smislu spalnih naselij. Gre predvsem za naselja Dane pri Sežani, Križ in Šmarje pri Sežani delno pa tudi Tomaj.
(7) Demografski kazalci kažejo, da se število prebivalcev postopoma zvišuje, kar je predvsem posledica visokega selitvenega prirasta iz območij izven občine, medtem, ko je naravni prirast, kljub povečanemu številu rojstev v zadnjih letih, skozi daljše obdobje negativen. Porast prebivalcev v obdobju 1971–2007 beleži ca. 48 % naselij med katera se uvršča Sežana ter naselja v neposredni bližini in v osi Sežana – Dutovlje, medtem ko v ca. 52 % naseljih število prebivalcev stagnira oziroma pada. Ta naselja se nahajajo na severnem delu občine na meji z Italijo ter Občino Komen, predvsem pa na območju Vrhe. Kritično praznjenje beležijo naslednja naselja: Pristava, Raša, Tabor, Brestovica pri Povirju, Bogo, Gradišče pri Štjaku, Krtinovica, Poljane pri Štjaku, Štjak, Jakovce, Gradnje, Kosovelje, Mahniči in Šepulje.
(8) Občina Sežana ima neugodno razmerje med mladimi (delež mladih se stalno znižuje na račun starejših), starimi in delovnim kontingentom. Slednji se zato postopoma znižuje. Občina Sežana ima ugodno izobrazbeno strukturo z visokim deležem prebivalstva, ki ima višjo ali visoko izobrazbo.
(9) Celotno število delovnih mest v Občini Sežana od leta 1997 stalno narašča. Leta 2007 je bilo v občini lociranih 5844 delovnih mest. Vendar je indeks zaposlitvenih možnosti, tj. odnos med vsemi delovnimi mesti in aktivnim prebivalstvom, leta 2007 v Občini Sežana znašal 93, kar pomeni, da je bilo 7 % delovnih mest manj kot je bilo aktivnega prebivalstva. To je problematično predvsem z vidika, da Občina Sežana predstavlja zaposlitveno območje tudi za sosednje občine v regiji in izven (Občina Komen, Divača, Hrpelje - Kozina, Postojna, Pivka), kar pomeni, da bi indeks zaposlitvenih možnosti moral presegati 110. Poleg tega razmerje med razpoložljivo strukturo delovnih mest po dejavnostih v odnosu na strukturo zaposlenih po dejavnostih iz območja občine, izkazuje le manjši presežek ponudbe delovnih mest glede na zaposlene le v nekmetijskih dejavnostih (ca. 8 % ali 127 dm) ter večje primanjkljaje delovnih mest v kmetijskih dejavnostih (ca. 25 % ali 38 dm), predvsem pa v storitvenih dejavnostih (ca. 27 % ali 878 dm). Nadalje členitev območja občine na tri osnovna področja, in sicer na Sežano z okolico, Dutovlje z okolico in območje doline reke Raše ter in Vrhe izkazuje izrazito prevladujočo vlogo Sežane z okolico kot zaposlitvenega centra, saj je bilo leta 2007 v Sežani 85,5 % delovnih mest, medtem ko se je na območju Dutovelj z okolico nahajalo le 12 % ter na območju Vrhe 2,5 %. Primerjava podatkov o prostorski razporeditvi delovnih mest ter demografskih značilnostih posameznih območij izkazuje, da demografsko najbolj nazadujejo deli občine z najmanjšo ponudbo delovnih mest. Posledica neenakomerne razporeditve pa so tudi dnevne migracije, ki poleg prometnih obremenitev pomenijo tudi pospeševanje znižanja števila prebivalstva v že tako demografsko ogroženih območjih občine.
(10) Precej stihijski razvoj omrežja naselij v preteklosti, se danes izkazuje v nizkem nivoju oskrbnih dejavnostih ter pomanjkanju zaposlitvenih možnosti izven občinskega centra. Delno razlog leži tudi v neprimerno opredeljeni namenski rabi in obsegu zemljišč za poselitev, kot na primer zemljišč za obrtne in poslovne dejavnosti ter prekomerna količina zazidljivih zemljišč za stanovanja.
(11) Pojav posamičnih razpršenih gradenj izven naselij za občino ni značilen, saj se je gradnja vseskozi usmerjala v opredeljena ureditvena območja naselij. Zaradi prekomerno načrtovanih količin zazidljivih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje ob naseljih ter zaradi neobstoječih podrobnejših urbanističnih usmeritev, se pogosto pojavljajo območja neorganizirane gradnje kot neurejena ter precej razpršena gradnja pretežno samostoječih enostanovanjskih objektov, praviloma brez ustrezne komunalne opremljenosti ter prometne ureditve, brez vzpostavljenega odnosa do obstoječih jeder naselij ter z negativno pojavnostjo v krajini.
(12) Na območju Vrhe se zaradi geografskih pogojev pojavlja avtohtona poselitev, za katero je značilno večje število majhnih gručastih naselij na slemenih oziroma na policah južnega pobočja razvodnega hrbta Vrhe.
(13) Za kraška naselja je značilna gradnja v gradbenih nizih, ki jih sestavlja ena ali več enot, kjer se stanovanjska dejavnost prepleta s kmetijsko. Ti gradbeni nizi, skupaj z obodnimi zidovi »borjačev« sooblikujejo javne prostore naselij. V drugem delu prejšnjega stoletja se je na robovih naselij začela pojavljati tipska neavtohtona gradnja samostoječih stanovanjskih hiš. Prosto stoječi urbani tipi stanovanjskih stavb, kot so dvojčki in vrstne hiše se na Krasu niso uveljavili.
(14) Po velikosti je največ dvo- in trisobnih stanovanj. Delež starejših stanovanj pred letom 1918 je v občini kar tretjinski. To so prvobitne domačije (kmetije), ki so se dograjevale skozi dolgo časovno obdobje, ter so v velikem deležu še danes ohranjene (kar v 20 %) in predstavljajo temeljno kvaliteto in značilnost kraške poselitve. Izrazita je nenaseljenost stanovanjskih enot na severozahodnem delu občine.
(15) Po naseljih je velik delež stanovanjskih enot (po podatkih iz leta 2005 cca 240), na katerih naslovu ni prijavljenih prebivalcev ter za katere se ne da natančno opredeliti ali gre za prazne objekte ali za objekte v občasni rabi, ki se tudi vzdržujejo.
(16) Na področju družbenih dejavnosti je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita. Na področju socialnega varstva delujeta v občini Dom upokojencev v Sežani in Socialno varstveni zavod v Dutovljah, v izgradnji so tudi varovana stanovanja v Sežani.
(17) Mreža osnovnošolskega izobraževanja je v občini solidno razvita, mreža predšolske vzgoje se je dopolnila v mestu Sežana. Srednješolstvo v Sežani je locirano na skupni lokaciji vključno z večnamensko dvorano in zunanjimi igrišči, ki zadostuje trenutnim potrebam. Izkazujejo se potrebe po novih poklicnih programih (kamnoseštvo, fotografija …). Na območju Sežane je potrebna lokacija za razvoj višješolskih, visokošolskih programov in raziskovalne dejavnosti, ki se v občini že uvajajo, ter zaradi katerih je izkazana potreba po izgradnji študentskega doma. Mreža kulturnih domov po naseljih je dobro razvita. V Sežani je Kosovelov dom z amfiteatrom, ki zadostuje za potrebe večjih prireditev. Ponudba kulturnih dejavnosti na območju občine je pestra. Zasebne zbirke in arhivi so v občini dobro zastopani.
(18) Športna infrastruktura v občini je zadovoljivo razvita predvsem v mestu Sežana (športni park z raznolikimi površinami in objekti). Športna infrastruktura v drugih naseljih je pogosto ob šolah in ob vaških jedrih, ter se v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Otroška igrišča so urejena v Sežani, posamična tudi v naseljih.
(19) Celotno območje občine je zelo zanimivo za rekreacijo. Rekreacijska ponudba se razvija, vendar ta še ni ustrezno strukturirana. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino (Kosovelova pot, Pliskina pot, Mestna učna pot, Gozdna učna pot, Sprehajalno tekaška pot v Lipici, Ludvikova kraška učna pot, Jakobova pot), kot tudi različnih dogodkov povezanih s športom in rekreacijo (Mali Kraški maraton, S kolesom po Krasu …). Razvito je tudi lovstvo, jamarstvo, taborništvo, planinarjenje, delno pa tudi konjeništvo. Vzpostavljeno je kraško regijsko omrežje kolesarskih poti, ki pa ni vzdrževano, potrebno pa bi bilo tudi preveriti oziroma nadgraditi obstoječi potek tras ob upoštevanju interesov drugih uporabnikov prostora. Edini večji namenski površini za potrebe rekreacije predstavljata športni park in območje golf igrišča v Lipici. Za razvoj rekreacijske in športne ponudbe v občini skrbi večje število manjših športnih, razvojnih in turističnih društev, za vzdrževanje športne infrastrukture pa Zavod ŠTIP.
(20) V občini je dobro razvita tudi mladinska infrastruktura (Mladinski center Podlaga, Mladinski hotel Pliskovica, Scate park).
(21) Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, storitve), pa tudi industrija (gradbeništvo, živilsko-predelovalna industrija, kovinsko predelovalna in elektro industrija). V zadnjem času se razvija predvsem trgovina, logistika in visoko tehnološke dejavnosti (poslovno inovacijski center).
(22) Na območju občine so sedaj 4 industrijsko-obrtne cone:
– gospodarska cona Sežana (zahodno območje neposredno ob soseski Lenivec do AC priključka zahod),
– gospodarska cona Sežana Suhozemni Terminal,
– obrtna cona Dutovlje – manjša obrtna cona (2–3 ha), komunalno neurejena,
– obrtna cona Lokev – manjša obrtna cona, komunalno neurejena ter zasedena le 10–20 %.
(23) Potencial za razvoj proizvodnih območij je na območju občine izjemno velik predvsem neposredno na območju Sežane. Ta se namreč nahaja v neposredni bližini z železniškega in avtocestnega vozlišča ter obmejnega poslovnega središča Fernetiči v zaledju Trsta v Italiji. Izkazane so prostorske možnosti za povezavo čezmejnih proizvodnih območij vzdolž avtocestne obvoznice ter posledično razvoj pomembne in privlačne čezmejne proizvodno logistične tranzitne lokacije vzdolž 5. koridorja. Trenutno se občina sooča s problemom postopnega prestrukturiranja dejavnosti znotraj obstoječih proizvodnih območij v Sežani. Največji izziv predstavlja vzpostavitev dolgoročno zasnovanega prometnega sistema, ki bo omogočil tako prometno navezovanje na avtocestno in železniško omrežje in ustrezno dostopnost za predvidene širitve proizvodnih območij (širitev gospodarske cone Sežana, Suhozemni terminal, Sežana zahod, vzpostavitev gospodarske cone Sežana Jug, vzpostavitev gospodarske cone Sežana Sever), kot tudi povezovanje le-teh s čezmejnimi proizvodnimi območji v Fernetičih, obenem pa omogočil ustrezno povezovanje teh območij s preostalim delom mesta. Tovrstno prestrukturiranje mesta prestavlja za Občino Sežana velik finančni zalogaj. Pomanjkanje ustrezno urejenih proizvodnih oziroma poslovnih površin ter ključne infrastrukture se za občino izkazuje kot omejujoč faktor razvoja.
(24) Obrtništvo v občini je še vedno močno. Primanjkujejo manjše obrtne lokacije v naseljih oziroma možnosti za njihove širitve v urbanih ter drugih naseljih.
(25) Občina se nahaja v osrčju Krasa, ki glede na veliko število naravnih in kulturnih znamenitosti, med katerimi s kulturno in spomeniško vrednostjo izstopa Kobilarna Lipica ter dobre dostopnosti in prepoznavne enogastronomske ponudbe predstavlja izjemen potencial za turizem. Občina v zadnjem obdobju posveča posebno skrb razvoju turizma na širšem prostoru Krasa ter deluje v smeri povezovanja turističnih potencialov Krasa s sosednjimi turističnimi območji (Brkini, Obala, Notranjska) in čezmejno, predvsem z občinami na Krasu v Italiji. Turistični potencial v smislu vključevanja kulturne (naselbinske dediščine) ter naravne dediščine v turistično ponudbo, kot tudi razvoj specifične kvalitetne turistične ponudbe (rekreacijske, zdravstvene, kongresne, naravoslovne …) je še vedno premalo izkoriščen. Pomanjkljivosti so tudi v ponudbi prenočitev, saj se večje prenočitvene zmogljivosti nahajajo le v Sežani in Lipici, medtem, ko je nastanitvenih zmogljivosti (sob, gostišč, apartmajev) v preostalih delih občine manj. V severnem kraškem delu se postopoma razvija ponudba turističnih kmetij (Dutovlje, Štorje, Pliskovica, Avber, Tomaj), kar je spodbudno predvsem z vidika ohranjanja izjemne kulturne krajine Krasa. V Pliskovici se nahaja mladinski hotel, ki je pozitiven primer razvoja podeželskega in mladinskega turizma v občini, saj svoje delovanje povezuje z razvojem naselja. V občini je kar nekaj tematskih turističnih poti. Izkazuje se tudi potreba po kampu, v okviru katerega naj bi se zagotovilo tudi možnost parkiranja avtodomov.
(26) Območje občine se z Lipico uvršča med prepoznavne nacionalne simbole, katere vrednost temelji na kulturni in naravni dediščini vezani na lipicance ter je na državni ravni, zaradi več kot 400 letne kontinuitete dejavnosti kobilarne ter ohranjene izjemne kulturne krajine, varovana s posebnim zakonom oziroma sta opredeljeni dve spomeniški območji državnega pomena. Trenutno je vloga Lipice v razvoju turizma na Krasu nejasna, saj se težnje razvoja turistične ponudbe (golf, casino) izkazujejo kot neskladne s programom upravljanja tega območja, ki ima v svoji osnovi poslanstvo ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Za del zavarovanega območja Lipice je bil sprejet državni prostorski akt Načrt prostorskih ureditev za območje Kobilarne Lipica – 1. faza, kot del upravljavskega načrta, ki je v pripravi.
(27) V kmetijstvu je glavna panoga vinogradništvo. Vinogradi se večinoma obnavljajo, njihov obseg kot lokacije se spreminjajo. Ostale panoge, predvsem živinoreja, so zamrle. V zadnjem času se ponovno oživlja reja drobnice. Vrtnarstvo in sadjarstvo kot panogi v občini skoraj nista zastopana. V občini je izredno malo gospodarstev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Večinoma so kmetije mešane.
(28) Agrarne operacije v občini niso bistveno razvite. Velik namakalni sistem je le za potrebe turizma na območju Lipice v sklopu golf igrišča. V zadnjem času je veliko teženj po urejanju malih namakalnih sistemov, v sklopu katerih vsak kmet namaka svoj vinograd. Izredno problematičen je z vidika izgubljanja kulturne krajine trend zaraščanja kmetijskih površin. Agrarne operacije v smislu tradicionalnega nasipavanja kmetijskih zemljišč s prenosom zemljin iz vrtač za pridobitev novih vinogradniških ali njivskih površin so z vidika varstva okolja problematične predvsem zaradi možnega vnašanja odpadkov in gradbenega materiala v vrtače.
(29) Gozdovi v Občini Sežana pokrivajo približno 60 % njenega površja. Gozdu so v prostoru namenjena predvsem strma in skalovita pobočja ter druga težje dostopna območja, ki so kot taka manj primerna za kmetijsko in druge vrste rabe. Gozd je po večini nastal z zaraščanjem nekdanjih kmetijskih površin, obsežne površine pa so nastale tudi s pogozdovanjem goličav s črnim borom. Trenutno predstavljajo večino lesne zaloge gozdovi listavcev, pomemben delež pa predstavlja tudi črni bor. Zaradi po večini revnih in sušnih rastišč ter dejstva, da je znaten delež gozdov nastal z zaraščanjem je tudi kakovost gozdov slabša in njihov gospodarski pomen manjši, vendar se oba kazalnika postopno izboljšujeta. Gozdovi v kraški krajini tako generalno opravljajo predvsem ekološke funkcije, saj varujejo tla pred vodno in vetrno erozijo ob hkratnem varstvu virov pitne vode. Gozdovi na pobočjih, ki se spuščajo v dolino Raše, so z uredbo razglašeni za varovalne gozdove. Posebno poudarjene socialne funkcije gozda, med katerimi izstopa rekreacijska, opravljajo gozdovi na območju Kobilarne Lipica in hriba Tabor nad Sežano. Na območju občine je razglašen tudi gozdni rezervat Volnik, ki opravlja posebno poudarjeno raziskovalno funkcijo. Na območju občine je 97 % gozdov požarno ogroženih, kar se tudi dejansko odraža v velikem številu požarov v naravi.
(30) Rudarstvo (kamnarstvo in kamnoseštvo) je pomembna gospodarska panoga v občini. V občini sta aktivna dva večja kamnoloma, in sicer kamnolom Medvejk za potrebe gradbeništva in Lipica za potrebe arhitekturnega gradbenega kamna. Dejavnost je usmerjena predvsem v prodajo surovine – polizdelke in v manjši meri v izdelke. Na območju občine ni raziskovalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za raziskovanje mineralnih surovin. Na območju občine pa je še nekaj opuščenih ter nesaniranih nelegalnih kamnolomov, katerih surovine so se uporabljale za gradnjo bližnjih naselij.
(31) Večina območja občine pripada kraškemu svetu z ekološko pomembnim potencialnim virom podzemne vode Brestovica, ki je ustrezno zavarovan v aktih občine. Podatki o dejanskem stanju kvalitete podzemnih voda niso na razpolago. Drugi pomembni viri podzemne vode so evidentirani v jami Kanjeduce, v jami v Stršinkni dolini pri Orleku ter Kačni jami pri Gorenjah. Zaradi zaščite podzemne vode na kraških tleh je potrebno poskrbeti za ustrezno komunalno opremljenost stavbnih zemljišč, smotrno umeščanje večjih posegov, ki predstavljajo večjo obremenitev za okolje oziroma so potencialno nevarni za onesnaženje podtalnih voda, ter za nadzor intenzivnega škropljenja v vinogradih.
(32) Celotna občina ima z vidika ohranjanja narave posebno vrednost. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti je skoraj v celoti varovana kot posebno varstveno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje. Številni naravni pojavi, še zlasti jame in brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej zavarovane kot naravni spomeniki. Vsi varstveni režimi varstva narave predstavljajo kar 86,3 % območja celotne občine. Zaradi svoje izjemnosti in visoke biotske pestrosti je narava v občini zelo ranljiva. Problematične so spremembe v prostoru, ki posledično povzročajo vplive na naravno okolje. Predvsem je problematično širjenje nekaterih konfliktnih dejavnosti v prostoru, s tem pa posledično tudi spreminjanje in izginjanje nekaterih habitatov na krasu, kot so npr. suhozidi in kali. Problematično je tudi nenadzorovano odvijanje nekaterih športno-rekreacijskih dejavnosti po razpotjih. Tveganje za ohranjanje naravnih kraških habitatov predstavlja tudi neustrezno izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Ta proces lahko povzroči izgubo avtentičnih habitatov ter degradacijo območji. Zaradi izredne ranljivosti kraškega sveta je problematično neustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda oziroma pomanjkanje komunalnih vodov in čistilnih naprav.
(33) Za kraško krajino je značilen pojav posebnih reliefnih oblik (vrtač, suhih dolin, brezen). Ti elementi, ki so posebej izraziti na manj zaraščenih površinah, dajejo krajinski sliki občine edinstven značaj. Značilen in edinstven preplet kmetijskih površin – njiv (tipična kmetijska raba na dnu vrtač), vinogradov, gozda in poselitve – je torej bistveni element prepoznavnosti Občine Sežana. Zaradi zaraščanja kmetijskih površin, predvsem kot posledica opuščanja avtohtonega načina kmetovanja oziroma spremenjenega načina bivanja v podeželskih naseljih, ter večjih poselitvenih posegov, se v občini pojavljajo negativni pojavi v še precej ohranjeni kulturni krajini občine. Večina kraškega dela Občine Sežana je v Strategiji prostorskega razvoje Slovenije opredeljenega kot krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. Kot izjemne krajine so v Strategiji varstva krajine na območju Sežane opredeljeni dve območji izjemnih krajin, in sicer Dutovlje – Tomaj in Lipica.
(34) Večina naselij (61 od 64) naselij je delno ali v celoti opredeljenih kot naselbinska dediščina. Nerazrešena lastništva nepremičnin v jedrih naselij, potrebe po novih stanovanjih predvsem v naseljih v bližini Sežane, spremenjen način bivanja ter razpoložljivost obsežnih zazidljivih površin ob robu vasi, brez podrobnejših usmeritev za oblikovanje naselij, so v nekaterih naselji povzročile radikalno spreminjanje podobe naselij ter degradacijo naselbinske dediščine ter posledično kulturne krajine.
(35) Večina kraškega območja občine (z izjemo mesta Sežane ter območja Vrhe) sodi v območje predloga za ustanovitev Kraškega regijskega parka.
(36) Preko občine poteka pomembna avtocestna povezava A3 Divača – Fernetiči, ki omogoča kakovostno dostopnost območja občine predvsem v smeri proti Ljubljani, Kopru in Trstu. Problematično je povezovanje turističnega območja Lipice na avtocesto.
(37) Na območju Občine Sežana potekajo naslednje državne ceste:
– R1-204 Sežana – Dutovlje – Štanjel
– R1-205 Divača – Lokev – Lipica
– R2-445 Sežana – Senožeče – Fernetiči
– R2-446 Sežana – Divača
– R3-618 Dutovlje – Komen
– R3-619 Dutovlje – Repentabor
– R3-620 Štorje – Štanjel
– RT-934 Lokev – Sežana.
(38) Omrežje regionalnih cest je sicer dobro razvejano, vendar se na omrežju pojavlja nekaj kritičnih točk, ki onemogočajo normalen potek prometa skozi naselja, kot tudi onemogočajo njihov kvaliteten razvoj. To je predvsem potek R1-204 skozi naselje Tomaj in Koprivo ter, R2-445 skozi naselje Štorje, RT-934 skozi naselje Lokev. V Dutovljah pa potek tako R1-204 kot R3-619. Predvsem v Dutovljah in Lokvi je neprimerno urejeno križanje regionalnih prometnic. V planu sta bili predvideni dve obvoznici – mimo Križa,Tomaja, Dutovelj in mimo Lokve. Razmisliti je potrebno tudi o možnosti povezovanja centralnih naselij (npr. Dutovlje – Povir – Lokev, oziroma Štorje – Povir – Lokev) izven mestnega območja Sežane, kjer se občinski oziroma regionalni prometni tokovi na teh oseh srečujejo oziroma mešajo na nivoju mestnega prometa tako na glavni mestni prometnici kot tudi na območju, ki je pretežno namenjeno bivanju.
(39) Na območju občine je omrežje občinskih cest in javnih poti precej razvejano, kljub temu predvsem severni kraški del občine in Vrhe nimata ugodne dostopnosti do centralnih naselij, kot tudi ne do občinskega centra, obenem pa so povezave na sosednja območja slabe oziroma neobstoječe. Gre predvsem za povezave z Občino Vipava (Vrabče – Podnanos) in Občino Zgonik v Italiji ter navezavo na tam potekajoče avtocestno omrežje.
(40) V večini naselij se izkazuje potreba po celovitem pristopu k reševanju prometne ureditve naselij. Ta naj bi zajemala jasno zasnovan prometni režim z ustrezno zasnovanim sistemom dostopnih in zbirnih poti, urejenim priključevanjem in križanjem prometnic, ustrezno zasnovanim sistemom varnih pešpoti v naselju vključno z varnimi prehodi za pešce, kolesarskih poti ter ustrezno urejenimi in zadostnimi površinami za mirujoči promet.
(41) Hrbtenico železniškega omrežja na območju Občine Sežana predstavlja povezava mednarodnega pomena t.i. V. koridor, ki poteka iz Italije (Trst) preko Občine Sežana (Povir – Divača) ter preko Ljubljane naprej proti madžarski meji. Na tem delu železniškega omrežja se predvidevajo posodobitve, ki bodo zagotavljale hitrosti do 160 km/h (delno tudi do 250 km/h). Na hrbtenico se navezuje regionalna proga nacionalnega pomena Nova Gorica – (Kopriva, Dutovlje, Kreplje) Sežana, ne kateri se predvideva elektrifikacija. Na to os se navezuje tudi regionalna (čezmejna) železniška povezava Opčine (Repentabor) – Kreplje.
(42) Sežana predstavlja prometno logistični območje nacionalnega pomena. Vstop Slovenije v Evropsko unijo, predvsem pa vključitev v šengenski režim predstavlja za mesto Sežana izjemen potencial za nadaljnji razvoj prometno logističnih ter proizvodnih dejavnosti. V okviru priprave urbanistične zasnove za mesto Sežana je občina pristopila k zasnovi prestrukturiranja površin za potrebe prometnega terminala ter zasnovi prometnega urejanja območja, predvsem preko zagotavljanja prometnih koridorjev za nove cestne povezave ter infrastrukturno povezovanje z območjem na drugi strani meje (Fernetični) ter zagotavljanja površin za proizvodne in poslovne dejavnosti.
(43) Mreža avtobusnega javnega potniškega prometa je pomanjkljivo razvita. Redne povezave so zagotovljene predvsem v smeri glavnih regionalnih prometnic Sežana – Ljubljana, Sežana – Dutovlje – Nova Gorica, Sežana – Divača, Sežana – Dutovlje – Komen in Sežana – Trst. Pomanjkljive so predvsem povezave na regionalni prometnici Štorje – Kobdilj ter na območju Vrhe, kjer so prevozi organizirani predvsem za šolske potrebe. V mestu Sežana ni mestnega oziroma primestnega javnega potniškega prometa.
(44) Občina je v okviru regionalnega razvojnega programa nameravala pristopiti k načrtovanju mreže kolesarskih poti, ki bi posodobilo oziroma nadomestilo obstoječe kraško regijsko omrežje kolesarskih poti. Načrtovano omrežje naj bi se usklajevalo tako na medobčinski in regionalni ravni, hrbtenico omrežja pa bi na območju občine predstavljala južna kraška transverzala. Na državnem nivoju je bila pripravljena Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, v sklopu katere je preko območja Občine Sežana predviden potek daljinske kolesarske poti odsek Komen – Sežana – Divača, ki poteka preko naselij Hruševica – Kopriva – Križ – Dane pri Sežani – Sežana – Lipica – Lokev – Divača.
(45) Na območju občine so obstoječi VN vodi: Divača –Sredipolje Italija (400 kV), Divača – Padriče Italija (220 kV), Divača – Sežana, Divača – Koper, Divača – Dekani – Koper, Divača – Ajdovščina, Divača – Vrtojba (110 kV). Načrtovani VN vodi: Divača – Italija (400 kV), vzankanje RTP Sežana (110 kV). Obstoječe elektroenergetsko distribucijsko omrežje se napaja iz RTP Sežana 110/20 kV. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je potrebno dograditi predvsem na območjih, za katere se predvideva večje posege v prostor.
(46) Obstoječe plinovodno omrežje na območju naselja Sežana, je priključeno na tržaški plinovodni sistem. Na območju Občine Sežana je sprejet državni lokacijski načrt za umestitev novega prenosnega plinovoda M6 Ajdovščina – Lucija, na katerega bo možna priključitev.
(47) Oskrba z vodo se v občini omogoča preko vodovodnega omrežja Kraškega vodovoda, katerega hrbtenico tvori magistralni vodovod Brestovica – Sežana – Kozina in se napaja iz vodnega vira Klariči. Za potrebe zagotavljanja stabilne in kakovostne oskrbe se vodovodni sistem preko črpališča v Fernetičih navezuje na tržaški vodovodni sistem v Italiji. Vodovodno omrežje Brestovica oskrbuje kraška naselja v občini ter del območja Vrhe. Del območja Vrhe ter v dolini reke Raše se naselja oskrbujejo preko lokalnih vodovodov (Štjak, Razguri, Mahniči), ki se napajajo iz lokalnih virov. Vsa naselja v občini so pokrita z vodooskrbo razen del območja Vrhe, za katera je predviden priklop na Brestoviški vodovod. Izgube vode na vodovodnem omrežju v občini so približno 30 % zaradi starih lokalnih vodovodov, ki so večinoma oporečne kvalitete. Problematična oskrba z vodo je na območju Križ – Šepulje – Tomaj, ki nima zadostnih količin vode.
(48) Na območju občine je manjši del prebivalcev priključen na kanalizacijsko omrežje. Obstoječa ČN in kanalizacijski sistemi v občini so: Sežana, Terminal Sežana in delno Lipica. Ločeni kanalizacijski sistem v Sežani pokriva 70 % naselja in je priključen na ČN. Ostala naselja imajo čiščenje odpadnih voda urejeno zgolj individualno z greznicami. Za območje občine je bil izdelan operativni program čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ki predvideva v programskem obdobju do leta 2017 izgradnjo ločenih (meteorne, fekalne) kanalizacijskih sistemov zaključenih s ČN za 22 naselij. Mesto Sežana sodi med območja naselij z obremenjenostjo med 2.000 PE in 10.000 PE in mora biti opremljena z javno kanalizacijo in čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih. Ostalih 21 aglomeracij sodi med območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in več kot 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju. Ta območja morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 80 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih. Gre za naselja oziroma aglomeracije: Lipica, Prelože pri Lokvi, Lokev, Orlek, Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Povir, Merče, Gorenje pri Divači, Štorje, Žirje, Pliskovica, Veliki dol, Kreplje, Dutovlje, Krajna vas, Šepulje (-Križ), Tomaj, Kopriva, Avber, Ponikve. Trenutno so izdelani načrti za nadgradnjo kanalizacijskega sistema v Sežani, izdelani pa so tudi načrti za kanalizacijske sisteme naselja Lokev ter aglomeracijo Križ-Šepulje. Za ostala naselja oziroma aglomeracije, še niso izdelane idejne zasnove omrežij ne prostorsko umeščene lokacije za potrebe tovrstne okoljske infrastrukture. Opremljanje naselij z kanalizacijskimi sistemi predstavlja za občino ogromen finančni zalogaj.
(49) Za ravnanje z odpadki v Občini Sežana skrbi Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana. V občini je urejeno ločeno zbiranje odpadkov preko zbiralnic oziroma ekoloških otokov (138) ter zbirni center za prevzem in razvrščanje v Sežani. Urejeno je tudi odlagališče nenevarnih odpadkov, ki ima regijski značaj, saj se tu odlagajo tudi odpadki občin Divača, Komen in Hrpelje - Kozina. Najbolj pereči problem predstavlja novo dolgoročnejše regijsko odlagališče, katerega lokacija še vedno ni znana, medtem pa se odpadki kraških občin odlagajo na odlagališču v Sežani, katerega prostorske možnosti so omejene. V območju kamnoloma Mali Medvejk je v letu 2009 začelo obratovati zbiranje in predelava gradbenih odpadkov.
(50) Na območju občine potekajo dela za položitev magistralnega optičnega kabla Ljubljana – Sežana – Koper ter optičnega telekomunikacijskega kabla na odseku Sežana – Dutovlje.
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) Gospodarstvo
Ugodna prometna lega, vstop Slovenije v EU in Schengen, izgradnja avtoceste s posledičnim povečanjem prometnih tokov, ustvarja povpraševanje po industrijskih in poslovnih površinah predvsem v mestu Sežana. Občina ima ugodne možnosti za krepitev vloge proizvodnega in poslovnega središča ter posledično zaposlitvenega središča Krasa, s poudarkom na rasti števila delovnih mest predvsem v storitvenih dejavnostih. Obenem ima občina, s smotrnim načrtovanjem proizvodnih in poslovnih con, možnost ustvarjanja delovnih mest tudi izven občinskega centra ter s tem možnost krepitve drugih centrov v občini (Dutovlje, Lokev, Štorje, Povir).
(2) Turizem
Bogate kulturne značilnosti in naravne danosti ter dobra dostopnost predstavljajo za občino izjemen potencial za turizem. Ob dejstvu, da varstveni režimi, predvsem na severnem in jugozahodnem delu, predstavljajo omejitve za večji razvoj drugih dejavnosti, predstavlja turizem, skupaj z poslovnimi in intelektualnimi storitvami, potencial za gospodarski razvoj. Gosto razporejeno turistično ponudbo je potrebno povezati v smiselno celoto s skupno turistično ponudbo in večjimi že vzpostavljenimi centri (Kobilarna Lipica, Škocjanske jame, Štanjel). Potrebno je vzpostaviti turistični informacijski sistem, ki bo oblikoval in tržil celotno ponudbo. Povezovanje znotraj območja Krasa omogoča celovitejši pristop za razvoj in promocijo turistične ponudbe predvsem v smislu rekreacije v naravi (pohodništvo, kolesarstvo, jamarstvo, konjeništvo), enogastronomske ponudbe, omrežja turističnih kmetij in nastanitvenih zmogljivostih v podeželskih naseljih, ki poleg ekonomskega učinka, omogočajo ohranjanje izjemne kulturne krajine in naselbinske dediščine. Posebno vlogo v razvoju turizma v občini mora prevzeti Lipica s svojo naravno in kulturno dediščino. Kvalitetna turistična promocija vpliva tudi na večjo privlačnosti prostora za bivanje.
(3) Gospodarska javna infrastruktura
S posodobitvami regionalnega prometnega omrežja se bo zagotavljalo dobre povezanosti znotraj regije ter možnosti prostorskega razvoja na relacijah Sežana – Dutovlje – Kobdilj, Dutovlje – Občine ter Sežana – Lokev – Divača predvsem v smislu izgradnje potrebnih obvoznic mimo naselij.
S posodobitvami na regionalnem in občinskem omrežju je potrebno v odnosu do občinskega središča zagotoviti boljšo dostopnost do le-tega predvsem iz severnega dela občine in območja Vrhe.
S posodobitvijo oziroma z izgradnjo prečne cestne povezave predvsem v severnemu kraškem delu občine in na območju Vrhe se bo zagotovilo boljšo povezanost teh delov občine na avtocestno omrežje ter posledično zagotovilo večje možnosti njihovega prostorskega razvoja (Vrabče – Podnanos, Vrabče – Senožeče, Veliki Dol – Zgonik).
Predvidena posodobitev železniškega omrežja predstavlja za občino dodatno možnost gospodarskega razvoja predvsem v smislu Sežane, kot prometnega vozlišča oziroma prometno logističnega terminala nacionalnega pomena. Obenem pa omogoča tudi razvoj železniškega javnega potniškega prometa.
Možnosti prostorskega razvoja gospodarske javne infrastrukture vzpostavljene zaradi razvojnih potreb države/regije, morajo biti predvidene tako, da se obremenitve prostora ustrezno razmestijo glede na občutljivost prostora, s tem, da bo zagotovljeno želeno ohranjanje posameznih območij ter somerno razporejeno delovanje javnih služb izven zavarovanih ali varstvenih območij (zagotavljanje proizvodnje energentov – zlasti iz obnovljivih virov, zagotavljanje odlaganja oziroma obdelave odpadkov ipd.).
Z opremljanjem obstoječih in načrtovanih stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo in najsodobnejšo elektronsko komunikacijo bo občina lahko konkurirala ožjemu in širšemu (Ljubljana, Trst) tržišču, s tem pa bo dodan dodaten razvojni moment gospodarstvu v občini.
(4) Stanovanjska gradnja in urejanje naselij
Zaradi teženj po poselitvi v vplivnem območju večjih urbanih središčih (Ljubljana, Koper, Trst), dobre dostopnosti, izjemnih naravnih kvalitet in pogojev bivanja ter potencialov gospodarskega razvoja, se v občini izkazujejo stalne potrebe po individualni stanovanjski in večstanovanjski gradnji, za katere je pričakovati, da se bodo še stopnjevale. S smotrnim načrtovanjem zemljišč za potrebe stanovanj lahko občina krepi policentričen razvoj omrežja naselij. Obenem pa ima možnost sanacije negativnega pojava neorganizirane gradnje ob nekaterih naseljih ter prenove stanovanjskega fonda. Ob tem je potrebno posebno pozornost posvetiti umeščanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo in merilih zanjo v odnosu do obstoječih naselbinskih jeder, ki so v večini primerov zavarovani kot naselbinska dediščina ter predstavljajo posebno identiteto prostora.
(5) Oskrba in družbena javna infrastruktura
V občini je potrebno zagotoviti možnosti prostorskega razvoja za oskrbne dejavnosti prednostno v načrtovanem omrežju naselij, kot tudi v naseljih, ki so delno urbanizirana.
Osnovna javna družbena infrastruktura je v občini dobro razvita. Potrebno je zagotoviti prostorske možnosti za razvoj srednješolskih, višješolskih, visokošolskih programov in znanstveno raziskovalne dejavnosti ter študentskega doma.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Občina Sežana predstavlja za sosednje občine Krasa zaposlitveno, oskrbno, izobraževalno, storitveno, ekonomsko ter zdravstveno središče. S sosednjimi občinami ima Občina Sežana skupno Območno razvojno agencijo, Razvojni program podeželja Krasa in Brkinov, večino javnih gospodarskih služb in nekatere službe občinske uprave. Občina se preko različnih projektov povezuje tako s sosednjimi občinami, kot tudi s kraškimi občinami v Italiji. Pomembno vlogo ima občina kot kulturno središče ne samo za sosednje občine, temveč tudi za sosednje slovenske občine na Krasu v Italiji.
(2) Občina se pretežno povezuje v smeri Sežana – Divača (Ljubljana – Koper), Sežana – Nova Gorica in Sežana – Koper – Trst, tako preko železniškega, avtocestnega omrežja kot sistema regionalnih prometnic. Dobre povezave ima občina tudi z občino Komen, na katero delno gravitira tudi severozahodni del občine, ter s čezmejnimi kraškimi občinami. Slabše je občina povezana z Občino Vipava ter čezmejno Občino Zgonik, delno zaradi reliefnih pregrad, delno zaradi državne meje, ki je zavrla razvojne procese prometnega omrežja območja.
(3) Občina Sežana je povezana z središčem nacionalnega pomena Koper (oziroma somestjem Koper – Piran – Izola) predvsem v zaposlitvenih, izobraževalnih, storitvenih, socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in finančnih funkcijah. S tem območjem se občina povezuje preko Regijskega razvojnega centra.
(4) Občina je povezana tudi z regijskem središčem Trst v sosednji Italiji predvsem v zaposlitvenih, izobraževalnih in ekonomskih funkcijah. Sežana z okolico vse bolj postaja čezmejno somestje Trsta, saj urbana aglomeracija Trsta sega vse do meje in že vključuje območje občine Opčine s Fernetiči v Italiji, ki je v neposrednem stiku z mestom Sežana. Kljub temu ima občina še vedno močno prepoznavnost in vlogo v širšem regijskem prostoru.
(5) Zaradi zasičenosti obalnega prostora v Sloveniji ter urbanega prostora Trsta postaja Občina Sežana tudi ciljni prostor bivanja v območju.
(6) Sežana se skupaj z Divačo in Kozino ter čezmejnimi Fernetiči zaradi lege in razvoja prometne infrastrukture razvija v omrežje, ki tvori pomembno tranzitno – logistično središče vzdolž V. koridorja v zaledju strateških prometnih in logističnih središč širšega prostora (Trst, Koper, Ljubljana).
II.2.2 Cilji
(cilji prostorskega razvoja)
Optimalna ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2025 je ocenjena na 15.000 prebivalcev.
(1) Vloga občine v regiji
– Mesto Sežana bomo, skladno s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, prednostno razvijali kot središče regionalnega pomena.
– Z razvojem prometno-logističnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter povezovanjem teh dejavnosti s sosednjimi območji, bomo prevzeli vodilno vlogo prometno-logističnega, proizvodnega in storitvenega centra v zaledju večjih centrov v širšem čezmejnem prostoru.
– Prevzeli bomo vodilno vlogo pri razvoju turizma na območju Krasa ter krepili našo turistično vlogo v širšem čezmejnem območju Krasa.
– Občino bomo še naprej krepili kot osrednje razvojno in zaposlitveno središča Krasa ter ob aktivnem medobčinskem sodelovanju kraških občin spodbujali razvoj celotnega območja.
(2) Poselitev
– Mesto Sežana bomo krepili kot močno regionalno središče, ki vzpostavlja konkurenčen odnos v ponudbi delovnih mest z večjimi centri na obali ter v Italiji predvsem na področju prometno-logističnih, proizvodnih ter storitvenih dejavnostih obenem pa s sodobno zasnovanim mestom s kvalitetno ponudbo oskrbnih, storitvenih, družbenih, izobraževalnih, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, zagotavljali ugodne pogoje za bivanje in razvoj prebivalcev mesta.
– Pritiske na poselitev bomo usmerjali preko ustrezno zasnovanega omrežja centralnih naselij, kar bo omogočilo krepitev vseh centrov v omrežju. Spodbujali bomo uravnotežen razvoj dejavnosti ter omogočali kvalitetne pogoje za bivanje na celotnem območju občine, vključno z demografsko ogroženimi območji.
– Kulturno in naravno dediščino bomo vključevali v razvoj poselitve, kot enega ključnih elementov prepoznavnosti prostora občine ter kot vodilo za prenovo in razvoj naselij, obenem pa tudi pomembnega dejavnika gospodarskega razvoja.
(3) Gospodarstvo
– Z razvojem sodobnih, visokotehnoloških proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti za mala in srednje velika podjetja ter razvojem prometno logističnih dejavnosti in prekomejnim povezovanjem s sorodnimi območji, bomo Sežano razvili v pomembno tranzitno-logistično središče vzdolž 5. koridorja.
– Z razvojem sodobnih proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti v pomembnejših centralnih naseljih v občini bomo poskrbeli za uravnoteženo ponudbo kvalitetnih delovnih mest na celotnem območju občine.
– Ohranjali in krepili bomo vlogo rudarstva (kamnarstva in kamnoseštva), kot pomembne gospodarske panoge v občini.
– Ohranjali in razvijali bomo kmetijstvo ter ga v povezavi s turizmom razvijali v pomembno gospodarsko panogo v občini.
– Kljub slabšim pridelovalnim pogojem je v Občini Sežana potrebno spodbujati ohranjanje in razvoj kmetijstva, ker se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, biotsko raznovrstnost ter ohranjanje naravnih vrednot ob hkratnem preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč ter omejevanju požarne ogroženosti naselij.
– Poglavitni cilj na področju razvoja podeželja je krepitev večnamenske vloge kmetijstva in gozdarstva.
– Razvoj podeželja bo slonel na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri, ohranjanju kulturne in simbolne krajinske prepoznavnosti, varovanju okolja in biotske raznovrstnosti ter storitvenih in turističnih dejavnosti.
– Turizem bomo v občini razvijali kot pomembno gospodarsko panogo s poudarkom na trajnostnih načelih.
(4) Turizem
– Na celotnem območju občine vključno z območjem Vrhe bomo v naseljih omogočali razvoj turističnih dejavnosti, predvsem v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi prostora, s kmetijstvom povezanih dejavnosti, rekreativnimi in prostočasnimi dejavnostmi ter storitvenimi dejavnostmi na področju zdravstva.
– Vzpostavili bomo krovno turistično organizacijo, ki bo združevala občinsko mrežo centrov turistične ponudbe v katerih bomo spodbujali razvoj turistične dejavnosti, v skladu z nosilnostjo prostora ter s cilji ohranjanja narave in kulturne dediščine v občini, ohranjanjem in razvojem kmetijstva, prenovo in revitalizacijo naselbinskih jeder naselij, ustvarjanjem kvalitetnih delovnih mesta ter zagotavljanjem kvalitetnih pogojev bivanja v naseljih.
– Omogočili bomo razvoj sodobnega in privlačnega turističnega območja v okviru zavarovanega območja Kobilarne Lipica ter njenega vplivnega območja, ki se bo povezoval z drugimi stebri turizma na Krasu in na obali, kot tudi čezmejno ter postal gonilna sila turističnega razvoja občine.
– Z ohranjanjem in valorizacijo naravne in kulturne dediščine na območju občine, sodobnimi arhitekturnimi in urbanističnimi rešitvami ter razvojem poslovnih dejavnosti bomo razvijali turistično vlogo Sežane kot pomembne turistične vstopne točke za širše območje ter center kvalitetne turistične ponudbe za tranzitne in poslovne goste.
– Pliskovico bomo razvijali kot regionalno pomembno središče razvoja mladinskega turizma.
– Na območju občine bomo spodbujali vzpostavitev regionalnega središča vezanega na specifično ponudbo tipičnih kraških proizvodov (teran, pršut).
– Posodabljali in razvijali bomo vinsko cesto kot povezovalno in promocijsko os kraške kulture in ponudbe.
– Omogočili bomo vzpostavitev geoparka Kras, v katerem bomo predstavili geološke in krajinske značilnosti kraškega prostora.
– Posodabljali in razvijali bomo kolesarsko omrežje ter omrežja tematskih poti, kot sistema povezovanja raznolike ponudbe na celotnem območju občine in širše ter kot temeljno športno rekreacijsko ponudbo občine.
– V sodelovanju s kraškimi občinami bo občina krepila razvoj turističnega območja Krasa ter spodbujala povezovanje le-tega s sosednjimi turističnimi območji v regiji in izven regije, čezmejno ter širše.
– Spodbujali bomo razvoj raznolike ponudbe nočitvenih kapacitet v občini, s poudarkom vključevanja teh kapacitet v območja naselbinske dediščine.
– Spodbujali bomo programsko navezovanje turistične dejavnosti na varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(5) Gospodarska javna infrastruktura
– S posodobitvami in razvojem prometnega sistema v Sežani bomo omogočili učinkovito prometno infrastrukturo za prestrukturiranje in širitve proizvodnih območij ter povezovanje le teh s preko mejnim območjem.
– V okviru celovite prometne ureditve Sežane bomo zasnovali sodoben in učinkovit trajnostni sistem prometnega povezovanja, mirujočega prometa, ter kolesarskih in pešpoti.
– S posodobitvami na regionalnem, občinskem in mestnem sistemu prometnic bomo razbremenili prometno obremenitev centra in stanovanjskih območij v Sežani, izboljšali dostopnost območja Kobilarne Lipica do avtocestnega priključka ter omogočili kvalitetnejšo medsebojno povezavo centralnih naselij v občini.
– S posodobitvami in prenovo na regionalnem cestnem omrežju bomo izboljšali prometno dostopnost znotraj občine ter tako omogočili kvaliteten razvoj centralnih naselij (Dutovlje, Tomaj, Lokev).
– Izboljšali bomo dostopnost in možnost povezovanja na hitre prometne povezave za območja demografske stagnacije, tj. za območja severnega dela Krasa ter Vrhe, s posodobitvijo in izgradnjo novih občinskih prometnic na relacijah Veliki Dol – Zgonik in Štorje – Vrabče – Podnanos, Vrabče – Senožeče.
– Izboljšali bomo prometne ureditve naselij ter pristopili k zagotavljanju ustrezno zasnovanega prometnega režima v naseljih, ki bo zagotavljal ustrezno zasnovan sistem dostopnih in zbirnih poti, urejeno priključevanje in križanje prometnic, ustrezno zasnovan sistem varnih pešpoti v naseljih vključno z varnimi prehodi za pešce ter ustrezno urejene in zadostne površine za mirujoči promet.
– Spodbujali bomo razvoj in povezovanje javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa na celotnem območju občine.
– Skladno s cilji in prioritetami prostorskega razvoja občine bomo s programom opremljanja zemljišč zagotavljali ustrezno komunalno opremljanje zemljišč.
– Skrbeli bomo za trajnostno ravnanje z odpadki ter sodelovali pri vzpostavljanju regijskega sistema z ravnanjem z odpadki.
(6) Stanovanjska gradnja in urejanje naselij
– Občina bo povpraševanje po stanovanjski gradnji usmerjala po principu zagotavljanja uravnoteženega razvoja omrežja naselij na celotnem območju občine, skladno z njihovo vlogo v omrežju, zastavljenimi cilji gospodarskega razvoja, prostorskih možnosti za širitev naselij tudi v odnosu na izjemno kulturno krajino občine ter potrebi po sanaciji območij neorganizirane gradnje v naseljih.
– S prostorskimi akti (tako strateškimi kot izvedbenimi) bomo podobo Sežane načrtno usmerjali v sodoben mestni videz, z vsemi elementi sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo tako funkcionalno kot estetsko poudarjali mestni značaj, obenem pa ohranjali prepoznavnost izvornega naselbinskega jedra naselja ter zagotavljali ugodne pogoje za bivanje.
– Z načrtovanjem sodobnih elementov izgradnje in arhitekturno/urbanističnih elementov prenov ob upoštevanju ohranjanja arhitekturne identitete vaških jeder bo občina izboljšala podobo urbanih naselij Dutovlje in Lokev.
– Z zaokroževanjem in zgoščevanjem ter omogočanjem oblikovanja kvalitetnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev bomo sanirali negativen pojav neorganizirane gradnje v naseljih Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Križ in Šepulje ter ohranjali prepoznavnost njihovih izvornih podeželskih jeder.
– Stanovanjsko gradnjo bomo spodbujali tudi v naseljih na demografsko ogroženih območjih, medtem, ko bomo v ostalih naseljih prednostno spodbujali prenovo obstoječega stavbnega fonda naselij ter omogočali stanovanjsko gradnjo v omejenem obsegu, predvsem glede na potrebe avtohtonega prebivalstva.
– Upoštevali bomo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, čisto okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bomo zagotovili racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in racionalno porabo sredstev.
– V naseljih z urbanizacijo (intenzivno in zmerno) bomo zagotavljali ustrezno zasnovana območja zelenih površin, preko katerih bomo omogočali kvalitetne ter varne peš in kolesarske povezave med ključnimi območji dejavnosti znotraj naselja. Zagotavljali bomo potrebna območja za potrebe rekreacije, otroških igrišč, oddiha ipd. obenem pa z njimi omogočali kvalitetno soustvarjanje urbanega značaja naselij. Nova stanovanjska območja bomo grupirali v manjše soseske, ki z zasnovo težijo k socializaciji skupnosti.
(7) Oskrba in družbena javna infrastruktura
– S spodbujanjem razvoja upravnih, centralnih, oskrbnih, kulturnih, športnih, izobraževalnih, zdravstvenih funkcij ter funkcij socialnega varstva bomo še vnaprej krepili vlogo Sežane kot pomembnega regionalnega središča.
– Omogočili bomo uravnotežen dostop do osnovne oskrbe za prebivalce v celotnem območju občine.
– Na območju celotne občine bomo ohranjali in razvijali obstoječo družbeno infrastrukturo v skladu s predvidenim razvojem naselij ter omogočili razvoj športno rekreativnih dejavnosti tudi v povezavi s turizmom.
(8) Krajina in varstvo narave
– Ohranjanje in razvoj krajinskega območja Lipica s prepoznavnimi značilnostmi na način, ki ohranja celovito prepoznavnost.
– Ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov.
– Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih območjih.
– Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.
(9) Splošni cilji
– Cilj prostorskega razvoja je varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
II.2.3 Prioritete uresničevanja ciljev
(prioritete uresničevanja ciljev)
Prioritete uresničevanja ciljev v smislu zagotavljanju prostorskih možnosti določamo v naslednjem vrstnem redu:
(1) Gospodarstvo:
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za izvedbo prestrukturiranja obstoječih proizvodnih površin na območju gospodarske cone Sežana, prestrukturiranje in širitev proizvodnih in prometno-logističnih površin na območju gospodarske cone Sežana Terminal in Zahod.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za širitev proizvodnih površin na območju južno od železnice (Sežana Jug) ter površin za poslovne dejavnosti (Sežana Sever) na območju severno od avtoceste.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj kamnarstva in kamnoseštva, kjer so širitve kamnolomov usmerjene v obstoječe lokacije izkoriščanja ter v lokacije, ki so bile aktivne v preteklih obdobjih.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj obstoječih in novih območij industrijskih in gospodarskih con ter zagotavljanje ustrezne prometne in komunalne infrastrukturne opremljenosti le teh v naseljih Dutovlje, Lokev, Šepulje in Štorje.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za ohranjanje in razvoj manjših gospodarskih dejavnosti znotraj naselij, ki niso moteče in prekomerno ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij.
– Omogočanje gradnje za kmetijske potrebe znotraj naselja, kot tudi zagotavljanje površin za kmetijsko proizvodnjo izven naselij, kolikor te dejavnosti ni možno razvijati v okviru naselja.
(2) Turizem:
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj turističnega središča Lipica, predvsem ustreznejše navezave na avtocestno omrežje (nova prometna povezava preko železnice na avtocestni priključek Sežana zahod in regionalno cesto Sežana – Lokev), ustreznih prometnih površin za avtobusna parkirišča ter ureditev dostopnih točk z vseh treh smeri dostopa v zavarovano območje ter povezovanje Lipice preko Lokve do Škocjanskih jam.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za hotelske in gostinske dejavnosti na zahodnem delu mesta Sežane.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj turističnih in sorodnih dejavnosti (centralnih dejavnosti) v naseljih in njihovih širših območjih: Pliskovica, Tomaj, Dutovlje, Lokev in Štorje.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev geoparka Kras ter za vzpostavitev osnovne turistične infrastrukture (dostopne točke, parkirišča, sanitarije), ter peš in kolesarskih povezave, tudi s Krasom v Italiji.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev kampa s parkiriščem za avtodome.
– Zagotavljanje možnosti razvoja nočitvenih kapacitet znotraj naselbinskih jeder naselij.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za ohranjanje in razvoj turističnih kolesarskih in pešpoti.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev turistično informacijskih centrov, info točk kot tudi vstopnih točk na mejnih prehodih.
(3) Gospodarska javna infrastruktura:
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za celovito prometno ureditev mesta Sežana. Ta vključuje tako potrebe prečnih prometnih povezav in čezmejnih prometnih povezav za razvoj gospodarskih dejavnosti, kot tudi potrebe povezovanja različnih območij dejavnosti z območji za stanovanja s sistemom prometnic, kolesarskih in pešpoti ter ustreznim sistemom zagotavljanja potrebnih parkirnih površin ob tem, da se poglavitne javne površine uredi v trge.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za prometno povezavo med avtocestnim priključkom Sežana Zahod in regionalno cesto Sežana – Lokev (Lipica).
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za prometne koridorje obvoznic za naselja Tomaj, Dutovlje, Lokev ter njihovo celovito prometno ureditev (dostop do proizvodnih območij, parkirne površine, peš in kolesarske poti, urejena križišča).
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za prometno povezavo med centralnimi naselji Štorje, Povir in Lokev.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za čezmejno prometno povezavo Veliki Dol – Zgonik.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za vzpostavitev ustreznega prometnega režima v naseljih.
– Zagotavljanje ustrezne kanalizacijske, telekomunikacijske ter energetske opremljenosti, skladno s cilji prostorskega razvoja, prednostno na območjih centralnih naselij Sežana, Dutovlje, Lokev in turističnega območja Lipica ter v naseljih v katerih je v preteklosti prišlo do večjega obsega stanovanjskih gradenj brez ustrezne nadgradnje s primerno komunalno infrastrukturo (Križ, Šepulje, Tomaj, Štorje, Šmarje pri Sežani, Dane pri Sežani).
– Posodobitev in razvoj javnega potniškega in avtobusnega prometa na celotnem območju občine, vključno z zasnovo mestnega in obmestnega javnega potniškega prometa.
(4) Stanovanjska gradnja in urejanje naselij:
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za poslovno-stanovanjsko gradnjo in večstanovanjsko gradnjo višje gostote v osrednjem delu mesta Sežana v povezavi s centralnimi funkcijami in oskrbnimi dejavnosti ter v ustreznem višinskem razmerju do starega jedra mesta in mestnih dominant ter razvojem centralnih dejavnosti vzdolž glavne mestne osi (Partizanska cesta) v Sežani.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za strnjeno individualno stanovanjsko gradnjo in/ali večstanovanjsko gradnjo nižje gostote v jugovzhodnem delu mesta (širitev Novega naselja in vzhodno od regionalne ceste Sežana – Lokev) ob hkratnem zagotavljanju ustreznih prometnih povezav ter razmestitve osnovnih oskrbnih dejavnosti.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za celovito zasnovana območja zelenih površin v mestu Sežana preko katerih se omogoča kvalitetne ter varne peš in kolesarske povezave med ključnimi območji dejavnosti znotraj naselja, zagotoviti potrebna območja za rekreacijo, otroška igrišča, oddih ipd. obenem pa z njimi omogočati kvalitetno soustvarjanje urbanega značaja naselij.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za strnjeno individualno stanovanjsko gradnjo in/ali večstanovanjsko oziroma poslovno stanovanjsko gradnjo nižje gostote vzdolž vzhodne strani regionalne prometnice v Dutovljah ob hkratnem zagotavljanju ustreznih peš in kolesarskih povezav med območjem izvornega jedra naselja ter območjem centralnih in proizvodnih dejavnosti ob železniški postaji.
– Zgoščevanje in zagotavljanje primerne komunalne opremljenosti, dostopa do osnovne oskrbe, vzpostavitev primerne prometne ureditve ter oblikovna sanacija v odnosu do izvornih območij naselbinskih jeder ter kulturne krajine v območjih neorganizirane gradnje v naseljih Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Križ, Šepulje in Lokev.
(5) Oskrba in družbena javna infrastruktura:
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj oskrbnih dejavnosti tako na nivoju regionalnega centra, kot za potrebe posameznih stanovanjskih območij znotraj mesta, razvoj srednješolskih, višješolskih in visokošolskih programov ter razvoj znanstveno raziskovalne dejavnosti s pripadajočo nastanitveno infrastrukturo za potrebe študentov v Sežani.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Pliskovici.
– Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj zdravstvenih dejavnosti na območju mesta Sežana v obliki nadgradnje programa bolnišnice Sežana in rezervata za zdravstveni dom v Sežani.
– Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj športnih dejavnosti na območju mesta Sežana.
II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
(1) Gospodarstvo
– Občina bo krepila moč Sežane kot mesta, ki poleg bivalnega središča opravlja vlogo regionalnega gospodarskega, poslovnega in zaposlitvenega centra širšega območja regije, hkrati pa izboljšuje tudi svojo kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju.
– Prednostno območje za razvoj gospodarstva je mesto Sežana, kjer se omogoča ohranjanje in posodobitev obstoječih industrijskih območij ter širitev le-teh tudi v povezavi z območji za potrebe logističnih dejavnosti na območju suhozemnega terminala ter južno od železnice. Omogoča se postopno prestrukturiranje območij za industrijo, kjer se industrija postopoma opušča, v območja gospodarskih con s pretežno obrtnimi in tehnološko intenzivnimi dejavnostmi na območju severno od Partizanske ceste med avtocesto, cesto za Lenivec ter avtocestnim priključkom Sežana zahod. Prostorske možnosti za gospodarsko cono se omogočajo tudi na območju zahodno od avtocestnega priključka Sežana zahod severno od avtoceste.
– Izven mesta Sežane je prednostno območje za razvoj gospodarskih dejavnosti v naselju Dutovlje ter v manjši meri tudi v Lokvi in Štorjah. Omogoča pa se tudi razvoj proizvodnih dejavnosti v okviru obstoječih proizvodnih dejavnosti v Šepuljah ter manjša proizvodna območja za potrebe lokalnega obrtništva v celotni občini.
– Prednostna območja za širitve kamnolomov so obstoječe lokacije izkoriščanja ter lokacije, ki so bile že aktivne, s tem da se izkoriščanje arhitekturnega kamna usmerja v podzemno pridobivanje.
– Zaradi potrebe po omejevanju zaraščanja kmetijskih površin ter ohranjanja kulturne krajine se omogoča ohranjanje in razvoj kmetijskih dejavnosti na celotnem območju občine.
(2) Turizem
– Zaradi izjemne kulturne krajine z izrazito naselbinsko in drugo kulturno dediščino ter naravnimi danostmi, ki predstavljajo identiteto občine in so obenem (poleg dostopnosti) ena od ključnih privlačnosti za poselitev v občini, je celotno območje občine prednostno območje za razvoj turizma.
– Prednostno se območja za razvoj turističnih dejavnosti zagotovijo v naseljih Sežana, Lipica, Pliskovica, Tomaj, Dutovlje in Lokev. V Sežani se prednostno razvijajo turistične storitve za potrebe razvoja poslovnega turizma ter zagotavljanja nočitvenih kapacitet za tranzitne goste, obenem pa se nadgrajuje turistično ponudbo samega mesta tudi v smislu izhodiščne turistične točke za celotno občino in širše (Informacijski center Krasa, učna pot Tabor, Mestna učna pot kulturne in naravne dediščine mesta Sežana, Botanični vrt, vinska klet Vinakras Sežana, Kosovelov dom, TIC, Kosovelova spominska soba…). V Pliskovici se omogoči prostorske možnosti za širitev turistične ponudbe mladinskega hotela in CŠDO v povezavi s prezentacijo domačih obrti, v Dutovljah se omogoči razvoj Bunčetove domačije, TIC in prireditveni prostor, Tomaj se poleg ureditev ob Kosovelovi domačiji razvija kot osrčje dežele terana. V Lipici se omogoči prostorske možnosti za razvoj turistične infrastrukture, potrebne za ustrezen turistični razvoj zavarovanega območja. Omogoča se tudi umestitev muzeja kamnarstva in kamnoseštva v območju kamnolomov Lipica.
– V ostalih naseljih se razvoj turističnih dejavnosti v smislu turističnih kmetij, enogastronomske ponudbe, prenočitvenih kapacitet v obliki sob, apartmajev, posameznih počitniških hiš, gostišč, kot tudi storitvenih dejavnosti povezanih z oskrbnimi, zdravstvenimi, izobraževalnimi, in prostočasnimi dejavnosti povezanimi predvsem z starejšimi in mladimi, omogoča v okviru naselbinskih jeder oziroma na območjih površin podeželskega naselja in centralnih dejavnosti. Prednostno v naseljih Dutovlje, Tomaj, Lokev in Pliskovica.
– Območje Gropajske gmajne se nameni predstavitvi značilnih kraških pojavov in procesov brez večjih prostorskih ureditev, na celotnem območju občine se omogoči vzpostavitev Geoparka Kras.
– Občina ohranja in zagotavlja prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj turistične kolesarske mreže ter omogoča ohranjanje in razvoj rekreacijskih in tematskih pešpoti.
(3) Gospodarska javna infrastruktura
– Za zagotavljanje kvalitetnih površin tako za gospodarske, centralne in druge dejavnosti, kot za bivanje oziroma razvoj sodobnega urbanega središča, je potrebno v Sežani pristopiti k celovitemu prometnemu urejanju mesta.
– V poglavitnih smereh gospodarskega in poselitvenega razvoja, to je v smeri regionalnih prometnic Sežana – Dutovlje – Štanjel in Sežana – Lokev – Divača je potrebno zagotoviti ustrezno prometno dostopnost z izgradnjo obvoznic Tomaj, Dutovlje in Lokev oziroma omogočiti celovito prometno ureditev v teh naseljih.
– Potrebno je zagotoviti prostorske možnosti za izvedbo kanalizacijskih sistemov s pripadajočimi čistilnimi napravami v vseh naseljih oziroma aglomeracijah, ki jih predvideva operativni program opremljanja in odvajanja odpadnih vod v Občini Sežana. Prednostno je potrebno zagotoviti dokončanje kanalizacijskega sistema na območju mesta Sežana, na območjih centralnih naselij, v naseljih kjer se predvideva razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti ter v naseljih z večjimi obstoječimi ali predvidenimi območji stanovanjske gradnje. To so predvsem naselja Dutovlje, Lokev, Lipica, Štorje, Povir, Tomaj, Šepulje, Križ, Dane pri Sežani in Šmarje pri Sežani.
– Izboljšati je potrebno dostopnost turističnega območja Lipice z izgradnjo povezovalne ceste med priključkom Sežana Zahod preko železnice na regionalno cesto Sežana – Lokev.
(4) Stanovanjska gradnja in urejanje naselij
– Večstanovanjsko in poslovno-stanovanjsko gradnjo prednostno usmerjamo predvsem v Sežano, kjer s to tipologijo gradnje ob zagotavljanju kvalitetnih bivalnih pogojev in dostopnosti do oskrbnih, storitvenih, rekreacijskih in družbenih dejavnosti ter bližino delovnih mest ustvarjamo videz sodobnega mesta.
– Večja območja za stanovanjsko gradnjo pretežno individualno gradnjo ter v povezavi s poslovnimi stavbami v manjšem obsegu, omogočamo v Dutovljah in Lokvi, kjer ob ureditvi prometnih in javnih površin ter prenovi naselbinskih jeder ustvarjamo urejen in sodoben urbani videz naselij. Območja oblikujemo na način, da ostaja izvorno jedro prepoznavno ter ohranja vlogo centra naselja.
– Individualno stanovanjsko gradnjo usmerjamo v območja naselij Dutovlje, Lokev, Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Križ, kjer je izrazit pojav neorganizirane gradnje. Z zgoščevanjem ter oblikovnimi rešitvami saniramo njihovo pojavnost v prostoru, omogočamo ustrezno komunalno opremljenost ter vzpostavljamo odnos do izvornih naselbinskih jeder.
– Individualno stanovanjsko gradnjo usmerjamo prednostno tudi v večja pretežno podeželska naselja na območju Štorij z okolico (Štorje, Majcni, Avber, Ponikve) predvsem zaradi demografske ogroženosti območja.
– V vaških jedrih z usmerjenimi prenovami stavbnega fonda in umeščanjem primernih dejavnosti (turizem, centralne dejavnosti) ob upoštevanju kulturne dediščine, izboljšujemo aktivnosti posameznih vasi.
(5) Oskrba in družbena javna infrastruktura
– Razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti je potrebno prednostno spodbujati tako v stanovanjskih območjih v Sežani kot v celotnem omrežju centralnih naselij oziroma v naseljih, kjer je v preteklem obdobju prišlo do večjega obsega stanovanjske gradnje. Prednostno so to naselja: Dutovlje, Lokev, Križ, Pliskovica, Štorje, Povir.
– Da bi omogočili kvalitetne bivanjske pogoje in posledično omogočili demografski razvoj v demografsko ogroženem območju Vrhe bomo površine za razvoj oskrbnih dejavnosti oziroma centralnih dejavnosti omogočali tudi v Štjaku oziroma Vrabčah.
– Ohranjali in prenavljali bomo kapacitete obstoječe družbene infrastrukture na celotnem območju občine, izgradnjo novih objektov družbene javne infrastrukture pa usmerjali pretežno v Sežano, Dutovlje in Lokev.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselja)
(1) Občina Sežana bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja naselij, ki ga tvori štiristopenjsko strukturirano omrežje središča regionalnega pomena, pomembnejših lokalnih središč, lokalnih središč ter oskrbnih naselij.
(2) Mesto Sežana predstavlja ključno razvojno območje za širši prostor Krasa, ki se še naprej krepi kot regionalno središče oziroma kot osrednje upravno in zaposlitveno središče ter središče oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti. Središče se funkcionalno povezuje z nacionalnim središčem Koper (Izola – Piran), Novo Gorico, Ljubljano in Trstom. Središče ohranja in krepi tudi vlogo kulturnega središča čezmejnega kraškega prostora.
(3) Kot pomembnejše lokalno središče se bo razvijalo naselje Dutovlje, kjer je potrebno krepiti njegovo vlogo pomembnejšega zaposlitvenega središča kot tudi krepiti oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja, ki so pomembne za razvoj širšega severnega kraškega dela občine, ter zmanjšujejo izrazito gravitacijsko moč Sežane v severnem delu vzdolž regionalne prometnice Sežana – Dutovlje (-Štanjel – Nova Gorica).
(4) Kot lokalno središče s specifičnim razvojnim potencialom se razvijata funkcionalno povezani naselji Lokev – Lipica. Lipica krepi svojo vlogo regijskega turističnega središča, ki omogoča ponudbo in razvoj kvalitetnih delovnih mest ter nekaterih storitvenih in družbenih funkcij, medtem ko se v naselju Lokev poleg oskrbnih, storitvenih in družbenih funkcij razvija tudi vloga zaposlitvenega središča. Skupaj naselji tvorita somestje, ki zmanjšuje gravitacijsko moč mesta Sežane v južnem delu občine.
(5) Kot lokalna središča se v občini razvijajo funkcionalno povezana naselja Tomaj – Križ – Šepulje, ter naselji Povir in Štorje.
– Za funkcionalno povezana naselja Tomaj – Križ – Šepulje je potrebno ob ohranjanju izrazite kraške identitete (naselbinska jedra v povezavi s prepoznavno kulturno krajino) zagotoviti možnosti razvoja kvalitetnih delovnih mest ter predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti. Z ustreznimi urbanističnimi in prometnimi rešitvami jih povezujemo na način, da skupaj ustvarjajo krepko lokalno središče, tako za svoje neposredno gravitacijsko območje, kot tudi za naselja zahodnega dela Krasa oziroma severnega dela in območja Vrhe. V Tomaju spodbujamo razvoj oskrbnih in nekaterih storitvenih in družbenih dejavnosti, obenem pa spodbujamo razvoj turističnih in kulturnih dejavnosti v povezavi z enogastronomsko ponudbo območja, možnostjo športno-rekreativnih dejavnosti ter bogate kulturne dediščine. Šepulje in Križ tvorita enovito urbano naselje, kjer v Šepuljah krepimo tudi vlogo zaposlitvenega središča, medtem ko v Križu zagotavljamo predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti.
– V lokalnem središču Povir krepimo razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zaposlitvenih možnosti za potrebe lokalnega gravitacijskega območja ter zmanjšanja gravitacijskega vpliva mesta Sežane in Divače.
– V lokalnem središču Štorje krepimo razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zaposlitvenih možnosti za potrebe ohranjanja prebivalcev širšega območja vzhodnega kraškega dela ter območja Vrhe. V središču spodbujamo tudi razvoj turističnih dejavnosti predvsem v povezavi z enogastronomsko ponudbo in izhodišča za športno rekreativne dejavnosti na širšem območju vzhodnega Krasa in območij Vrhe.
(6) Kot oskrbna naselja se razvijajo funkcionalno povezani naselji Pliskovica – Veliki dol, Štjak in Vrabče. Razvoj oskrbnih naselij spodbujamo predvsem z namenom ohranjanja prebivalstva ter zagotavljanja možnosti za vzpostavitev privlačnejših pogojev za bivanje v demografsko ogroženih delih občine.
– Funkcionalno povezani naselji Pliskovica – Veliki dol krepimo kot oskrbni naselji, v katerih spodbujamo predvsem razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti ter razvoj turističnih in centralnih dejavnosti, obenem pa tudi razvoj kmetijskih in s kmetijstvom povezanih dejavnosti.
– Štjak in Vrabče krepimo kot oskrbni naselji v katerih spodbujamo predvsem razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti ter storitvenih dejavnosti v povezavi s ponudbo kulturne dediščine ter športno rekreativnih dejavnosti, omogočamo pa tudi razvoj lokalnega obrtništva.
(7) V ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželskih značaj, kjer se stanovanjske funkcije dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Osrednjo prometno razvojno os bo v občini tudi naprej predstavlja avtocestna povezava Divača (Gabrk) – Sežana – Fernetiči – Trst (Benetke) ter posodobljena mednarodna železniška povezava Trst – Sežana – Ljubljana, ki predstavljajo del t.i. V. koridorja, na katerem mesto Sežana predstavlja prometno logistični terminal nacionalnega pomena.
(2) Za dolgoročen in uravnotežen razvoj občine, kot tudi za potrebno prestrukturiranje mesta Sežana, so pomembne kvalitetne povezave in posodobitve na obstoječem omrežju predvsem regionalnih cest in sicer v smislu povezovanja le-teh z avtocestnim sistemom ter sistemom mestnih ulic v Sežani, kot tudi v smislu posodobitev regionalnih prometnih vozlišč ter izgradnjo obvoznic naselij, ki predstavljajo tudi razvojna središča občine. Ključna prometna vozlišča v občini poleg Sežane predstavljajo še naselja Dutovlje, Štorje in Lokev. Lokalna prometna vozlišča pa predstavljajo naselja Dol pri Vogljah, Krajna vas, Dobravlje, Kazlje, Štjak, Vrabče, Šepulje in Povir.
(3) S predvidenimi posodobitvami na železniškem omrežju mednarodnega pomena ter z elektrifikacijo regionalne proge Nova Gorica – Dutovlje – Sežana se bodo povečale možnosti za razvoj učinkovitejšega potniškega prometa na tej osi, ter povečale možnosti gospodarskega razvoja v naselju Dutovlje.
(4) Glavni kolesarski povezavi tvorita južna kraška transverzala, ki poteka preko naselij Veliki dol – Pliskovica, Dutovlje, mimo naselja Kreplje, skozi Sežano ter nadaljuje pot mimo Lipice, naselja Lokev proti Divači ter severna medobčinska povezava, ki se navezuje na severno kraško trazverzalo (Komen – Kobdilj – Ajdovščina) pri naselju Krtinovica ter nadaljuje preko naselij Štjak, Vrabče v smeri proti Dolnji vasi in Senožečam. Na glavni kolesarski povezavi se navezuje sistem vzporednih in prečnih kolesarskih povezav, ki tvorijo prepleten sistem turističnih kolesarskih poti.
(5) Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovane glavne kolesarske poti, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.
(druga, za občino pomembna območja)
(1) Druga za občino pomembna območja so:
– Območje črpališča v Brestovici pri Komnu v občini Komen, kot primarnega vodnega vira za občino ter priključitev na tržaški vodovod na Fernetičih;
– Varovano območje Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika izjemnega pomena za Republiko Slovenijo;
– Prometno logistično proizvodno območje Fernetičev tik ob slovensko-italijanski meji v Sežani;
– Območje Centra za ravnanje z odpadki CERO z odlagališčem nenevarnih odpadkov ob občinski cesti Sežana – Vrhovlje;
– Potencialna območja regionalnega odlagališča odpadkov na območju regije (GOJUP);
– Območje prometnega vozlišča v Divači in Kozini;
– Območja predlaganega kraškega regijskega parka v in izven meja občine;
– Območje naravne vrednote Brestoviški dol;
– Območja Nature 2000, vključno z posebnimi območji varstva po Uredbi o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), (Uradni list RS, št. 43/08) brez vključitve mesta Sežana;
– Potencialno območje Športnega parka, v sklopu katerega je umeščen Center varne vožnje s spremljajočimi združljivimi programi kot so vadbene površine za usposabljanje gasilskih in reševalnih služb, rekreacijski poligoni ipd;
– Območja izjemnih krajin Dutovlje – Tomaj in Lipica.
(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Za urbano središče Sežane je bila izdelana Urbanistična zasnova mesta Sežana (Uradni list RS, št. 75/04, 105/05) ter osnutek predloga Sprememb in dopolnitev urbanistične zasnove mesta Sežana. Za območje Sežana se bo izdelal nov urbanistični načrt, ki bo temeljil na strategiji prostorskega razvoja celotne občine in usmeritvah podanih v Urbanistični zasnovi ob upoštevanju razvojnih potreb.
(2) Za širše območje Dutoveljsko Tomajskega krasa se kot podlago za podrobnejše urejanje območja priporoča izdelavo posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.
– Zaradi izjemnega prepleta naravnih in kulturnih kakovosti ter prepoznavnosti in visoke stopnje ohranjenosti kulturne krajine Krasa, katere značilnost je preplet naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, ter zaradi prisotnosti različnih potreb za razvoj dejavnosti v prostoru ter zahtev za varstvo različnih sestavin prostora je za območje severnega kraškega dela potreben kompleksen pristop ter izdelava krajinskega načrta.
– Okvirne meje ureditvenega območja krajinskega načrta predstavljajo občinska in državna meja na zahodu in severu občine, krajinska meja z območjem doline reke Raše ter regionalna cesta Sežana – Štorje na jugu. V ureditveno območje se v celoti vključujejo tudi območja naselij Voglje, Dol pri Vogljah in Vrhovlje ter območje naselja Štorje, Dane pri Sežani in Šmarje pri Sežani.
II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena bomo še nadalje razvijali v skladu s potrebami gospodarskega in širšega družbenega razvoja, upoštevaje danosti in omejitve v prostoru ter gospodarno porabo javnih sredstev. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in telekomunikacijsko ter energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Z razvojem prometne infrastrukture bomo podpirali razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.
(3) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
(4) Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se lahko urejajo z OPPN, tudi če obveznost priprave OPPN ni določena z OPN.
II.4.1 Prometna infrastruktura
(1) Na območju mesta Sežane se postopoma izvaja potrebne posodobitve cest in predvidene prometne povezave skladno z zasnovo prometne ureditve podane v okviru urbanistične zasnove mesta Sežana oziroma zasnovo sprememb urbanistične zasnove. V okviru prometne ureditve mesta Sežana se zagotovi koridor cestnih povezav med avtocestnim priključkom Sežana Zahod in RT Sežana – Lokev ter potrebne prečne povezave za razvoj poslovnih in proizvodnih območij ter prometno logističnega terminala.
(2) Predvidi se koridor cestne povezave na regionalni cesti R1 204 Sežana Dutovlje Štanjel predvsem zaradi kritičnih odsekov v Tomaju in Dutovljah. Do izgradnje novih cestnih povezav se zagotavlja potrebne posodobitve na regionalni cesti R1-204 Sežana-Dutovlje-Štanjel.
(3) V Dutovljah se v okviru obvoznice R1-204 rešuje tudi potek regionalne ceste R3-619 Dutovlje – Repentabor ter navezave le te na R3-618 Dutovlje – Komen in R1 Dutovlje – Sežana.
(4) Ob naselju Lokev se predvidi koridor cestne povezave na regionalni cesti R1-205 Divača – Lokev – Lipica. V sklopu rešitev koridorja cestne povezave naselja Lokev se načrtuje tudi rekonstrukcija in posodobitev križišča med R1-205 in RT-934 Lokev – Sežana oziroma ustrezne povezave med RT-934 Lokev-Sežana ter R1-205 Divača-Lokev-Lipica izven območja obeh spomenikov državnega pomena – Kobilarne Lipica in Kraške kulturne krajine v Lipici.
(5) Izvede se posodobitve občinske ceste Štorje – Vrabče – Podnanos, občinske ceste Križ-Dobravlje in Štjak – Vrabče – Dolenja vas ter rekonstrukcija nekategorizirane povezave med naseljema Dolenje-Ravnje. Predvidi se nova občinska prometna povezava Štorje – Povir – Lokev.
(6) Predvidi se nova čezmejna občinska prometna povezava Veliki dol – Zgonik (Italija).
(7) Na evidentiranih prehodih, na katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcije cest med mejnim prehodom Lipica in Škibini, od Tomaja proti Godnjam, v Dutovljah na cesti proti Godnjam, na glavni cesti skozi Skopo, na zahodni cesti v Krajni vasi in na cesti ob Raši (le del ob meji z Občino Komen).
(1) Načrtuje se posodobitve na glavni progi Sežana – Divača, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h in elektrifikacija regionalne proge Nova Gorica – Dutovlje – Sežana.
(2) Na območju predvidene širitve proizvodnih in poslovnih dejavnosti v južnem delu Sežane se predvideva izgradnja dodatnega industrijskega tira ter ureditve izven nivojskega križanja cestnih in peš prometnic (Terminal-Orlek, priključek AC zahod-obvoznica jug proti cesti Sežana-Lokev, pešpoti center Sežane-območje za rekreacijo južno od železnice).
(3) Predvideva se ureditev izven nivojskega križanja železnice Divača-Koper in povezave Lipica-Škocjanske jame.
(4) Posodobljena železniška infrastruktura naj bi skladno z načeli trajnostnega razvoja prevzela večji delež tovornega prometa obenem pa tudi večji del migracijskih tokov.
(1) Po načelu trajnostnega razvoja mest se v občini izboljša sistem javnega potniškega prometa tudi z navezavo na sosednja središča na ravni regije. Občina Sežana si bo prizadevala za spremembo potovalnih navad v mestu. Spodbujala bo uporabo javnega potniškega prometa ter peš in kolesarski promet z izgradnjo mreže varnih peš in kolesarskih poti. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala s povezovanjem različnih prometnih sistemov, z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa in z ureditvijo parkirišč (sistem »parkiraj in pelji«), ki bodo locirana ob predelih, ki so zaprti ali težje dostopni za promet. V okviru javnega potniškega prometa bo občina spodbujala možnost združevanja šolskih prevozov z javnimi linijskimi prevozi, zaradi povečanja standarda dostopnosti in racionalizacije prevozov, kjer je to smiselno in izvedljivo.
(2) V mestu Sežana se vzporedno z razvojem zahodnega območja mesta uvede mestni potniški promet. Trase mestnega potniškega prometa morajo biti zasnovane tako, da omogočajo ustrezno povezavo glavnih proizvodnih, poslovnih, oskrbnih, centralnih, družbenih in stanovanjskih območij z železniško in avtobusno postajo tudi v povezavi s sistemom večjih parkirnih površin za potrebe dnevnih migracijskih tokov v in iz mesta. Obenem pa mora omogočati za potrebe prebivalcev v mestu kvalitetne povezave znotraj različnih območij dejavnosti s stanovanjskimi dejavnostmi. Postajališča javnega potniškega prometa se organizirajo v smislu neposrednega dostopa in kompatibilnosti različnih prevoznih sistemov (železniški, avtobusni, avtomobilski, kolesarski, peš promet).
(3) V Sežani se uvede tudi primestni potniški promet, ki nadgrajuje ponudbo obstoječih avtobusnih povezav v naseljih v neposredni bližini Sežane.
(4) Spodbuja se uporabo železnice, kot alternativne oblike javnega potniškega prometa.
(5) Ohranja in nadgrajuje se vzpostavljen sistem avtobusnega javnega potniškega prometa za celotno območje občine tudi zaradi potrebe razvoja turizma.
(kolesarska infrastruktura in pešpoti)
(1) Glavni kolesarski povezavi tvorita južna kraška trazverzala, ki poteka preko naselij Veliki dol – Pliskovica, mimo naselja Kreplje, skozi Sežano ter nadaljuje pot mimo Lipice, naselja Lokev proti Divači ter severna medobčinska povezava, ki se navezuje na severno kraško trazverzalo (Komen – Kobdilj – Ajdovščina) pri naselju Krtinovica ter nadaljuje preko naselij Štjak, Vrabče v smeri proti Dolnji vasi in Senožečam.
(2) Na glavni kolesarski povezavi se navezuje sistem vzporednih in prečnih kolesarskih povezav, ki tvorijo prepleten sistem turistično rekreacijskih kolesarskih poti. Ob tem je potrebno upoštevati določila o poteku kolesarskih poti v prosti naravi.
(3) Ob križanju predvidenih kolesarskih poti z javnimi cestami in regionalnimi prometnicami je potrebno zagotoviti ustrezno zavarovano traso za kolesarje ter varno križanje prometnic.
(4) Površine za kolesarje in pešce so v Sežani in večjih urbanih in delno urbanih centrih urejene vzdolž obvoznic, vpadnic, dostopnih poti do postajališč regionalnega, primestnega avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa, v mestu pa tudi znotraj mreže stanovanjskih ulic.
(5) V mestu Sežana, v pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih v občini se vzpostavi sistem varnih pešpoti, ki povezujejo različna območja dejavnosti z območji stanovanj ter zelenimi površinami v naselju in zelenim zaledjem pomembnejših lokalnih središč, lokalnih središč ter oskrbnih naselij.
(6) Obstoječe in nove tematske poti se povezuje v sistem rekreativnih pešpoti.
(7) Sistem označevanja vseh kategorij peš in kolesarskih poti je enoten za celotno območje občine.
(1) V mestu Sežana in ostalih središčih bomo zagotovili prostor za izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, tudi z nivojskimi ureditvami in s parkirnimi hišami. Gradnjo novih javnih in drugih poslovnih objektov bomo vezali na ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.
(2) Novogradnje stanovanjskih objektov bomo vezali na ustrezno število parkirnih mest za stanovalce.
(3) Urejenih parkovnih površin in zelenic v strnjenem mestnem prostoru Sežane načeloma ne bomo namenjali za parkiranje.
(4) S prostorskimi rešitvami bomo v Sežani omogočili povečanje parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov, skladno s potrebami teh objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine.
(5) V vseh centralnih naseljih bomo ob umeščanju dejavnosti zagotavljali zadostne površine za potrebe mirujočega prometa.
(6) Za potrebe turističnega razvoja ter lokalnega prebivalstva bomo v okviru naselij omogočali ureditev manjših parkirnih ploščadi.
(7) Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varovanih območij.
(8) Prostor za parkirišča za tovorna vozila se usmerja na dobro dostopne lokacije ob pomembnejših prometnicah, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih.
(9) Parkirne prostore za avtodome umeščamo v okviru kampa, dodatna parkirišča pa se usmerja na dobro dostopne lokacije ob avtocesti oziroma na obrobje mesta Sežana.
II.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Na območju občine bodo vzpostavljena nova infrastrukturna omrežja ter rekonstruirana in dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja, z namenom zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb, relativno enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) V občini je nujno potrebno povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo predvsem pa urediti okoljsko problematiko odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Z ustreznim prostorskim načrtovanjem bomo zagotovili smotrno rabo energije ter z načrtovanjem racionalne razporeditve naselij in objektov zmanjševali stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo ustreznejše umeščanje v prostor.
(4) Za komunalno neopremljena območja se v fazi prostorskega načrtovanja pred izdajo dovoljenj za gradnjo objektov izdelajo programi opremljanja stavbnih zemljišč, s katerimi se opredelijo stroški in viri finančnih sredstev za komunalno opremljanje zemljišč ter določi zavezance in višino komunalnega prispevka na območju opremljanja.
II.4.2.1 Infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
(1) Zagotavljati je potrebno zdravo pitno vodo za vse prebivalce občine in zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe.
(2) Zaradi zagotavljanja neoporečnosti pitne vode ter zmanjšanja izgub na vodovodnem omrežju je potrebno posodobiti zastarela vodovodna omrežja v občini.
(3) Na območjih, kjer je v preteklosti prišlo do večjih širitev naselij ter za potrebe razvoja centralnih naselij v občini je potrebno obstoječi vodovod nadgraditi na način, da bodo zagotovljene ustrezne količine vode (Dutovlje, Tomaj, Križ, Šepulje, Lokev).
(4) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba v skladu z ustreznimi zakonskimi določili. Kjer vodovodno omrežje še ni zgrajeno je izjemoma možno priključevanje na lokalne vodne vire oziroma kapnice v skladu z državno regulativo.
(5) Nova vodovodna omrežja se, kjer je mogoče, gradijo v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu.
(6) Velike porabnike tehnološke vode se usmerja v izrabo manj kvalitetnih virov vode. Ti uporabniki morajo imeti zaprte sisteme.
(7) Ohranjati in nadgrajevati je potrebno tudi sisteme, ki zagotavljajo zadostne količine protipožarne vode.
(8) Na celotnem območju občine se spodbuja racionalno rabo pitne vode.
(1) Varovati je potrebno širše vodovarstveno območje Brestoviškega vodnega vira (Klariči), ki pokriva celotno kraško območje severno od Sežane.
(2) Varovati je potrebno tudi vse lokalne vire, ki oskrbujejo naselja v dolini reke Raše in na območju Vrhe in druga manjša zajetja vode v občini.
(3) S pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov, skladiščenjem, prevozom in uporabo nevarnih snovi je potrebno odpraviti, oziroma maksimalno zmanjšati možnost ogrožanja podtalnih voda.
(4) Nadaljevati je treba z raziskavami potencialnih virov pitne vode in zaščititi njihovo kvaliteto, saj je območje občine potencialno vododeficitarno območje. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) vode za druge namene (požarna voda, tehnološke vode, voda za potrebe kmetijskih dejavnosti)
(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod)
(1) Predvidi se postopna nadgradnja obstoječega kanalizacijskega sistema v Sežani, skladno s fazami predvidenega komunalnega opremljanja posameznih območij. Skladno s postopno nadgradnjo obstoječega kanalizacijske sistema v Sežani je potrebno sočasno zagotavljati ustrezno čiščenje odpadnih vod na način, ki bo preprečeval onesnaževanje podzemlja.
(2) Predvidi se izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav za aglomeracije oziroma naselja skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(3) Za predvidena območja aglomeracij je potrebno izgradnjo kanalizacijskega sistema načrtovati v ločenem sistemu.
(4) Odpadne komunalne vode se vodi na lokalne oziroma centralne čistilne naprave.
(5) Padavinske vode iz javnih površin in javnih objektov se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice oziroma vodotoke, skladno z veljavnimi predpisi, na način razpršenega ponikanja. Padavinske vode iz drugih objektov se rešujejo na zemljiščih, kjer se zajemajo.
(6) V strnjenih naseljih z obcestno pozidavo se omogoča odvajanje meteornih voda v obstoječe vodne zbiralnike, kolikor so za to zagotovljeni ustrezni tehnični in drugi pogoji, vendar ne v omrežje javne meteorne kanalizacije.
(1) Ravnanje z odpadki v občini sledi strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS ter evropski zakonodaji. Osnovni usmeritvi na tem področju sta predvsem zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki.
(2) Odpadki iz Občine Sežana se zbirajo in predelujejo v Centru za ravnanje z odpadki CERO Sežana ob cesti Sežana – Vrhovlje. Do vzpostavitve nove lokacije odlaganja, se tudi odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov v okviru CERO Sežana. Lokacija ima medobčinski značaj, saj sta CERO ter odlagališče nenevarnih odpadkov skupna občinam Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina in Komen.
(3) Na celotnem območju občine je vzpostavljen sistem ekoloških otokov oziroma zbiralnice, za ločeno zbiranje odpadkov.
(4) V okviru CERO Sežana je urejen tudi Zbirni center za individualni dovoz ločeno zbranih odpadkov.
(5) V sklopu kamnoloma Medvejk je podeljeno dovoljenje za zbiranje in predelavo inertnega gradbenega materiala.
(6) Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki mora ustrezati estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsi prostori za zbiranje odpadkov morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili. V večstanovanjskih objektih se zbiranje odpadkov praviloma umesti v objekte.
(7) Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.
(8) Za zbiranje, zaščitno obdelavo, reciklažo, sežig ali dokončno odlaganje nevarnih odpadkov mora v skladu z zakonskimi predpisi poskrbeti onesnaževalec oziroma povzročitelj.
II.4.2.2 Energetska in komunikacijska infrastruktura
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju občine se nahajajo naslednji objekti za razdeljevanje in prenos električne energije:
– DV 400 kV Divača – Sredipulje,
– DV 220 kV Divača – Padriče,
– DV 2x110 kV Ajdovščina – Divača,
– DV 2x110 kV Gorica – Divača,
– DV 2x110 kV Divača – Koper in
– DV 110 kV Divača – Koper,
– rezervirani varovalni pas za prenosni daljnovod DV 2x400 kV Divača –Sredipulje,
– obstoječa RTP v Sežani (110 kV) preko katere se napaja obstoječe distribucijsko omrežje.
(2) Na območju občine je načrtovana gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov in vzdrževalna dela v javno korist na daljnovodih navedenih v prejšnji točki tega člena. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x110 kV in DV 1x400 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV in DV 2x400 kV) in za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x220 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x400 kV).
(3) Na območju mesta Sežana se predvidi nadgradnjo distribucijskega elektroenergetskega omrežja skladno z zasnovo energetske ureditve, ki je bila zasnovana v okviru urbanistične zasnove mesta Sežana. Elektroenergetsko omrežje na območju mesta se načrtuje v kabelski izvedbi.
(4) Na strehah večjih industrijskih, poslovnih in kmetijskih objektov se omogoči postavitev fotovoltaičnih zbiralnikov, kolikor njihova postavitev ne posega negativno v krajinsko podobo naselij.
(5) Potrebno je dograditi srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje predvsem na območjih, za katera se predvideva večje posege v prostor.
(6) Kontinuirano se bo posodabljalo elektro-energetski sistem s ciljem zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo predvsem industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP postaj, kabliranje NN kabla v območju naselij ...) na območju celotne občine.
(7) Občina bo spodbujala soproizvodnjo električne energije in toplote energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter tudi z možnostjo uporabe za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije …).
(1) V občini poteka trasa načrtovanega prenosnega plinovoda M6 Ajdovščina-Lucija.
(2) Distribucijsko omrežje se na območju Občine Sežana nadgrajuje, v mestu Sežana skladno s predvideno zasnovo energetske ureditve. V drugih naseljih se širitev omrežja načrtuje v primeru izkazanega interesa.
(3) Distribucijsko plinovodno omrežje je potrebno nadgraditi skladno z predvideno zasnovo energetske ureditve, ki je bila pripravljena v okviru urbanistične zasnove mesta Sežana.
(alternativni viri energije)
(1) Občina bo aktivnosti na področju alternativnih virov energije izvajala skladno s sprejetim Lokalnim energetskim konceptom.
(2) Za pridobivanje dodatne električne energije v občini se uporablja predvsem sončna energija in biomasa. Možnosti izkoriščanja hidroenergije na območju reke Raše, in sicer postavitev malih hidroelektrarn se preveri samo v povezavi s prenovo tehnične dediščine mlinov.
(3) Spodbuja se energetsko varčno gradnjo in gradnjo, ki uporablja različne oblike alternativnih virov energije (sončni zbiralniki, biomasa, toplotne črpalke).
(4) Izraba sončne energije za proizvodno dodatne električne energije večjega obsega (sončne elektrarne) se dovoljuje in spodbuja na proizvodnih območjih, na večjih poslovnih in kmetijskih objektih, v obsegu za lastne potrebe pa tudi na drugih objektih, če le-ta niso v nasprotju z varovanjem kulturne dediščine.
(5) Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami varstva narave in kulturne dediščine, povzroča manjše vplive na okolje in ne posega negativno v kulturno krajino prostora.
(6) Pri načrtovanju večjih objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (male hidroelektrarne, sončne elektrarne, bioplinarne) je potrebno preučiti racionalnost proizvodnje, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.
(7) Dopušča se možnost uvajanja drugih alternativnih virov, ki bi se razvili v okviru tehničnega napredka in nimajo negativnega vpliva na okolje in prostor.
(elektronske komunikacije)
(1) Javna komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura se mora nadgrajevati, po možnosti sočasno z izgradnjo ali posodobitvijo ostale infrastrukture, na način, da se zmanjšuje njen vizualen vpliv.
(2) Gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture mora biti načrtovana tako, da se lahko njegove zmogljivosti ponudi vsem zainteresiranim operaterjem pod enakimi pogoji, razen tistih delov omrežij in pripadajočih zmogljivosti, ki zaradi uporabljene tehnologije tega ne omogočajo.
(3) Umeščanje novih objektov baznih postaj za mobilne telekomunikacije se usmerja zlasti na že obremenjena območja kot so območja prometne infrastrukture (železnica, AC), industrijska območja ipd.
II.4.2.3 Druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
(1) V občini je 22 pokopališč: Sežana, Šmarje pri Sežani, Merče, Lokev, Štorje, Kopriva, Skopo, Krajna vas, Dutovlje, Križ, Tomaj, Utovlje, Štjak, Griže, Tabor, cerkev sv. Tomaž pri Stomažu, cerkev sv. Ana pri vasi Razguri, Pliskovica, Veliki dol, Kazlje, Povir in Avber. Obstoječa mreža se do nadaljnjega ohranja v funkciji. Na slednjih se zagotavlja objekte za vzdrževanje pokopališč, na 19 navedenih pokopališčih se zagotavlja poslovilne objekte.
(2) Dolgoročno se bo število razvojno perspektivnih pokopališč v občini zmanjševalo.
(3) V okviru razvoja mesta se zagotavlja možnost širitve centralnega mestnega pokopališča v Sežani.
(4) Potrebno je zagotoviti možnosti širitve pokopališč v naseljih Dutovlje, Šmarje, Kopriva, Kazlje, Tabor in Utovlje.
(1) Celotno območje občine mora imeti varno razsvetljavo.
(2) Z javno razsvetljavo morajo biti ustrezno opremljena vsa obstoječa in bodoča območja poselitve.
(3) Javna razsvetljava se načrtuje skladno z velikostjo in stopnjo urbanizacije naselij ter prilagojeno naravnim danostim prostora.
(4) Javno razsvetljavo se načrtuje tako, da se po nepotrebnem ne povečuje svetlobno onesnaženje, kar je še posebej pomembno v območjih ohranjanja narave oziroma varovanih območjih narave. Kolikor varnostni razlogi dopuščajo, naj se ne načrtuje nočno osvetljevanje.
(5) Za rekonstrukcijo in novo zgrajeno javno razsvetljavo se predvidijo okolju prijazne svetilke, ki so skladne z predpisi in priporočili glede svetlobnega onesnaževanja.
II.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
(določitev območij naselij)
(1) V Občini Sežana je opredeljenih 64 območij naselij. V občini prevladuje mesto Sežana, ki je tudi oblikovno, tako urbanistično kot tudi arhitekturno, drugačno od ostalih naselij. Nekoliko drugačen značaj imata tudi naselji Dutovlje in Lokev, kjer se prepletata tradicionalna struktura gradnje in izrazita območja novejše pozidave na robovih vaškega jedra. Pri ostalih območjih naselij gre predvsem za strnjeno gručasto pozidavo pretežno vaškega značaja z manjšimi območji novejše pozidave.
(2) V Občini Sežana so naslednja območja naselij: Avber, Bogo, Brestovica pri Povirju, Brje pri Koprivi, Dane pri Sežani, Dobravlje, Dolenje, Dol pri Vogljah, Dutovlje, Filipčje Brdo, Godnje, Gorenje pri Divači, Gradišče pri Štjaku, Gradnje, Grahovo Brdo, Griže, Hribi, Jakovce, Kazlje, Kopriva, Kosovelje, Krajna vas, Kregolišče, Kreplje, Križ, Krtinovica, Lipica, Lokev, Mahniči, Majcni, Merče, Nova vas, Orlek, Plešivica, Pliskovica, Podbreže, Poljane pri Štjaku, Ponikve, Povir, Prelože pri Lokvi, Pristava, Raša, Ravnje, Razguri, Sela, Selo, Senadolice, Sežana (z izvornimi naselbinskimi jedri Gradišče in Vidmaršče), Skopo, Stomaž, Šepulje, Šmarje pri Sežani, Štjak, Štorje, Tabor, Tomaj, Tublje pri Komnu, Utovlje, Veliki Dol, Veliko Polje, Voglje, Vrabče, Vrhovlje in Žirje.
(naselja, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje)
(1) Objekti razpršene gradnje, ki jo predstavljalo samostojni stanovanjski objekti ter opuščeni objekti ali objekti kmetijske ali druge rabe, so v Občini Sežana redek pojav. Pogost pa je pojav območij neorganizirane gradnje na stavbnih zemljiščih, ki v naravi predstavljajo t.i. razpršeno gradnjo. Območja takšne neorganizirane gradnje so predvsem izrazita v naseljih: Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Križ, Šepulje, Tomaj, Dutovlje in Lokev. V manjši meri pa tudi v manjši naseljih predvsem v okolici Sežane in Dutovelj: Merče, Dol pri Vogljah, Plešivica, Žirje, Orlek, Voglje, Vrhovlje, Utovlje, Godnje, Krajna Vas, Kreplje, Skopo in Ponikve.
(2) Sanacija neorganizirane gradnje predstavlja zgoščevanje poselitve na teh območij in se praviloma ureja s podrobnimi prostorskimi načrti.
II.6 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO
II.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
(splošne usmeritve za razvoj naselij)
(1) Občina Sežana bo razvoj naselij prednostno zagotavljala z dvigom kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2) Nove poselitve bodo usmerjene predvsem v poselitvena območja centralnih naselij skladno z razvojnimi potrebami naselij v okviru omrežja naselij. Občina bo pri tem zagotovila boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, poskrbela bo za možnosti spremembe rabe obstoječih objektov in zemljišč, za zgostitve ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naseljih ter upoštevati identiteto posameznega naselja.
(3) Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Prednostno se širijo centralna in turistična naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev in zaokrožitev naselij je praviloma treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN).
(4) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi odmikom novogradenj od gozdnega roba za zaščito pred požari v naravi in širjenjem požarov na območja naselij.
(5) Pri razvoju naselij bomo kulturno dediščino upoštevali kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij bomo kulturno dediščino obravnavali ob upoštevanju njene ranljivosti.
(6) Pri razvoju naselij bomo v največji možni meri ohranjali kvalitetne grajene robove ter navezave na obdelovalne površine.
(usmeritve za notranji razvoj naselij)
(1) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij bomo upoštevali identiteto posameznega naselja ali njegovega dela.
(2) Znotraj naselij bomo zagotavljali uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotoviti je treba tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le-te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in v zaledju se povežejo s kolesarskimi in peš potmi.
(3) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in zagotavljati ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot tudi kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno, zato jih bomo v čim večji meri vključevali v urbane in ruralne strukture. Zagotoviti je treba dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede na vlogo in uporabnost ter glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.
(4) Zagotoviti je treba boljšo izkoriščenost in bolj kakovostno rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.
(5) Na podeželju bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.
(6) Z umeščanjem različnih dejavnosti v naselja se bodo zagotavljala delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(7) Proizvodne dejavnosti se bodo umeščale v poslovne cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
(8) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti se lahko umeščajo v podeželska naselja ob zagotavljanju ohranjanja kulturnih in krajinskih kvalitet.
(9) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture bo občina umeščala v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.
(10) Stanovanja se bodo umeščala v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja konfliktov nastalih zaradi vplivov emisij poskrbi za ustrezno razmejevanje novih pretežno stanovanjskih predelov od kmetijskih objektov (večjega obsega).
(11) Območja naselij, v katerih se prednostno zagotavlja notranji razvoj, z zgoščevanjem oziroma izrabo prostih stavbnih površin v okviru območij neorganizirane gradnje so: Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Križ, Dol pri Vogljah, Dutovlje, Lokev, Voglje, Godnje, Štorje, Ponikve, Plešivica, Krajna vas in Orlek.
(1) Prenova se zagotovi za opuščena in degradirana proizvodna območja v mestu Sežana, predvsem postopno spreminjanje obstoječega industrijskega območja Sežana zahod v poslovno cono ter infrastrukturno prestrukturiranje območja suhozemnega terminala.
(2) Prenova se bo zagotavljala s prenovo stavbnega fonda in umeščanjem novih ustreznih dejavnosti v izvorna naselbinska jedra na celotnem območju občine. Za jedra naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.
(3) Celovita prenova se bo zagotavljala v vaških jedrih naselij Dutovlje, Lokev, Tomaj, Pliskovica in Štorje.
(4) Pri vzdrževanju in rekonstrukciji objektov (predvsem sakralnih objektov) je potrebno zagotavljati varstvo zavarovanih živalskih vrst, npr. sov in netopirjev. Kolikor med izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do najdbe morebitnih gnezdišč ptic ali kotišč netopirjev naj se z deli začasno prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.
(5) Za območja celovite prenove se izdela OPPN na podlagi izkazanih potreb. Natančna meja območja se določi ob pripravi OPPN.
(1) Največje širitve se načrtujejo v mestu Sežana, pretežno za potrebe širitve proizvodnih območji oziroma industrijskih in gospodarskih con ter sorodnih spremljajočih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj delovnih mest ter prekomejno povezovanje območij za vzpostavitev močne tranzitne gospodarske lokacije vzdolž V. koridorja.
(2) V okviru mesta Sežana so predvidene tudi večje širitve stanovanjskih območij s spremljajočimi območji oskrbnih dejavnostmi na jugovzhodnem delu mesta v okviru mej urbanističnega načrta.
(3) Večje širitve omogočamo v centralnih naseljih Dutovlje in Lokev, pretežno za potrebe stanovanjske gradnje, ter v manjši meri za potrebe proizvodnih območij. Širitve v teh naseljih so namenjene tako zasledovanju razvojnih ciljev občine, kot potrebi po vzpostavitvi kvalitetne urbane strukture naselij.
(4) Manjše širitve omogočamo predvsem kot zaokroževanja naselij, predvsem v smislu sanacije obstoječe neorganizirane gradnje ter vzpostavitev novih značilnih grajenih oziroma naravnih robov naselij.
(5) V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitev možne le v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami v skladu z razvojem omrežja naselij oziroma ohranjanja poselitve v demografsko ogroženih delih občine.
(6) Na robovih naselij se omogoča gradnjo novih ali nadomestnih kmetij oziroma prenovo in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov, ki se uporabljajo za izvajanje kmetijskih dejavnosti.
(7) Območja širitev in zaokrožitev naselij se načrtuje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) in/ali podrobnejšimi prostorsko izvedbenimi pogoji (PPIP).
(8) Na območju občine je več območij večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo. Spremembo namenske rabe iz stavbne v primarno rabo je predlagana v primerih v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, prekomerno načrtovane površine glede na vlogo naselij v omrežju naselij ter na cilje prostorskega razvoja občine). Ta območja se nahajajo zlasti v naseljih: Brestovica pri Povirju, Gorenje pri Divači, Žirje, Voglje, Godnje, Skopo, Lokev, Dutovlje, Tublje, Plešivica, Kreplje, Tomaj, Križ, Štorje, Vrabče, Tabor, Majcni, Podbreže, Štjak in Vrhovlje.
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Stanovanjska dejavnost:
a. Stanovanjsko dejavnost bomo intenzivneje razvijali na območjih centralnih naselij, na območju Vrhe pa jo bomo ohranjali.
b. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti možna gradnja znotraj vrzeli, na nezadostno izkoriščenih površinah in na robovih. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(2) Centralne dejavnosti:
a. Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami določamo v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa določamo prevladujočo stanovanjsko dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
b. Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. Šolstvo, dejavnosti varstva in vzgoje predšolskih otrok ter centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) se še nadalje razvijajo v centralnih naseljih.
c. Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v Sežani in Dutovljah. V ostalih centralnih naseljih se razvijajo v okviru potreb ob oziroma v območjih za centralne dejavnosti.
(3) Gospodarske dejavnosti:
a. Nadaljnji razvoj obstoječih in novih območij industrijskih in gospodarskih con bomo zagotavljali v naseljih Dutovlje, Lokev, Šepulje in Štorje.
b. Nadaljnji razvoj obstoječih proizvodnih površin bomo zagotavljali na območju gospodarske cone Sežana, prestrukturiranje in širitev proizvodnih in prometno-logističnih površin pa na območju gospodarske cone Sežana Terminal in Zahod.
c. Zagotavljali bomo prostorske možnosti za širitev proizvodnih površin na območju južno od železnice (Sežana Jug) ter površin za poslovne dejavnosti (Sežana Sever) na območju severno od avtoceste.
d. Zagotavljanje bomo prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj manjših gospodarskih dejavnosti tudi znotraj naselij, ki niso moteče in prekomerno ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij.
II.6.2 Sanacija razpršene neorganizirane gradnje
(usmeritve glede sanacije neorganizirane gradnje)
(1) Območja neorganizirane gradnje bomo z zaokrožitvijo opredelili kot nove stanovanjske zaselke, pri čemer bomo izboljšali tudi njihovo komunalno opremljenost ter opremljenost z javnimi in zelenimi površinami. Za podrobnejše prostorske ureditve na posameznem območju se praviloma izdela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(2) Območja naselij, v katerih se prednostno kot zaokrožitve novih stanovanjskih zaselkov izvaja sanacijo neorganizirane gradnje so: Dane pri Sežani, Godnje, Križ, Lokev, Šepulje in Tomaj.
II.6.3 Urbanistično oblikovanje naselij
(splošne usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Na območju naselja Sežana bomo težili k intenzivni urbanizaciji. Na območjih naselij Dutovlje, Lokev, Križ-Šepulje, Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Povir in Štorje bomo pri razvoju poselitve težili k zmerni urbanizaciji. V ostalih delih občine pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve.
(2) Težnjo po zlivanju naselij v kraškem delu občine (Voglje – Dol pri Vogljah – Vrhovlje, Orlek – Sežana, Križ – Šepulje, Godnje – Dutovlje, Šmarje – Dane) bomo preprečevali z zelenimi cezurami.
(3) Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij. Pri novogradnjah in prenovah bo zagotovljeno:
– varovanje kakovostne podobe naselij,
– krajinski okvir vsakega naselja,
– prenova in sanacija razvrednotenih območij,
– ohranjanje obstoječih prepoznavnosti,
– ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora.
(4) Območje občine se razdeli na 10 tipičnih območij glede oblikovanja naselij in krajine:
– Dutoveljsko-Tomajski kras
– Kulturna krajina Veliki dol-Pliskovica
– Kulturna krajina Skopo-Kopriva
– Kulturna krajina Tomaj-Dutovlje, Križ-Šepulje
– Kulturna krajina Avber-Kazlje
– Območje Vrhe
– Divaški kras
– Sežanski kras
– Območje primarne rabe v in ob mestu Sežana
– Območje primarne rabe v območju Lipice.
(5) Na območju Dutoveljsko-Tomajskega krasa in območju Vrhe bomo naselja urejali in prenavljali z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem bomo upoštevali načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora. Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja naselij bomo upoštevali tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbujali notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselij in posameznih objektov. Opuščene objekte v vaseh bo mogoče preurejati za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(6) Na območju kulturnih krajin (kulturna krajina Veliki dol-Pliskovica, kulturna krajina Skopo-Kopriva, kulturna krajina Tomaj- Dutovlje, Križ-Šepulje, kulturna krajina Avber-Kazlje), kjer je prepoznana še izjemna kakovost arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja je potrebno slediti tradicionalnim prvinam. Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja naselij bomo upoštevali tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbujali notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselij in posameznih objektov. Opuščene objekte v vaseh bo mogoče preurejati za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(7) Na območju Sežanskega in Divaškega krasa, ki vključuje tudi mesto Sežano, bomo naselja urejali in prenavljali s sodobnimi načeli arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture v naselbinskih jedrih.
(8) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, bomo upoštevali in ohranjali naselbinski videz naselij kot celote. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(9) Razvoj naselij bomo prilagajali reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
(10) Pri načrtovanju bomo preverjali varnost naselja z vidika požarne ogroženosti oziroma zagotavljanja požarnih poti in presek, ter ustrezne razdalje planirane poselitve od intenzivne kmetijske rabe (škropljenje vinogradov).
(izjemno umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij)
(1) Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih, predvidevamo izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
(2) Izven naselij – kot širitev stavbnih zemljišč bomo omogočili gradnjo novih ali nadomestnih objektov za potrebe kmetij, ki na obstoječih lokacijah v naseljih nimajo več razvojnih možnosti, in prenovo oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti. Tako bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje in neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter transportnih možnosti in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo. Umestitev posameznih posegov se presodi z ustreznimi strokovnimi podlagami z vidika ohranjanja kulturne in naravne krajin ter okoljske sprejemljivosti.
(3) Izven naselij kot širitev stavbnih zemljišč se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti zaradi narave dejavnosti locirane na nepozidanem prostoru (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti), pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev.
(4) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe in velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, bomo preverili in utemeljili z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje objektov v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti in njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
II.7 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost območij za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, razvoj kulturnih tematskih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti. Občina Sežana (pobudnica) bo z ostalimi občinami in strokovnimi institucijami nadaljevala z vzpostavitvijo geoparka, ki bo kot razvojno orodje za trajnostno rabo virov povezal celotno območje Matičnega Krasa in predstavljal koordinacijsko telo za skupno upravljanje teritorija.
(2) Izrazit element prepoznavnosti v občini je preplet naravne in kulturne krajine. Vse krajinske prvine (reliefni pojavi, preplet gozdne, kmetijske in urbane rabe prostora, naselbinska dediščina itd.) sestavljajo izjemno krajinsko prizorišče, ki zaradi svojih doživljajskih vrednosti ostane v spominu kot enkratna prostorska struktura, v kateri se izraža prilagojenost človeka in človekovega delovanja naravni zgradbi ter procesom. Prepoznavnost občine se bo v evropskem in svetovnem merilu večala tudi z vzpostavitvijo čezmejnega geoparka Kras-Carso ter skozi skupno kandidaturo za vpis Dinarskega krasa na Seznam svetovne dediščine.
(3) Razvoj krajine v Občini Sežana bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti, ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja, katerega nosilci bodo turizem, kmetijstvo in visokotehnološke proizvodne, obrtne ter storitvene dejavnosti.
(4) Kot posebna območja prepoznavnosti sta v Strategiji varstva krajine na območju občine opredeljeni dve območji izjemnih krajin, in sicer območje med naselji Dutovlje in Tomaj in območje Lipice.
(5) Na območjih prepoznavnosti bomo pri načrtovanju infrastrukturnih objektov, drugih objektov ali posegov za potrebe določenih dejavnosti, preprečevali negativne vplive in izbirali rešitve, ki najmanj prizadenejo dejavnike prepoznavnosti krajine. Omejevali bomo obsežnejše ureditvene posege v prostor.
(6) V občini so opredeljena krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni: Lipica, del Brkinov, Vipavska brda, Kras, (okolica – Škocjanske jame, Cerkniško polje, Planinsko polje, grad Snežnik, Trenta, območje vasi pod Čavnom …) Ohranjanje in razvoj teh krajinskih območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem.
(7) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč ter v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
(8) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.
(9) Krajina v Občini Sežana se bo razvijala v treh smereh: kot pretežno kulturna krajina, pretežno naravna krajina, ki se tesno prepletata ter kot pretežno urbana krajina.
(10) Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala varovano območje narave Brestoviški dol, dolina reke Raše ter območje Vrhe, dolina Branice in podzemni svet ter naravni pojavi, ki so prepleteni z elementi kulturne krajine.
(11) Kot pretežno kulturna krajina se bo razvijalo celotno območje Občine Sežana razen urbanih naselij, saj predstavlja preplet različnih elementov kot so naselja, narava, kmetijska zemljišča ipd.
(12) Kot urbana krajina se bo razvijalo predvsem območje mesta Sežana ter delno območja naselij Dutovlje, Lokve in funkcionalno povezani naselji Križ-Šepulje. Usmeritve za urbano krajino se podajo v okviru usmeritev za razvoj poselitve.
(13) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti.
(14) Podzemni svet s svojimi specifičnimi značilnostmi in procesi je pomemben sestavni del kraške naravne krajine. Posege, ki bi lahko v večji meri škodovali ranljivemu podzemnemu ekosistemu, je treba v največji možni meri omejiti. Manjše posege, ki imajo kakršenkoli vpliv na podzemni svet in njegove lastnosti pa je potrebno ustrezno umestiti v prostor in omejiti negativne vplive.
(15) Potrebno je evidentiranje in saniranje divjih odlagališč.
II.7.1 Usmeritve za razvoj kulturne krajine
(splošne usmeritve za razvoj kulturne krajine)
(1) Z dolgotrajnim prepletanjem narave in človeške dejavnosti se je v občini izoblikovala mozaična kulturna krajina, ki izkazuje skladnost med rabo in naravnimi značilnostmi. Za prepoznavnost občine je potrebno predvsem zagotavljati značilnosti vinorodne in kmetijske krajine ter njeno značilno poselitev in kakovostno stavbno dediščino. S tem se ohrani krajinska pestrost, ki je podlaga za videzno privlačnost in s tem za turistično privlačnost območja.
(2) Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine zagotavljamo večjo privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva z nacionalnim teritorijem.
(3) Kmetijska zemljišča v neposredni bližini naselij ter med obstoječo pozidavo so pomemben tvorec kulturne in krajinske identitete kraških naselij. Ob spreminjanju namenske rabe iz kmetijskih v zemljišča za pozidavo se v sistemu poselitve ob upoštevanju potreb za razvoj naselij obenem upošteva tudi kulturne in krajinske vrednote kmetijskih zemljišč, ki jih v naselja lahko vključujemo kot del zelenega sistema naselja.
(4) Posebno pozornost je treba nameniti stikom naselij z odprto krajino. Ohranjali bomo kvalitetne robove naselij, kmetijsko rabo (vinogradi in njive) ob njih ter preprečevali stihijsko širjenje individualnih hiš. Ti elementi so pomembni gradniki značilnih in vrednih pogledov oziroma vedut, ki jih je potrebno v največji možni meri zaščititi.
(5) Ob razvoju poselitve je izjemno pomembno, da se nova poselitvena območja načrtujejo tako, da se ne degradira krajinska prepoznavnost in prostorsko dominantnost izvornih naselij.
(6) Ena od značilnosti celotne Kraške planote, ki ji daje poseben pečat je ta, da so vsa naselja zaradi zaščite pred burjo zgrajena na južnih nagibih površja. Tako je, odvisno od smeri pogleda območje videti neposeljeno ali pa dokaj gosto poseljeno. V občini bomo morebitne širitve naselij načrtovali v skladu s to posebnostjo.
(7) Kot najvrednejši območji kulturne krajine v občini sta opredeljeni dve izjemni krajini na državnem nivoju (Lipica, Dutovlje- Tomaj). Na teh območjih bomo še posebej pazljivi pri umeščanju novih posegov ter ohranjali njuno socialno, ekološko in vizualno funkcijo.
(8) Pomemben element kraške kulturne krajine so suhozidi, ki so nastali ob aglomeracijskih posegih. Prav tako so se pri obdelovanju zemlje in ustvarjanju pogojev za boljše življenje v preteklosti izoblikovali mnogi pojavi in izboljšave, ki so danes pomembni gradniki prepoznavnosti in pričevalnosti. Zaradi naštetega bomo spodbujali ohranitev vseh teh prvin kraške kulturne krajine (pašniki, vinogradi, suhozidi, njivske in travniške vrtače, kali, lokve, štirne, mikroreliefne kraške oblike (npr. škrapelj, žlebičev …), še posebej na območju Sežanskega Krasa. Suhozidi predstavljajo življenjski prostor plazilcev, zato naj se ohranjajo. Njihova obnova naj se izvaja na tradicionalen način brez uporabe veziv, tako da zidovi lahko ostajajo življenjski prostor ogroženih in zavarovanih vrst živali.
(9) Za namen kvalitetnih ambientov v krajini ter izboljšanja grajenega okolja ter kontaktnih območij med grajenim in naravnim okolje se lahko uporablja drevorede kot pomemben element. Pri umeščanju le-teh v prostor je potrebno slediti krajinski sliki in tradiciji njihove uporabe. Umeščanje drevoredov ob pomembnih prometnicah ni ustrezno.
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1) V občini ima kmetijstvo pomembno vlogo pri vzdrževanju poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine, doživljajske privlačnosti prostora in biotske raznovrstnosti.
(2) Kljub slabšim pridelovalnim pogojem je v Občini Sežana potrebno spodbujati ohranjanje in razvoj kmetijstva, ker se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, biotsko raznovrstnost ter ohranjanje naravnih vrednot ob hkratnem preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč ter omejevanju požarne ogroženosti naselij.
(3) Spodbujali bomo razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, in omogočili nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Občina bo spodbujala razvoj turizma na kmetijah in omogočila izgradnjo dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Z razvojem dopolnilnih dejavnosti je potrebno doseči večji dohodek na kmetiji in povečati socialno varnost kmečkega prebivalstva. S tem bomo omogočili vzdrževanje poselitve in ohranjanje kulturne krajine.
(4) Ključni potenciali za razvoj kmetijstva v občini so:
– Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva (integrirano in ekološko vinogradništvo in poljedelstvo, uvajanje paše na opuščenih pašnikih) in tradicionalnih oblik kmetijstva (pašne skupnosti, njivske in travniške vrtače, travniški sadovnjaki).
– Spodbujanje ekstenzivno ekološke oziroma sonaravne oblike kmetovanja v povezavi s turistično ponudbo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah brez uporabe pesticidov na vrtovih in kmetijskih površinah. Potencial je navezava tradicionalnih panog na turistično ponudbo (domače obrti, izobraževanje na kmetijah, turistično vodenje …) in prodajo na domu (teran, pršut, drobnica …) ter vključevanje v večje prodajne verige lokalne oskrbe.
– Usmerjanje v nove tržne niše kot npr. pridelava zelišč za uporabo v zdravstvu in prehrani, razširitev reje drobnice in uvajanje avtohtonih sort, ki so bolje prilagojene agroekološkim razmeram in odpornejše na škodljivce.
– Dodatno razvijanje različnih kmetijskih panog: vinogradništvo, poljedelstvo, pašništvo (reja drobnice ter pašna živinoreja). Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.
(5) Največja kompleksna območja najboljših kmetijskih zemljišč (nad 49 ha) so v neposredni ali v bližnji okolici naselij: Dol pri Vogljah, Dutovlje, Godnje, Tomaj, Šepulje, Utovlje, Križ, Filipčje Brdo, Skopo, Pliskovica, Krajna vas, Ponikve, Avber, Kazlje, Dobravlje Kosovelje, Tublje pri Komnu, Veliki Dol, Kopriva, Brje, Skopo, Kreplje, Gradnje, Ravnje, Selo-Štjak, Bogo, Razguri, Jakovce, Veliko Polje, Vrabče, Stomaž, Sela, Mahniči, Griže, Štorje, Podbreže, Senadolice, Šmarje, Dane, Gorenje, Povir, Žirje, Merče, Orlek, Lokev, Prelože pri Lokvi. Tradicionalna raba območja je značilna mešana raba, kjer se prepletajo vinogradi z njivami in travniškimi sadovnjaki. Ker prav ta mozaični preplet daje krajini specifičen pečat, bomo mešano kmetijsko rabo spodbujali še naprej.
(6) V občini so značilni štirje tipi rabe glede opredelitve po prevladujoči kmetijski rabi:
– tradicionalna mešana raba: vinogradi, njive, travniški sadovnjaki
– območja prevladujočih pašnikov
– območja gozdov
– območja gozdnatosti s kmetijskimi površinami.
Slika 03: Območja po prevladujoči kmetijski rabi
(7) Zaradi neugodne parcelne strukture se na celotnem območju občine omogoča izvajanje komasacij. Pri načrtovanju in izvedbi komasacij je potrebno ohranjati temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev, logike krajinskih vzorcev in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(8) Za potrebe kmetijstva se omogoča postavitev malih namakalnih sistemov. Napajanje majhnih namakalnih sistemov naj bo prednostno vezano na uporabo padavinskih voda. Postavitev le-teh ne sme biti konfliktna z drugimi rabami prostora ne poslabšati stanja naravnih in kulturnih kakovosti prostora.
(9) Posegi na kmetijska zemljišča, ki ne predstavljajo gradnje stavb in so povezani s kmetijsko dejavnostjo (postavitev latnikov, urejanje teras, ograjevanje pašnikov …) se prav tako izvajajo na način, ki je skladen z kulturno in simbolno prepoznavnostjo krajine.
(10) Poglavitni cilj na področju razvoja podeželja je krepitev večnamenske vloge kmetijstva in gozdarstva. Razvoj podeželja bo slonel na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri, ohranjanju kulturne in simbolne krajinske prepoznavnosti, varovanju okolja in biotske raznovrstnosti ter storitvenih in turističnih dejavnosti. Z ukrepi želimo prispevati k ekonomski in socialni krepitvi podeželja in uveljaviti nove pristope k povečanju zaposlenosti na podeželju.
(11) Še posebej pomembne za prepoznavnost krajine so kmetijska zemljišča, ki so nastala v vrtačah in imajo značilno okroglo ali kolobarjasto obliko. To obliko kmetovanja je treba spodbujati kot pomembno kulturno dediščino in preprečevati zasipavanje, odlaganje odpadkov, poselitev, zaraščanje in razna druga razvrednotenja vrtač. V skladu z zakonodajo je smiselna analiza zemljin, ki se iz vrtač v skladu z tradicionalnim načinom kmetovanja, pred uporabljajo za pridobitev novih vinogradniških ali njivskih površin.
Usmeritve za razvoj vinogradništva
(12) Na območjih vinogradov je treba v največji možni meri ohraniti sedanjo trakasto parcelno strukturo, razmerja med poseljenimi in obdelovalnimi površinami, tradicionalne načine pridelovanja grozdja ter zmanjševati uporabo škropiv (fitofarmacevtskih sredstev).
(13) Klasičen primer vinogradniške krajine pridelovanja terana na značilni rdeči zemlji je izjemna krajina Dutovlje – Tomaj.
(14) Zaradi pretirane uporabe škropiv v vinogradih prihaja do konflikta interesov med pridelovalci grozdja in prebivalci bližnjih vasi. Na celotnem Krasu je treba omejiti in bolje nadzorovati uporabo škropiv tudi zaradi še posebej ranljivega podzemnega sveta. Tako naj se promovira in spodbuja tradicionalen način obdelave vinogradov z odpornejšimi sortami grozdja, ki dopuščajo zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih pripravkov.
(15) Smernice za ohranjanje vinogradniške krajine:
– ohranjanje in ponovno uvajanje tradicionalnih sort grozdja (npr. Vitovska grganja ali malvazija s piko),
– pri sodobnem načinu vinogradniške tehnologije priporočen način pridelave, ki se pri gojitvenih oblikah naslanja na tradicijo (kraški latnik, nižje šparonske oblike) ter uvaja naravi prijazno vinogradništvo (npr. ozelenjena tla, integrirano varstvo trte),
– ohranjanje značilnosti zatečene parcelne strukture ter preprečevanje združevanja in povečevanja parcel (značilna trakasta struktura parcel),
– ohranjanje prostorskih razmerij med obdelovalnimi in poseljenimi površinami,
– omejevanje infrastrukturnih koridorjev, ki bi vidno degradirali ta območja (npr. obrobja sklenjenih trajnih nasadov).
Usmeritve za razvoj pašništva (reja pašnih živali (drobnice in govedi))
(16) Pašništvo in reja drobnice lahko postane uspešna tržna niša in ustrezen ukrep proti zaraščanju kmetijskih površin ter s tem ohranjanja kulturne krajine. Upoštevati je treba podrobnejše usmeritve za urejanje pašnikov in nadzorovano pašo, ki bo pripomogla k trajnostnemu razvoju teh območij.
(17) Smernice za ohranjanje kraških pašnikov
– preprečevati prepašenost z razdelitvijo pašnih površin na čredinke ter obvezno pripravo načrta ureditve pašnika in paše,
– izogibanje mineralnim gnojilom, ki vsebujejo dušik,
– preskrbeti učinkovito ograjevanje in izpolnjevati pogoje za nadzorovano pašo, v skladu s krajinsko sliko območja,
– spodbujati celoletno pašo in prezimovanje živali na prostem, kar ima pozitivne učinke na naravne procese tal,
– uvajanje slovenske avtohtone pasme Kraševec (Kraški ovčar) za zaščito drobnice pred zvermi.
Usmeritve za razvoj čebelarstva
(18) Na celotnem območju občine bomo spodbujali razvoj čebelarstva kot kmetijske, gospodarske in turistične panoge.
(19) Čebele imajo s svojim delovanjem zelo pozitivne učinke na celoten ekosistem, ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi, nepogrešljive pa so tudi v kmetijstvu in prehrambeni industriji, saj poskrbijo za oprašitev 80 % rastlin. Kar dve tretjini človeške prehrane je posredno ali neposredno odvisne od delovanja čebel.
(20) Čebelarska tradicija in odnos Slovencev do čebele je vsekakor posebnost Slovenije, ki jo je treba negovati in spodbujati.
(21) Smernice za razvoj čebelarstva
– zaščita in upravljanja travnatih habitatov z medonosnimi rastlinami,
– preprečevanje zastrupitve čebel,
– košnja v pravem času.
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Gospodarjenje z gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju in večnamenski vlogi gozda (lesnoproizvodna funkcija mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami gozda).
(2) V krajini se ohranja velike strnjene gozdne komplekse ter gozdove, ki so pomembni za krajinsko sliko krajine ter gozdove, ki opravljajo pomembno koridorsko vlogo za divjad. V navedene gozdove, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova (Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega območja 2001–2010, Nacionalni gozdni program).
(3) Na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov (kamnolomi) je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu).
(4) Gozdove se usmerja k rastišču naravne drevesne sestave pri čemer je potrebno omiliti sledeče najpogostejše ogrožajoče dejavnike:
– vnos tujerodnih in invazivnih vrst, osnovanje plantaž gozdnega drevja in monokultur (predvsem iglavci),
– urbanizacija, odlagališča, smetišča, paša v gozdu,
– naravni procesi kot so požari in ujme.
(5) Občina bo ohranjala gozdove, ki opravljajo posebej poudarjene ekološke in socialne funkcije. Med slednjimi so predvsem gozdovi na območju Kobilarne Lipica in gozdovi na hribu Tabor nad Sežano. Slednji imajo zaradi lege ob naselju poseben vpliv na kvaliteto bivanja in z naseljem tvorijo oblikovno in vsebinsko celoto. Gozdove na hribu Tabor se lahko na podlagi občinskega odloka razglasijo za gozdove s posebnim namenom oziroma primestne gozdove.
(6) Kot varovalni gozdovi so razglašeni gozdovi na območju reke Raše. Vsi večji posegi v varovalni gozd praviloma niso dopustni, razen če so utemeljeni s presojo vplivov na okolje. Gospodarjenje v teh gozdovih je omejeno na krepitev varovalne vloge: sanitarna sečnja, sanacije žarišč in usadov. Poleg varovalne vloge opravljajo pogosto ti gozdovi še druge funkcije (hidrološko, biotopsko, kulturno dediščinsko), zato je potrebno le-te pri posegih upoštevati.
(7) Gozdove, kot tudi manjše skupine gozdnega drevja ob robovih in v naseljih, ki imajo ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe, vendar je zaradi visoke požarne ogroženosti potrebno uvesti dovolj široke predahe (požarni pasovi) med gozdom in naseljem ter druge protipožarne ukrepe kot so ohranitev griž, gozdne ceste, čiščenje zemljišč v zaraščanju, obuditev pašnikov itd.
(8) Zaradi večje biodiverzitete, krajinske pestrosti in nadzorovanja požarov je nujno vzdrževanje jas in gozdnih poti, ohranjanje ekstenzivno gospodarjenih travišč ob gozdnih robovih, obmejkov in drugih grmišč v kulturni krajini.
(9) Gradnja gozdnih prometnic je možna v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja, gradijo pa se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti, kot tudi za potrebe dostopnosti v primeru požarov se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša.
(10) Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin (povratna raba kmetijskih površin).
(11) Pozivali bomo k odgovornemu ravnanju v primeru vnosa novih tujerodnih vrst in omejevali razrast že obstoječih invazivnih tujerodnih vrst.
(12) Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo.
(13) Najprimernejši gozdovi za proizvodnjo lesne biomase, ki se uporablja v energetske namene, so gozdovi na slabših rastiščih (večina gozdov Občine Sežana), kjer je proizvodnja hlodovine oziroma tehničnega lesa močno omejena. Z ustreznim izkoriščanjem teh gozdov bomo na kmetijah spodbujali uporabo kotlov na biomaso.
(območja kulturnih kakovosti-kulturna dediščina)
(1) Na območju Občine Sežana je registriranih 288 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine. Med njimi je 90 kulturnih spomenikov, do tega ima 9 status kulturnega spomenika državnega pomena. 198 objektov in območij ima status kulturne dediščine.
(2) Opredeljenih je več območji varstva kulturne dediščine, med katerimi so največja Kras, Lipica in Vipavska Brda.
(3) Dejavnosti na teh območji se lahko razvijajo v skladu s podanimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
(4) Ob razvoju poselitve je potrebno zagotavljati pogoje za valorizacijo nepremične kulturne dediščine ter, z ustrezno načrtovano rabo in obsegom poselitvenih območij naselij, zagotoviti možnosti za kvalitetno prenovo naselbinskih jeder.
(5) Kulturno dediščino skozi turizem ustrezno vrednotimo in ohranjamo.
II.7.2 Usmeritev za razvoj naravne krajine
(usmeritve za razvoj naravne krajine)
(1) V občini težko govorimo o izrazito naravni krajini, saj ni večjih območij, ki bi lahko predstavljala izključno naravno krajino. Zato govorimo o pretežni naravni krajini, ki se v občini značilno mozaično prepleta s kulturno krajino, kar je glavna prvina prepoznavnosti obravnavanega območja, ki jo je treba v največji možni meri ohraniti.
(2) Naravno krajino v občini predstavljajo predvsem različni geomorfološki pojavi in za območje specifični naravni procesi, ki se prepletajo s kulturno krajino. Kot naravno krajino opredelimo tudi zaključena območja doline Branice, Brestoviški dol, dolino reke Raše in celoten podzemni sistem.
(3) Zaradi naravnih danosti in večstoletne tradicionalne dejavnosti človeka je kraška krajina pester mozaik življenjskih okolij z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Na območju Občine Sežana in s sodelovanjem sosednjih občin bomo na celotnem Krasu spodbujali ohranitev in ponovno vzpostavitev raznolikih življenjskih prostorov oziroma habitatov (gozd, suha travišča, uvale, vrtače, skalne razpoke, pašniki, njive, vinogradi, kali, lokve, jame …). S tem se bo v največji možni meri ohranila bogata biotska pestrost območja, ki daje celotnemu območju velik naravovarstveni pomen.
(4) Pomemben, a prevečkrat prezrt del naravne dediščine, je kraški podzemni svet. Je največje zaključeno in enostavno določljivo območje naravne krajine. Za podzemno krajino je značilna homogenost s specifičnimi značilnostmi in visoka ranljivost ekosistema, katerega stabilnost je odvisna od procesov, ki se dogajajo na površju. Zato morajo biti vsi posegi v prostor še prav posebej pretehtani in ustrezno načrtovani tako, da ne bodo povzročali nepopravljive škode specifičnemu svetu pod površjem.
(5) Pomembne prvine, vtkane v kraško krajino, so posebni površinski in podzemni geomorfološki pojavi (jame, brezna, vrtače, koliševke, uvale, suhe doline, škavnice, žlebiči, škraplje, griže itd.). Z zaraščanjem kmetijskih zemljišč, pretiranim širjenjem stavbnih površin in drugimi posegi v prostor so geomorfološki pojavi podvrženi spreminjanju, razvrednotenju in izginjanju. Ker pomembno sooblikujejo krajino, so življenjski prostor različnim živalim in rastlinam ter gradniki klasičnega krasa, je treba podati podrobne usmeritve za njihovo ohranitev.
(6) Zaradi prepoznavnosti, specifičnih lastnosti ter raziskovalne dejavnosti je ohranitev kraške krajine razvojna priložnost Krasa, ki bo ohranila svoj pomen z ustreznim in smiselnim prostorskim načrtovanjem ter skrbno pretehtanimi posegi v prostor.
(1) Ena izmed temeljnih značilnost krasa je odsotnost voda na površini.
(2) Občina skoraj v celoti leži na razpoklinskih in kraških vodonosnikih z veliko izdatnostjo. Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem. Glavni vodni vir je Brestovica in nekaj lokalnih vodnih virov. Dejavnosti je treba v skladu s sprejetimi načrti v največji možni meri usmerjati izven območij virov pitne vode, oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaževanje voda.
(3) Zaradi plitve prsti in porozne kamnine je samočistilna sposobnost kraških tal zelo nizka. Posebnost celotnega območja je podzemni svet, ki je na Krasu še posebej ranljiv. Glavni vir onesnaženja podzemnih voda je kmetijska dejavnost, predvsem vinogradništvo s pretirano uporabo škropiv. S sonaravnim kmetovanjem je treba zmanjšati uporabo sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev ter uvesti ustrezen nadzor nad uporabo le-teh.
(4) Prav tako velik problem celotnega območja je način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zato je za ohranjanje voda nujna izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav za vsa naselja v občini.
(5) Območja vodnih in priobalnih zemljišč reke Raše, ki je edino površinsko vodno telo na obravnavanem območju, se prepušča naravni dinamiki prostora. Ohranja se tehnične kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike vode in vodnega roba v dolini reke Raše ter se jih skladno z ranljivostjo dediščine vključuje v turistično ponudbo.
(6) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima reke Raše se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima tako, da se ohranjajo naravne retenzijske sposobnosti prostora oziroma zagotavlja njegovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Ob izkazanem javnem interesu se retenzijske površine ali obseg vodnega režima lahko zmanjšuje, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin oziroma izvedbi drugih izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšata poplavna varnost, vodni režim in stanje voda. Rabo prostora, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega režima, se usmerja izven teh območij. Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne.
(7) Edine površinske vode na kraškem delu občine so kali, ki imajo ponekod lahko tudi večje dimenzije, sicer pa jih je v preteklosti imela vsaka kraška vas. Spodbujali bomo ohranitev kalov, kot vodnih območij pomembnih za ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne identitete prostora. Pri obnovi kalov je treba upoštevati posebna navodila za ekološko sprejemljivo obnovo kraških kalov.
(8) Kot pomembno kulturno dediščino Krasa in vir vode bomo ohranjajo historične vaške zbiralnike – štirne, na katere je smiselno navezati razne javne prireditve in zelene površin v naseljih.
(9) Na delih, kjer trase predvidenih daljnovodov, magistralnega plinovoda, lokalnih cest ter kanalizacijskega omrežja tangirajo vodotok naj le-ta ne posegajo na priobalno zemljišče.
(območja naravnih kakovosti)
(1) Območja in objekti naravnih kakovosti so zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja ter območja Natura 2000 ter habitati ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.
(2) Zaradi svoje izjemnosti in visoke biotske pestrosti je narava v občini zelo ranljiva. V Občini Sežana je skupno zavarovanih približno 18770 ha območij. Varovana območja narave večinoma prekrivajo celotno območje občine.
(3) Zaradi varstva različnih življenjskih okolij se razvoj kmetijske dejavnosti usmeri predvsem v sonaravne oblike kmetovanja, ki ohranjajo avtentične habitate.
(4) Območja naravnih vrednot oziroma zavarovana območja se ohranja in vključuje v turistično ponudbo območja le, kolikor se s tem ne poslabšajo pogoji potrebni za njihovo ohranjanje.
(5) Kali so pomemben življenjski prostor dvoživk (npr. velikega pupka). Obnavljajo se le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov živali, to je predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če je kal suh, se ga lahko obnavlja tudi poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja betona. Pri obnovi se ohranijo položne brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali. V kal naj se ne vnaša tujerodnih rastlin in živali, npr. zlatih ribic, ki ogrožajo avtohtoni živelj. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati migracijske poti dvoživk.
II.7.3 Usmeritev za razvoj turizma
(usmeritve za razvoj turizma)
(1) Kljub velikim potencialom za razvoj turizma v občini, je ta pomembna gospodarska dejavnost nekoliko slabše razvita. Celotno območje ponuja kar nekaj kvalitetne turistične ponudbe, ki pa ni dovolj povezana in prepoznavna, z raznimi razvrednotenji prostora pa se trenutno postopoma zmanjšuje tudi turistični potencial območja.
(2) Občina bo ob upoštevanju nosilne sposobnosti prostora usmerjala razvoj turizma v podeželski, kulturni in športno- rekreacijski turizem, na območjih prej omenjene naravne krajine z navezavo na urbana območja. Z dobro in usmerjeno promocijo je treba oblikovati zaokroženo, prepoznavno turistično destinacijo.
(3) Zaradi dobre razmejenosti in vidnega razlikovanja od okoliških krajin je Kras značilen in poseben v slovenskem in svetovnem merilu. Posebnosti kraške krajine izvirajo iz njegove geološke zgradbe in podnebnih značilnosti. Za potrebe zagotavljanja razvoja kvalitetne turistične ponudbe in promocije, lažjega usklajevanja med potrebami varstva naravnih in kulturnih kakovosti območja s potrebami turizma ter povezovanje ponudbe znotraj širšega prostora Krasa ter nenazadnje za lažje pridobivanje sredstev za razvoj je potrebno ustanoviti Kraški regijski park.
(4) Razvoj turizma v občini temelji na naravnih in kulturnih danostih širšega prostora Krasa ter ugodni dostopnosti do večjih urbanih centrov in obale (Ljubljana, Alpe, Jadran, Benetke, Trst).
Slika 04: Turistične navezave na širše območje
(5) Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom.
(6) Na turističnih, športnih in rekreacijskih območjih je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine, ki se načrtujejo na vizualno manj izpostavljenih mestih, v skladu s kulturno krajino.
(7) Na območju omogočamo prenovo in razvoj izvornih naselbinskih jeder, v okviru katerih spodbujamo vzpostavitev nočitvenih kapacitet, gostišč in drugih servisnih dejavnosti za potrebe tovrstnega turizma (možnost organizacije prireditev, izposoja koles in druge opreme …).
(8) Ob razvoju turistične infrastrukture oziroma peš in kolesarskih poti ter rekreativnih dejavnosti v naravi je potrebno upoštevati požarno ogroženost območja.
(9) V naseljih se rekreacijo omogoča tudi v okviru zelenih površin.
(10) Nosilci turistične ponudbe v občini so
– Pomembne izhodiščne točke in območja
– Doživljajska in videzna privlačnost celotnega prostora (kulturna krajina)
– Kmečki turizem v povezavi z gastronomijo
– Podzemni svet in kraški pojavi
– Rekreacija v lepem in klimatsko ugodnem okolju/zdraviliški turizem
– Kulturni turizem.
Pomembne izhodiščne točke in območja
(11) Med pomembne izhodiščne točke in območja v občini uvrščamo zavarovano območje Kobilarne Lipica, naselje Pliskovica, Dutovlje in Tomaj, Lokev, Štorje, Sežano in območje Živega muzeja Krasa na Gropajski gmajni.
(12) Varovano območje Kobilarne Lipica opredeljujemo kot nacionalno pomembno turistično območje in kot krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, kjer se poleg prioritetne vzreje lipicancev, omogočajo prostorske možnosti za razvoj rekreativnih dejavnosti (navezave na pešpoti in kolesarske poti v širše območje – tudi območje Živega muzeja Krasa), ter krepijo povezave z značilnimi obrtnimi dejavnostmi na Krasu (muzej v kamnolomih Lipica). Za razvoj turizma se zagotovi rezervate ob južnih vstopih v območje posesti, ki se urejajo skladno z razvojnimi potrebami in programi upravljanja Kobilarne Lipica.
(13) Na celotnem območju občine bomo spodbujali navezavo konjereje (ki vključuje tudi hleve za konje) na rekreacijo in turizem z jahalnimi potmi in nastanitveno ponudbo,
(14) Pliskovico opredeljujemo kot enega izmed pomembnejših turističnih centrov, ki sloni na zasnovi mladinskega turizma v povezavi s predstavitvijo tradicionalnih dejavnosti Krasa. V Pliskovici se zagotovi prostorske možnosti za razširitev turistične ponudbe mladinskega hotela ter za ureditev centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Na predviden šolski center naj se navezujejo okoliške tematske, učne in kolesarske poti.
(15) Na širšem območju naselij Dutovlje in Tomaj razvijamo enega izmed pomembnih turističnih centrov predvsem v povezavi s tradicionalnim vinogradništvom in vinarstvom ter promocijo tipičnih kraških izdelkov. Območje je opredeljeno kot izjemna krajina, kar pomeni, da moramo biti pri umeščanju morebitnih novogradenj in prenov še posebej pazljivi. Ohranili bomo glavne poudarke in vizualne kvalitete območja.
(16) Sežana se kot regionalno pomembno turistično središče opredeljuje predvsem v smislu vstopne točke za širše območje Krasa ter v odnosu do poslovnega turizma, ki nadgrajujejo turistično ponudbo narave in kulturno dediščino na območju mesta. Sežano bomo razvijali v moderno mesto, visoko kakovostnih tehnologij, ob upoštevanju in spoštovanju tradicionalnih in kulturnih značilnosti mesta.
(17) Območje Živega muzeja Krasa opredeljujemo kot pomembno turistično območje širšega prostora v smislu turistične ponudbe, ki zaokroženo predstavlja geološke, krajinske in naravne danosti Krasa kot matičnega primera preučevanja kraškega površja po vsem svetu. Območje se s peš in kolesarskimi potmi povezuje z obstoječo turistično ponudbo zavarovanega območja Lipice, z mestom Sežana ter parkovnimi in sorodnimi ureditvami neposrednega čezmejnega območja.
(18) Kot pomembnejša rekreacijska izhodišča, v katerih se zagotavlja osnovno turistično infrastrukturo (informacijsko točko, gostišče, parkirišče …), so poleg Sežane, Lipice, Pliskovice opredeljena še naselja Tomaj, Štorje, Lokev, Povir, Kazlje, Vrabče – Tabor in Štjak.
(19) Na mejnih prehodih se omogoči vzpostavitev turistično informacijskih točk in/ali turistično informacijskih centrov občine. Pomembnejše vstopne turistično informacijske točke so Sežana – MMP Fernetiči, Dol pri Vogljah – MMP Repentabor.
(20) Na območju doline reke Raše in Vrhe se v okviru sistema kolesarskih in pohodniških poti vključuje tehnično kulturno dediščino območja (mlini …) ter naselbinsko in etnološko dediščino, katerih steber tvori Tabor z izjemnim razglediščem na širše območje.
Videzna in s tem povezana doživljajska privlačnost
(21) Videzna in s tem povezana doživljajska privlačnost celotnega prostora je ključna turistična kvaliteta območja neprecenljivih vrednosti. Zaradi tega je v prostoru nujna ohranitev tipičnih velikostnih in barvnih razmerij, skladnosti in reda. Poudariti je treba pozitivne dominante in najpomembneje ključne vedute ožjega in širšega prostora. Vse te prvine prepoznavnosti sestavljajo izjemno krajinsko prizorišče, ki zaradi svojih doživljajskih vrednosti pomembno pripomore k razvoju turistične panoge.
(22) Eden pomembnejših elementov prepoznavne kulturne krajine je enkratna naselbinska dediščina območja, tako njena fizična pojavnost kot simbolni pomen in njena pričevalnost. Zaradi omenjenih kvalitet in materialne vrednosti se v kraški arhitekturni dediščini nahaja neprecenljiva gospodarska vrednost. Tako je potrebno onemogočiti vsa razvrednotenja naselbinskih jeder z novogradnjami in neustreznimi prenovami ter ohraniti stavbno dediščino in njene arhitekturne značilnosti.
Kmečki turizem v povezavi z gastronomijo
(23) Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora, bo občina spodbujala podeželski-kmečki turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se bo spodbujalo ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal in eko turizma. Turizem na podeželju bomo spodbujali predvsem na območju severnega dela občine.
(24) Gastronomija je pomemben del turistične ponudbe v občini. Že dokaj dobro uveljavljenima znamkama teranu in pršutu bomo dodali še kraški med. V turistično ponudbo je treba povezati pršutarne, vinske kleti, uveljavljene in tipične restavracije, gostilne, proizvajalce medu ter osmice kot specifično obliko kulinarične ponudbe.
(25) Kraški med je pomemben tržni produkt, ki ga z zadostno promocijo lahko postavimo ob bok kraškemu teranu in pršutu. Nadgraditi ga je treba v prepoznavno in močno blagovno znamko.
(26) Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetijah oziroma obstoječi stavbni fond stanovanjskih in gospodarskih objektov v naseljih.
(27) Prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe se kmetijam zagotavlja, kolikor te ne posegajo prekomerno v strukturo naselij in niso neskladne z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna in rekreacijska infrastruktura ipd.).
(28) Nočitvene kapacitete ter druge sorodne dejavnosti se usmerjajo v obstoječa poselitvena območja oziroma v največji možni meri v zavarovana območja naselbinskih jeder naselij, kolikor niso v neskladju s potrebami varovanja kulturne dediščine. V občini je treba omogočiti raznoliko nočitveno ponudbo. Zagotovili bomo prostorske možnosti za umestitev avtokampov.
(29) Omejuje se vzpostavljanje večjih območij za turizem za namene izgradnje nočitvenih kapacitet oziroma drugih turističnih dejavnosti (počitniške hiše, hotelske stavbe ipd.) z izjemo območja mesta Sežane.
Podzemni in površinski kraški pojavi
(30) Kraški podzemni svet je ključna prepoznavnost in posebnost območja in eden izmed nosilcev turizma v občini. V skladu z nosilnostjo ekosistema bomo spodbujali turistične oglede in raziskovalno dejavnost jam.
(31) Na Krasu se je pričelo pionirsko raziskovanje kraških pojavov. Prav jame na Krasu so zibelka speleobiologije, vede o podzemskem življenju. Poleg turističnih ogledov je to priložnost za spodbujanje raziskovalnega turizma ter strokovnih srečanj in kongresov v povezavi s kraškimi pojavi.
Rekreacija v lepem in klimatsko ugodnem okolju/zdraviliški turizem
(32) V mestu Sežana se rekreacijo omogoča tako znotraj obstoječih in načrtovanih površin za šport, ter v okviru gozdnih površin na območju Tabora ter Zidovnika, ki se povezuje z območji stanovanj preko ustrezno zasnovanega sistema peš in kolesarskih poti.
(33) Na območju občine bomo spodbujali različne športne dejavnosti in prireditve (maraton, orientacijski tek, kolesarjenje, jahalne poti) in jih ustrezno vključili v turistično ponudbo območja.
(34) Na območju občine se razvija tematske poti in kolesarske poti, ki med sabo povezujejo vizualno najbolj privlačna območja z dobro gostinsko in drugo turistično ponudbo ter se navezujejo na dejavnosti domače obrti (kovaštvo, kamnoseštvo).
(35) Na celotnem območju, predvsem pa v okolici Lipice bomo spodbujali navezavo konjereje na rekreacijo in turizem.
(36) Zaradi ugodnih klimatskih pogojev ter številnih možnosti za rekreacijo se na območju spodbuja razvoj zdraviliškega turizma ter oskrbe starostnikov (varovana stanovanja, različne zdravstvene storitve) oziroma storitve povezane z rekreacijo, izobraževanjem in prostočasnimi dejavnostmi otrok in mladine.
Kulturni turizem
(37) Spodbuja se razvoj kulturne turistične ponudbe, katerih središče predstavljata Sežana in Tomaj z dediščino Srečka Kosovela in dejavnostmi kulturnega doma, jama Vilenica v bližini naselja Lokev, v kateri gostijo mednarodni literarni festival, ki si zasluži boljšo promocijo in nadgradnjo.
(38) Umetniško upodabljanje Krasa – kamna, vetra, ruja in črnega bora je v slovenskem prostoru zelo prepoznavno. Že obstoječe prireditve in dogodke bomo nadgradili z raznimi delavnicami, kolonijami, galerijami, ex tempore, srečanji s področja poezije, literature, slikarstva itd.
(39) V povezavi z umetniškim ustvarjanjem bomo vključevali še eno večjih značilnosti krasa – kamen. Z galerijami na prostem, forma vivami in raznimi delavnicami bomo poudarjali kamen, kiparstvo in kamnoseštvo. Istočasno bomo poskrbeli za promocijo in izdelavo tradicionalnih kamnitih stavbarskih elementov (irte ...).
(40) Razvoj kulturnega turizma bomo nadgradili s prepoznavnostjo in poudarjanjem znanih umetnikov in literatov, povezanih s Krasom (Srečko Kosovel, Alojz Rebula, Lojze Spacal …).
(41) Pomemben del družabnega in kulturnega življenja so določene šege in navade, ki jih bomo v največji možni meri obudili (prireditve, običaji, kraška obrt)
– Ledeničarstvo (ohranjene ledenice)
– Kamnoseštvo (delavnice, tabori, forma vive)
– Tržni sejmi
– Pustovanje.
(42) Z valorizacijo in povezavo številnih obeležij, vojaških pokopališč in kapelic ter vojaškim muzejem v Lokvi se razvija turistično ponudbo na osnovi dediščine prve in druge svetovne vojne.
(1) Ob izkoriščanju mineralnih surovin v obstoječih površinskih kopih (z zagotavljanjem sprotne sanacije) bomo ohranjali in krepili vlogo rudarstva kot pomembne gospodarske panoge v občini.
(2) Na območju Občine Sežana se nahaja osem (8) pridobivalnih prostorov, za katere je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.
(3) Poudarjen pomen rudarstva, kot gospodarske panoge v občini imajo predvsem kamnoloma Mali Medvejk in Lipica. Strateško pa je pomembna tudi nadaljnja možnost raziskovanja mineralnih surovin.
(4) Izkoriščanje mineralnih surovin je možno le znotraj območij s podeljeno rudarsko pravico za izkoriščanje (pridobivalnih prostorov). Širitve in nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja na lokacije z že podeljeno rudarsko pravico ter na lokacije, kjer je bila že podeljena rudarska pravica za izkoriščanje in na lokacije, ki so bile raziskane na podlagi podeljene rudarske pravice za raziskovanje:
– Mali Medvejk (tehnični kamen – apnenec)
– Bezovščina (naravni kamne – apnenec)
– Debela Griža pri Povirju (naravi kamen – apnenec)
– Doline (naravi kamen – apnenec)
– Kazlje (naravi kamen – apnenec)
– Kopriva (naravi kamen – apnenec)
– Lesično (naravi kamen – apnenec)
– Lipica I (naravi kamen – apnenec)
– Lipica II (naravi kamen – apnenec)
– Tomaj (naravi kamen – apnenec).
(5) Na območjih pridobivalnih prostorov je potrebno ob izkoriščanju mineralnih surovin izvajati sprotno sanacijo.
(6) Nelegalne kope se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. Za lokaciji Tabor 1 in Tabor 2 se predvidi sanacija s prestrukturiranjem.
(7) V skladu z opredeljeno zasnovo pomembnejših mineralnih surovin je potrebno varovati in nadzorovati smotrno gospodarjenje s surovinami ter preprečevati možna razvrednotenja teh območij.
(8) Pri razvoju dejavnosti je potrebno spodbujati povečano dodano vrednost surovine oziroma povečati delež prodanih izdelkov v primerjavi z deleži prodaje surovine in polizdelkov.
(9) Dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin na območju kamnoloma Lipica se usklajujejo z razglasitvenimi akti, ki veljajo za oba kulturna spomenika državnega pomena Kobilarna Lipica in Kraška kulturna krajina v Lipici.
(10) Na območju kamnoloma Lipica se omogoča vzpostavitev muzeja kamnarstva in kamnoseštva.
II.7.4 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)
(1) Ekološke nesreče oziroma nesreče z nevarnimi snovmi: Glede na veliko frekvenco prevozov nevarnih snovi po kopnem (cesta, železnica), kakor tudi velike količine nevarnih snovmi, ki jih gospodarski obrati skladiščijo, predelujejo oziroma izdelujejo, se ocenjuje, da obstaja velika verjetnost nastanka nesreče z nevarnimi snovmi, kar je še posebej nevarno, ker pretežni del občine sodi v kraški vodonosnik.
(2) Požarna ogroženost: Pretežni del naravnega okolja v občini sodi med območja, kjer je požarna ogroženost zelo velika ali velika. Visoka požarna ogroženost je posledica submediteranske klime v kombinaciji z degradiranostjo naravnega okolja, ki jo dodatno povečuje človeška aktivnost v prostoru.
(3) Erozijska ogroženost: Kraški del Občine Sežana nima izrazitih erozijskih območij, medtem ko območje Vrhe sodi med območja zahtevnejših zaščitnih ukrepov pred erozijo.
(4) Ogroženost zaradi suše: Območje Občine Sežana sodi med potencialno vododeficitarna območja, kar pomeni, da se poleg posledic suše v naravi in kmetijstvu lahko pojavi pomanjkanje pitne vode. Pogosto se s sušnimi obdobji pojavljajo tudi požari, zato je izredno pomembno, da se v občini poleg pitne vode stalno zagotavlja tudi potrebne količine požarne vode.
(5) Druge nesreče: Na območju občine se pojavljajo še ujme s točo in žled, ki povzročajo predvsem večje škode v vinogradih. Glede na dobro razvejano prometno infrastrukturo se na območju občine pojavlja večje število nesreč v prometu. Območje občine sodi med zmerno potresno dejavna območja Slovenije.
(usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Dejavnosti, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče, novo poselitev in infrastrukturo, se usmerja izven erozijskih in plazovitih območij. Dejavnosti na teh območjih se prilagaja naravni dinamiki prostora.
(2) Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi požarov, plazov in erozijskih procesov, je potrebno zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
(3) Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč:
– razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč;
– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih;
– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
Z ukrepi varstva pred požari v naravnem okolju se zagotavlja požarna varnost in zmanjšuje požarno tveganje, zato morajo biti načrtovani tako, da omogočajo uspešno gašenje in v največji možni meri preprečijo nastanek požara oziroma, da ob požaru omejujejo njegovo širjenje.
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja, izdelanimi na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Za potrebe zaščite in reševanja se predvidi območja:
– za pokop ljudi,
– za pokop živali,
– za deponijo ruševin,
– skladiščenja NUS,
– možnih letališč oziroma helioportov,
– za evakuacijo (območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča).
(3) Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje, se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.
(4) Na območju Sežane se nahaja območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Izobraževalni center za zaščito in reševanje Sežana. Zagotovi se prostorske možnosti za potrebe ustreznih vadbenih površin in helioporta.
II.7.5 Območja in objekti za potrebe obrambe
(območja za obrambne potrebe)
(1) Na območju občine se nahajata območje izključne rabe za potrebe obrambe Objekt Sežana in območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Pri Fakovcih.
(2) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja možne izključne rabe so območja primarno namenjena za druge potrebe, ki pa se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.
II.8 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikažejo usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Potrebe so na podlagi demografskih in gospodarskih analiz ter smernic za razvoj dejavnosti predvidene za dolgoročno za obdobje 20 let.
(2) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta določamo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča, ki se še podrobneje delijo.
(3) Območja stavbnih zemljišč se usmerjajo pretežno znotraj območij naselij, na način, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine.
(4) Stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe za urbano območje Sežane ter drugih naselij, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, se določijo na podlagi usmeritev iz urbanistične zasnove oziroma urbanističnih načrtov, upoštevajoč časovno dinamiko kratkoročnih potreb in pobud.
(5) Stavbna zemljišča za ostala naselja se določijo na podlagi potreb naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, dejanskim stanjem namenske rabe, potrebnim zaokroževanjem in zgoščevanjem poselitvenih območij ter manjšimi širitvami.
(6) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.
(7) Nova stavbna zemljišča se v prostor ne umešča ob obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja, ob tem se mora upoštevati veljavno zakonodajo.
(8) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje; na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij; na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje; na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(9) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(10) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.
(11) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(12) Vodna zemljišča ohranjamo v obstoječem obsegu.
II.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določeni prostorski izvedbeni pogoji za naselja, razpršene gradnje različnih kategorij in za odprt prostor po različnih enotah urejanja prostora, ki so določene glede na tipologijo gradnje. Prostorsko izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
(2) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov:
– Poselitvena območja urbaniziranih oziroma delno urbaniziranih naselij, ki se nahajajo vzdolž poglavitnih razvojnih osi občine so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za poslovne dejavnosti.
– V poselitvenih območjih urbanega območja Sežane se dovoljuje poselitev večje gostote do 45 preb/ha na območjih enostanovanjske gradnje in do 150 preb/ha na območjih večstanovanjske gradnje.
– V območjih zmerne urbanizacije urbanih centrov se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 30 preb/ha, v ostalih poselitvenih območjih pa poselitev manjše gostote do 20 preb/ha.
– V poselitvenih območjih podeželskega dela občine prevladuje stanovanjska dejavnost s prepletom kmetijske dejavnosti.
– Tako na območju Krasa kot na območju Vrhe so razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
– Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi bomo zagotovili izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem).
– Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotnosti, dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov, ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. Prenovo in novogradnjo arhitekturno in urbanistično usmerjamo tako, da se ob tem soustvarja kvaliteten javni prostor znotraj naselij.
– V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
III.1 SPLOŠNA DOLOČILA
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Pri presoji ustreznosti posameznih načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje EUP in NRP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril. Prikazane so na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meje sovpadajo s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) V primerih, ko je za določitev meje med območji NRP ali meje med EUP uporabljen topografski podatek in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra glede na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(4) Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(5) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje enote:
– Prostorske enote
– Enote urejanja prostora.
(2) Prostorska enota je območje z enotnimi merili urejanja prostora in zajema območja odprtega prostora vključno s stavbnimi zemljišči v naseljih in stavbišči objektov razpršene gradnje. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Prostorske enote so prikazane na kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– zaporedne številke
– Primer: KE 01
Seznam prostorskih enot
Oznaka naselja | Ime naselja |
KE-01, KE-48, KE- 78, KE-79 | Dutoveljsko-Tomajski kras |
KE-02, KE-03, KE-04 | Kulturna krajina Veliki dol-Pliskovica |
KE-05, KE-06, KE-07, KE-08, KE-09 | Kulturna krajina Skopo-Kopriva |
KE-10, KE-11, KE-12, KE-13, KE-14 | Kulturna krajina Tomaj-Dutovlje, Križ-Šepulje |
KE-15, KE-16 | Kulturna krajina Avber-Kazlje |
KE-17, KE-49 | Območje Vrhe |
KE-18, KE-19, KE-20, KE-50 | Divaški kras |
KE-21, KE-22, KE-23, KE-45, KE-47, KE-51 | Sežanski kras |
KE-24, KE-25, KE-26, KE-27, KE-28, KE-29, KE-30, KE-31, KE-32, KE-33, KE-34, KE-35, KE-36, KE-37, KE-38, KE-39, KE-40, KE-52, KE-53, KE-54 | Območje primarne rabe v in ob mestu Sežana |
KE-41, KE-42, KE-43, KE-44, KE-55 | Območje primarne rabe v območju Lipice |
KE-46 | Območje je namenjeno pridelovanju sivke |
KE 56-77 | Območje namenjeno za vzpostavitev kmetijskih površin |
KE-80 | Območje športnega igrišča ob naselju Dane |
(4) Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma eno podrobnejšo namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(5) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.
(6) Enote urejanja prostora stavbnih zemljišč v naseljih so prikazane na kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja,
– zaporedne številke EUP znotraj naselja
Primer: PO-07
– v primeru, da se EUP ureja z OPPN, RPN oziroma DPN, je dodana tudi oznaka načina urejanja
Primer: PO-03 OPPN
– v primeru, da se EUP ureja s posebnimi PIP, je dodana oznaka »*«
Primer: PO-03 *
Seznam enot urejanja prostora stavbnih zemljišč v naseljih
Oznaka naselja | Ime naselja |
AV | AVBER |
BK | BRJE PRI KOPRIVI |
BO | BOGO |
BR | BRESTOVICA PRI POVIRJU |
DA | DANE PRI SEŽANI |
DB | DOBRAVLJE |
DO | DOLENJE |
DU | DUTOVLJE |
DV | DOL PRI VOGLJAH |
FI | FILIPČJE BRDO |
GB | GRAHOVO BRDO |
GD | GORENJE PRI DIVAČI |
GO | GODNJE |
GR | GRADNJE |
GŠ | GRADIŠČE PRI ŠTJAKU |
GŽ | GRIŽE |
HR | HRIBI |
JA | JAKOVCE |
KA | KAZLJE |
KČ | KREGOLIŠČE |
KJ | KREPLJE |
KO | KOSOVELJE |
KP | KOPRIVA |
KR | KRTINOVICA |
KV | KRAJNA VAS |
KŽ | KRIŽ |
LI | LIPICA |
LO | LOKEV |
MA | MAJCNI |
ME | MERČE |
MH | MAHNIČI |
NO | NOVA VAS |
OR | ORLEK |
PD | PODBREŽE |
PI | PLISKOVICA |
PL | PLEŠEVICA |
PN | PONIKVE |
PO | POVIR |
PR | PRELOŽE |
PŠ | POLJANE PRI ŠTJAKU |
PT | PRISTAVA |
RA | RAŠA |
RV | RAVNJE |
RZ | RAZGURI |
SA | SELA |
SE | SENADOLICE |
SK | SKOPO |
SO | SELO |
ST | STOMAŽ |
SŽ | SEŽANA |
ŠE | ŠEPULJE |
ŠJ | ŠTJAK |
ŠM | ŠMARJE PRI SEŽANI |
ŠT | ŠTORJE |
TA | TABOR |
TO | TOMAJ |
TU | TUBLJE PRI KOMNU |
UT | UTOVLJE |
VD | VELIKI DOL |
VO | VOGLJE |
VP | VELIKO POLJE |
VR | VRABČE |
VV | VRHOVLJE |
ŽI | ŽIRJE |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3. poglavju tega odloka in v prilogi 1 in 2,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.4. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v Prilogi 3 in 4 tega odloka. Za posamezne enote urejanja prostora so izdelane tudi grafične priloge, ki lahko vsebujejo karte:
– regulacijski načrt,
– Usmeritvena karta s prikazom možnega urejanja območja,
– Karta prikazuje principe umeščanja objektov v prostor, katere se praviloma upošteva. Če zaradi utemeljenih razlogov in omejitev to ni možno, je treba odstop od določil usmeritvene karte obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
– Druge usmeritvene karte.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo in/ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo in/ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, da so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le tega prostorska izvedbena določila iz III.5. poglavja tega odloka.
(6) EUP, na katerih veljajo izvedbeni prostorski načrti, se urejajo na podlagi le-teh.
(7) Za mesto Sežana je bil izdelan urbanistični načrt kot obvezna priloga OPN. Za EUP znotraj meje Urbanističnega načrta, ki je prikazana v Prikazu stanja prostora, se kot usmeritev za načrtovanje povzema predmetna strokovna podlaga sprejeta v okviru predmetnega OPN.
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
(3) V prikaz stanja prostora so lahko vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci varstva okolja, ohranjanja narave, kulturne dediščine in varstva človekovega zdravja določeni v okoljskem poročilu ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja.
III.2 NAMENSKA RABA PROSTORA
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Za površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« ne glede na opredelitev namenske rabe prostora veljajo določila prostorsko izvedbenih pogojev za podrobnejšo namensko rabo PC-površine cest.
(4) Razpršena gradnja se v okviru namenske rabe prikazuje z grafičnim znakom. Prikazano je zemljišče pod stavbo – obstoječi objekti evidentirani na podlagi podatkov katastra stavb.
(5) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
OSNOVNA NAMENSKA RABA | PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA | ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | | |
| S – OBMOČJA STANOVANJ | |
| SS – stanovanjske površine | |
| | SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno eno ali dvo stanovanjskih stavb |
| | SSp – območja stanovanjske prostostoječe gradnje (pretežno eno ali dvo stanovanjskih stavb), ki temelji na tradicionalnih morfoloških vzorcih |
| | SSs – območja strnjene stanovanjske gradnje |
| | SSj – območja stanovanjske prostostoječe gradnje (pretežno eno ali dvo stanovanjskih stavb), ki temelji na tradicionalnih morfoloških vzorcih v mestu Sežana |
| | SSv – območja večstanovanjske gradnje |
| SK – površine podeželskega naselja | |
| SB – stanovanjske površine za posebne namene | |
| C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
| CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | |
| CD – druga območja centralnih dejavnosti | |
| | CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
| | CDk – območja namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi ureditvami |
| | CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim, manjša obrt |
| | CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva |
| | CDu – območja namenjena dejavnostim uprave |
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
| IP – površine za industrijo | |
| IG – gospodarske cone | |
| IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | |
| B – POSEBNA OBMOČJA | |
| BT – površine za turizem | |
| BD – površine drugih območij | |
| BC – športni centri | |
| Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport | |
| ZP – parki | |
| ZV – površine za vrtičkarstvo | |
| ZD – druge urejene zelene površine | |
| | ZDv – urejene zelene površine v obliki vinogradov v naselju |
| ZK – pokopališča | |
| P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | |
| PC – površine cest | |
| PŽ – površine železnic | |
| PO – ostale prometne površine | |
| T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
| E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | |
| O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
| RAZPRŠENA GRADNJA | |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | | |
| K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
| K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | |
| G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
IV. OBMOČJA VODA | | |
| VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | | |
| LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA | |
| LP– POVRŠINE PODZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA S POVRŠINSKIM VPLIVOM, KI ONEMOGOČA DRUGO RABO | |
| N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI | |
| F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU | |
III.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III.3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katerega človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra. Parkirišča in manipulacijske površine ob objektih morajo biti odmaknjeni najmanj 0,5 metra od sosednjega zemljišča.
(3) V drugem odstavku tega člena navedeni odmiki veljajo, če ni z regulacijskimi črtami, ki so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN določeno drugače.
(4) Kjer regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se te povzamejo iz vzorca poselitve obstoječih stavb na območju EUP, dela naselja ali ulice. Ob občinskih kategoriziranih in nekategoriziranih cestah je odmik objekta lahko manjši od 4 m, če gre za nadaljevanje ali dopolnitev obstoječega uličnega niza, s tem da ni prizadeta javna korist in z odmikom soglaša upravljavec ceste.
(5) Če so odmiki zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov določenih v drugem odstavku tega člena oziroma odmikov ni, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega, da so izpolnjene vse zahteve iz prvega odstavka tega člena ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel z izjavo, da bo dovoljen vpis služnosti za nemoteno vzdrževanje objekta, kadar zmanjšani odmiki to zahtevajo. Enostavne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, če so izpolnjene vse zahteve iz prvega odstavka tega člena.
(6) Na območjih obstoječe gradnje strnjenega tipa (vaška in mestna jedra) je dovoljena gradnja novih objektov na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se medsoseske ograje in podporni zidovi lahko postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja oziroma podporni zid postavljen največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče in da je objekt možno vzdrževati brez uporabe sosednjega zemljišča.
(8) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestišča 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom ali če je odmik določen z regulacijsko linijo.
(9) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov se do parcelne meje lahko gradi, če je mejno zemljišče po namenski rabi opredeljeno kot kmetijsko ali gozdno zemljišče ob soglasju lastnika zemljišča (pogoj ne šteje za nadomestne gradnje na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta) ter v skladu s tem odlokom.
(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.
(11) Objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč.
III.3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(vrste dopustnih posegov in gradenj)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste posegov in gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava, nadzidava,
– rekonstrukcija objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Gradnje novih objektov se dovoli na tistih delih stavbnih zemljišč in na tistih območjih izven stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe in s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji.
(3) Dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(4) Gradnje novih objektov na mestu prej odstranjenih zakonito zgrajenih obstoječih objektov (nadomestne gradnje) so dovoljene na istih temeljih oziroma z zamikom znotraj obstoječe parcele objekta, ki bistveno ne spremeni lege objekta, kadar zamik izboljša prometno varnost ali je potreben zaradi upoštevanja posebnih predpisov, s tem, da se z zamikom ne poslabšajo pogoji v bivalnih prostorih na sosednjih zemljiščih.
(5) Odstranitve in gradnje novih objektov na mestu prej odstranjenih zakonito zgrajenih obstoječih objektov (nadomestne gradnje) na območjih varovanih kot kulturna dediščina, so dovoljene v skladu z varstvenimi režimi.
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:
– gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja vključno s trafo postajami, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave,
– gradnja cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« in cestnih priključkov za dostop do EUP načrtovanih s tem odlokom, ki se urejajo z rekonstrukcijo obstoječih poti,
– gradnja kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov,
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– vodnogospodarske ureditve.
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov, razen če je s tem odlokom določeno drugače.
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti. Opredeljene so v poglavju III.4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
(4) Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega odloka se lahko uporablja tudi poimenovanja dejavnosti, ki so poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa.
izraz, uporabljen v tem načrtu | Standardna klasifikacija dejavnosti |
kmetijstvo in gozdarstvo | A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
rudarstvo | B – rudarstvo |
proizvodne dejavnosti | C – predelovalne dejavnosti D – oskrba z električno energijo, plinom, paro E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja F – gradbeništvo |
obrtne dejavnosti | C – predelovalne dejavnosti (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti) F – gradbeništvo (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti) |
trgovske in storitvene dejavnosti | G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil |
promet in skladiščenje | H – promet in skladiščenje |
gostinstvo in turizem | I – gostinstvo |
poslovne dejavnosti | J – informacijske in komunikacijske dejavnosti K – finančne in zavarovalniške dejavnosti L – poslovanje z nepremičninami M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
dejavnosti javne uprave | O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva |
izobraževanje | P – izobraževanje |
zdravstvo in socialno varstvo | Q – zdravstvo in socialno varstvo |
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti | R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti |
druge dejavnosti | S – druge dejavnosti T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U – dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
družbene dejavnosti | P – izobraževanje Q – zdravstvo in socialno varstvo R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva |
centralne dejavnosti | G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil I – gostinstvo J – informacijske in komunikacijske dejavnosti K – finančne in zavarovalniške dejavnosti L – poslovanje z nepremičninami M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti P – izobraževanje Q – zdravstvo in socialno varstvo R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva S – druge dejavnosti T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U – dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz predpisa,
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni,
– če so po navedbi vrste objektov našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je za navedeno vrsto objektov ali posameznega naštetega objekta določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno navedeni objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 2.
III.3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin na parceli objekta (FZP),
– največjo višino objektov (V),
– etažnostjo.
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP,
– višina objektov v uličnem nizu EUP se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe tako, da višina kapi nižjega objekta doseže višino kapi sosednje višje stavbe.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) legalno zgrajenih objektov večja od dovoljene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
III.3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
(1) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim obstoječim objektom v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograje, oporni zidovi, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora. Skladnost s tem določilom mora biti obrazložena in utemeljena v projektni dokumentaciji.
(2) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novega osnovnega kubusa stavbe orientira vzporedno s plastnicami, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen osnovnega objekta (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) prečno na plastnice. Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo biti odsevajoče. Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Sodobno oblikovane strehe, ki spreminjajo tipičen naklon in kritino, na območjih varovanj naselbinske kulturne dediščine niso dovoljene.
(3) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, stolpi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd. treba smiselno upoštevati kakovostne okoliške objekte v EUP. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo rdeča, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Fotovoltaika na fasadah ni dovoljena.
(4) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij kot so grška stebrišča …) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami, frčade).
(5) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
(6) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi.
(7) Pri urejanju okolice se upošteva obstoječa konfiguracija terena tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 1,5 m ter se uredijo na meji parcele objekta. Gradnja podpornih zidov je dovoljena do višine 1,5 m. Kadar je treba premostiti večjo višino, se višinske razlike premostijo s podpornimi zidovi v kaskadah, pri katerih je posamezen podporni zid visok največ 1,5 m.
Podporni zid večje višine od 1,5 m je izjemoma dopusten pri gradnji cest in v območjih podrobne namenske rabe IG in IP, kadar je to pogojeno s strmino terena.
Izjemoma je podporni zid večje višine dopusten tudi v drugih območjih stavbnih zemljišč, kadar zaradi terenskih razmer premostitev s kaskadami ni mogoča. V teh primerih se v projektni dokumentaciji obvezno izdela arhitekturno-krajinska preveritev, ki določi arhitektonsko oblikovanje in ozelenitve skladno z oblikovanjem okoliških ureditev, pozidave in krajinskimi značilnostmi.
Priporoča se, da so vidni deli podpornih zidov izvedeni iz naravnega kamna lokalnega izvora. Izjemoma so dopustni tudi podporni zidovi v betonski izvedbi, ki naj bodo intenzivno ozelenjeni.
Podporni zidovi v betonski izvedbi so dopustni pri gradnji cest in v območjih IG in IP, v primerih, ko njihova lega ni krajinsko izpostavljena.
(8) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– Pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo; dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo.
– Če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je potrebno upoštevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta.
– Pri večstanovanjskih objektih in objektih z več etažnimi lastniki so spremembe na fasadah, kot npr. zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav ipd., dopustne samo na podlagi enotnega projekta oziroma risb, ki jih izdela arhitekt in jih potrdi oziroma z njimi pisno soglaša avtor osnovnega projekta, kolikor to ni mogoče pa občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Zasaditev javnih površin je priporočljivo izvajati s funkcionalnimi drevesi.
(2) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(3) Ohranja se obstoječa vegetacija. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(4) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri gradnji novih objektov in spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.
(3) V primeru obstoječega objekta v območju gradnje strnjenega tipa (vaška in mestna jedra), pri katerem se ne spreminja namembnosti objekta in ne povečuje njegove kapacitete, ter na parceli objekta ni možno zagotoviti parkirnih mest oziroma objekt nima funkcionalnega zemljišča, se izjemoma dopušča rekonstrukcija objekta brez zagotovitve parkirnih mest po predhodnem odstavku.
(4) Števila obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.
(5) Parkirne površine na nivoju terena z več kot 10 parkirnimi mesti je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 5 parkirnih mest.
(6) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih z namensko rabo S in C niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E in O.
(7) Parkirne površine namenjene avtodomom je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo BT in P. V namenski rabi SK je možno načrtovati do 10 PM namenjenih avtodomom za posamezno naselje.
(8) Parkirne površine namenjene avtodomom se praviloma umeščajo v jedro naselja. Izjemoma se lahko umeščajo tudi na robove naselij, vendar ne na vedutno izpostavljeni legi (odčitavanje prostora iz prometnic in/ali robov naselja), ter na način, da ne okrni značilne vedute na naselje in krajino (kulturno in naravno). V slednjem primeru se priporoča ozelenitev robnih vidno izpostavljenih območij parkirišča.
(9) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na vrsto objekta je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Vrsta objekta | Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanja in bivanje | |
11100 Enostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
11210 Dvostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (najmanjše skupno število parkirnih mest za celotni večstanovanjski objekt mora znašati 2PM/ stanovanje) | |
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine | 1 PM |
za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine | 1,5 PM |
za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine | 2 PM |
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine | 3 PM |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 1 PM/stanovanje + 20 % za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša) | 1 PM/5 ležišč |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi in ipd.) | 1 PM/10 ležišč |
Poslovno trgovske dejavnosti | |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/30 m2 uporabne površine |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 1 PM/30 m2 uporabne površine |
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/30 m2 uporabne površine |
12301 Trgovski lokal (trgovski lokal pod 100 m2) | 1 PM/30 m2 uporabne prodajne trgovske površine; ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m2) | 1 PM/50 m2 uporabne prodajne trgovske površine; ne manj kot 4 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) | 1 PM/80 m2 uporabne prodajne trgovske površine; ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) | 1 PM/35 m2 uporabne prodajne trgovske površine |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) | 1 PM/30 m2 uporabne prodajne trgovske površine |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1 PM/40 m2 uporabne prodajne trgovske površine |
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 1 PM/25 m2 uporabne prodajne trgovske površine |
12302 Sejemske dvorane, razstavišče | 1 PM/80 m2 BTP |
12303 Bencinski servisi | 1 PM/30 m2 uporabne prodajne trgovske površine; ne manj kot 3 PM |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …) | 1 PM/30 m2 uporabne površine namenjene storitvi; ne manj kot 2 PM |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (avtopralnice) | 3 PM/pralno mesto |
Športne dejavnosti | |
24110 Športna igrišča – stadion | 1 PM/200 m2 BTP od tega 10 % PM za avtobuse |
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis | 4 PM/igrišče |
24110 Športna igrišča (javna kopališča) | 1 PM/150 m2 površine javnega kopališča |
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce | 1 PM/30 m2 BTP od tega 10 % PM za avtobuse |
12650 Stavbe za šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes in pd.) | 1PM/15 m2 BTP |
Posebne dejavnosti | |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/3 sobe |
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta – ne manj kot 5 PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 PM/10 ležišč |
Družbene dejavnosti | |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija, igralnica) | 1 PM/5 sedežev |
12620 Muzeji in knjižnice | 1 PM/80 m2 BTP |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/10 sedežev |
12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM/25 m2 BTP ne manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) | 1,5 PM/učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) | 1,25 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) | 1 PM/25 m2 BTP |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) | 1,25 PM/oddelek + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti | |
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12713 Stavbe za spravilo pridelka | Ne manj kot 1 PM, če se stavba ne nahaja v okviru domačije |
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2) | 1 PM/50 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1 PM/150 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | ne manj kot 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/80 m2 BTP |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 3 PM/popravljalno mesto |
Drugo | |
24204 Pokopališča 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti | 1 PM/600 m2 ne manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 PM/600 m2 |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (živalski vrt) | 1 PM/600 m2 od tega 20 % PM za avtobuse |
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev) | 1 PM/100 m2 |
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe) | 1 PM/50 m2* *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa |
(2) Poleg navedenega števila PM je za javne objekte in objekte z dejavnostjo z obiskom strank, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 15 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % vendar najmanj eno PM za invalide. Če je PM manj kot 20, je treba zagotoviti vsaj eno parkirno mesto.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(gradnja, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.
(2) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– Namembnost: namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma ne sme biti v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje podrobna namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu.
– Oblikovanje: enostavni in nezahtevni objekti, s katerimi se dopolnjuje obstoječo pozidavo ter pomožni kmetijski objekti na stavbnih zemljiščih, morajo biti oblikovani skladno s pogoji, ki so predpisani za osnovni objekt, h kateremu se gradijo, tako glede oblikovanja fasade in strehe, zasnove gabaritov kot materialov. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti ali samo klet, kadar gre za te vrste objekt. Pri odprtih objektih kot so nadstrešnice, ute in drvarnice, se pri konstrukciji uporabi les in kamen. Nadstrešnice v območjih SSv, I, C in B so dopustne tudi v kovinski izvedbi, če ni s tem odlokom predpisano drugače.
– Naklon strehe mora biti usklajen z naklonom strehe nad osnovno stavbo. Izjemoma se streho uredi kot zeleno ravno streho, ali enokapno streho, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli (npr. če je objekt prislonjen z eno stranico k terenu, k dvoriščnemu zidu ipd). Nad nadstreški je dopustna tudi prosojna kritina (v območjih SK in SSp samo pod pogojem, da objekt ne meji na javne površine). Če je objekt prostostoječ, mora biti sleme obvezno v smeri daljše stranice objekta.
– Pri oblikovanju pomožnih kmetijskih objektov in čebelnjakov v območju z oznako K1 in K2 mora biti razmerje med stranicama vsaj 1:1,5. Naklon dvokapne strehe s slemenom vzdolž daljše stranice mora biti med 18 in 28 stopinj. Objekti morajo biti izvedeni nevpadljivo iz avtohtonih materialov (pretežno iz lesa, zidani deli v kamnu ali ometani brez barvanja ometa) s tipično kraško opečno kritino. Poleg vrat so odprtine objekta minimalne, namenjene zlasti prezračevanju. Fasade v obliki brun niso dovoljene. Za pomožne kmetijske objekte, umeščene ob rob stavbnih zemljišč (kmečke lope in pokrita skladišča za lesna goriva) veljajo isti pogoji kot za objekte v EUP, ob katerih se umeščajo.
– Pomožni objekti v javni rabi ter objekti in naprave urbane opreme so v mestnem območju lahko oblikovani sodobneje, vendar z materiali in oblikovnimi značilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza.
– Pri ograjevanju parcel naj se upošteva tip, material in višino ograj značilno v EUP. V stanovanjskih območjih je ograja do višine 1,00 m lahko v kamniti izvedbi z možnostjo montažne lesene ali kovinske ograje ali v obliki žive meje v skupni višini do 1,8 m. V primeru, da se ograja namešča na podporni zid, skupna višina zidanega dela ograje in podpornega zidu ne sme presegati 1,5 m, višina ograje pa ne sme presegati 1,6 m od kote urejenega terena parcele objekta.
– V območjih SK in SSp je dopustna ograja v obliki obodnega zidu do višine 2,00 m.
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe, njihovo priključevanje na GJI ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 2 tega odloka.
(4) Znotraj območij kulturne dediščine naj se umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor predhodno preveri in nemoteče vključi v prostorski kontekst. Za njihovo postavitev je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objekte in naprave za oglaševanje je dovoljeno postavljati v skladu z določili splošnega akta, ki za območje Občine Sežana ureja merila za postavitev in oblikovanje, pridobivanje lokacij za dejavnost oglaševanja na zemljiščih in objektih v lasti občine in druge pogoje za oglaševanje.
(2) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine nad 18 m2 so dovoljeni samo na legalnih obstoječih lokacijah.
(3) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine do 18 m2 so dovoljeni na območjih stavbnih zemljišč v namenski rabah IP, IG, BC, BD, PO, E, O, CDo in SB, na drugih območjih samo izjemoma, če je območje opredeljeno v grafičnem delu tega odloka s posebno EUP.
(4) Umeščanje plakatnih stebrov in panojev s površino do 4 m2, svetlobnih vitrin ter volumskih objektov za oglaševanje je dovoljeno na območjih stavbnih zemljišč, pod pogoji iz predpisa navedenega v prvem odstavku, razen na površinah, kjer postavljanje ni dovoljeno:
– v javne parke, parkovne ureditve in pokopališča,
– na zelenice, ki so funkcionalni del stanovanjskih sosesk in območij,
– na lokacijah, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje,
– naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine,
– na lokacije, ki niso v skladu s cestno prometnimi predpisi in predstavljajo nevarnost za cestni promet.
(5) Na območjih z namensko rabo CU je samostoječe oglaševalske objekte dovoljeno postavljati samo na javnih površinah.
(6) Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja iz registrirane dejavnosti dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih stavbah in funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost z napisom podjetja, znakom podjetja, zastavami ter oglaševalnimi vitrinami in totemi, pri čemer ne sme biti presežena površina za oglaševanje do 4 m2 ter višina objektov do 5 m.
(7) V skladu z zakonom s področja cest v varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
III.3.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje),
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov,
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel,
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje,
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.
(3) V primeru, ko parcela objekta leži v dveh EUP, veljajo za gradnjo tega objekta določila za tisto EUP, v kateri leži večji del parcele objekta. To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je načrtovan objekt dovoljen v obeh EUP.
(4) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe od 500 m2 do 1200 m2,
– v primerih, ko je parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se merila za določanje velikosti objektov računajo za površino 1000 m2,
– najmanjša velikost parcele objekta v primeru večstanovanjske strnjene gradnje kot so vrstne hiše in dvojčki znaša 300 m2 za en objekt v nizu;
– najmanjša velikost parcele objekta za površine podeželskega naselja SK in SSp je 300 m2,
– za objekte razpršene gradnje velja velikost parcele objekta kot je določeno z gradbenim dovoljenjem; kadar parcela objekta še ni določena, potem največja velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh, pred sprejemom tega odloka legalno zgrajenih zahtevnih, manj zahtevnih in tistih nezahtevnih in enostavnih stavb, v katere lahko človek stopi, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(5) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča) je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(6) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta, razen zaradi konfiguracije terena, ki gradnjo onemogoča.
(7) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(8) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča in zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo. Če ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč.
(9) Parcelo objekta, razen za objekte gospodarske javne infrastrukture, je treba pri novogradnjah pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno, za stanovanjske objekte za katere pridobitev uporabnega dovoljenja ni obvezna pa pred vpisom stavbe v kataster stavb.
(10) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju zazidanosti.
III.3.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
Komunalna opremljenost zemljišč
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen, če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih:
– če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju oziroma je vključeno v proračun občine
– če investitor zagotovi začasno samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je treba priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo v skladu s členom o minimalni komunalni oskrbi iz tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
(2) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(3) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema, če njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali če pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike.
(4) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko:
avto cesta (AC) | 40 m |
načrtovana širitev AC | 7 m |
glavna cesta (GC) | 25 m |
regionalna cesta (RC) | 15 m |
lokalna cesta: (LC, LG, LZ, LK) | 4 m |
javna pot (JP) | 3 m |
kolesarske javne poti (KJ) | 2 m |
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira:
železniška proga | 100 m |
industrijski tir | 50 m |
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
za elektroenergetske vode nazivne napetosti: | |
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV | 10 m |
nadzemni več sistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 3 m |
nadzemni več sistemski daljnovod nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 10 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 1 m |
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV | 2 m |
za plinovode z obratovalnim tlakom: | |
16 barov in več | 65 m |
od 1 bar do 16 barov | 30 m |
do 1 bar | 5 m |
za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda | 3 m |
(4) Varovalni pasovi varstva pred elektromagnetnim sevanjem znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV | od 42 do 46 m |
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 11 do 14 m |
(5) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine |
Objekti višji od 100 m |
Daljnovodi, žičnice in podobni objekti, napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m |
Objekti višji od okoliškega terena za 25 m – izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture |
(6) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
(7) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi upoštevanja projektnih pogojev in s pridobljenim soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(8) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Trase omrežij komunalne opreme se praviloma združuje v skupne koridorje, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostnih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je praviloma treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi pravico graditi.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen v primerih, ko posegajo na arheološka najdišča in je s predhodnimi raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen.
(9) Nadzemni vodi in naprave komunalne opreme morajo biti načrtovani izven območij vedut na kvalitetne prostorske poudarke ter presojani z vidika vplivov na kakovost krajinske slike.
(10) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov.
(gradnja in urejanje cest)
(1) V varovalnem pasu občinske ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, je raba prostora omejena. Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, so dovoljeni le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, znaša 2 metra.
(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. Na javno cesto je treba več objektov praviloma priključevati s skupinskim priključkom.
V primeru, da se k zemljiščem, za katera se izvaja priključitev na javno cesto, v zaledju zaokrožujejo načrtovana stavbna zemljišča, za katera ni zagotovljenega dostopa do javne ceste, se mora priključek na cesto načrtovati kot skupinski priključek tako, da zagotavlja dostop tudi tem zemljiščem.
(3) Za individualni priključek na javno cesto (za največ štiri stanovanjske enote) je priporočena širina 3,50 m oziroma mora biti njegova širina najmanj 3 m. Izjeme glede širine so v območjih naselbinske dediščine, ko gre za obstoječe dostope s »portoni«.
Skupinski priključek na javno cesto (za stanovanjske stavbe z več kot štirimi stanovanjskimi enotami) mora biti širine vozišča najmanj 4,00 m, priporočena širina priključka je 5,00 m, z zagotovljenim obračanjem vozil na zaključku.
Obrtne delavnice, objekti za gospodarske dejavnosti, kmetije in gospodarski objekti za kmetijske dejavnosti, športni objekti, poslovni objekti in podobno morajo imeti priključek na javno cesto širine vozišča najmanj 4,00 m, priporočena širina za gospodarska vozila je vsaj 6,00 m.
Odstop od zgornjega določila je možen, a ne manj kot širine 3,50 m, kolikor zaradi prostorskih možnosti (suhozid na obeh straneh poti) ni možna zagotovitev zadostne širine dostopne poti do objekta.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča, ki omogočajo obračanje »servisnim in urgentnim vozilom«.
(6) Dostopne poti naj imajo vozišča projektirana za najmanj 10 ton nosilnosti osnega pritiska.
(7) Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih se pločniki v odsekih skozi naselja prednostno gradijo do objektov družbene javne infrastrukture, praviloma ob lokalnih cestah in lokalnih zbirnih cestah, razen če gradnja zaradi tehničnih ovir ni mogoča.
(gradnja in urejanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje in čiščenje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s področnimi predpisi.
(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi.
(3) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.
(4) Hidrante je treba praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. Na vseh obstoječih daljnovodih je možno izvajati vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti na območju naselij praviloma zgrajeno v podzemni izvedbi.
(3) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja morajo biti kvalitetno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope …).
(5) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
(6) Pri izgradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih objektov je potrebno zagotoviti energetski koridor za priključitev omenjenih objektov na obstoječo ali novo predvideno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo. V primeru poseganja v obstoječe koridorje distribucijske elektroenergetske infrastrukture je potrebno zagotoviti nove koridorje za prestavitev le-teh. Nove trase energetskih koridorjev naj potekajo znotraj predvidene obdelave v predvidenih cestah in pločnikih. Usklajene morajo biti z ostalo infrastrukturo.
(7) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje. Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših uporabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
(8) Priključno merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta. Prižigališče javne razsvetljave naj bo predvideno izven transformatorske postaje.
(9) Vsa projektiranja in gradnjo je potrebno izvesti v skladu z elektroenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije (SONDO).
(10) Pri gradnji je potrebno upoštevati naslednje tehnične pogoje:
– Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki jo nameravana gradnja zajema.
– Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav ter objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
– Vse morebitne poškodbe, ki bodo nastale na elektroenergetskih napravah je izvajalec dolžan na lastne stroške odpraviti.
– Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo izvaja pristojni upravljavec distribucijskega omrežja na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
– Do obstoječih transformatorskih postaj in do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom z javnih površin.
(gradnja in urejanje javne razsvetljave)
(1) Javne površine na območjih naselij S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo.
(2) Pri tem je treba upoštevati predpise in usmeritve glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. Izven strnjenih naselij znotraj varovanih območij narave, se postavlja le nujno potrebne svetilke. Svetilke morajo svetiti le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na varovanih območjih časovno omeji.
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav in posameznih naprav, se mora praviloma izvajati v podzemni izvedbi oziroma se mora postopno prestrukturirati v podzemno izvedbo.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– dopustna območja za umeščanje novih objektov in naprav mobilne telefonije, če dopolnitev omrežja ni možna z nadgrajevanjem obstoječih lokacij, so območja namenske rabe CDo, IP, IG, P, E, O, in N, izjemoma pa tudi na območjih K1, K2 in G, v varovalnih pasovih prometne infrastrukture;
– gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba stavb za zdravstvo (12640), stanovanjskih stavb (11), stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630) ter otroških igrišč;
– za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti;
– gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;
– na izpostavljenih legah je umestitev v prostor možna samo na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, ki jo pripravi posameznik z licenco KA, s katero se mora doseči čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora.
(gradnja in ureditve omrežja zbiranja in odstranjevanja odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Pri gradnji novih objektov je zbirno mesto za ostanke komunalnih odpadkov lahko v objektu ali na parceli objekta, ki mu pripada. Pri ustrezni umestitvi je lahko slednje tudi prevzemno mesto, vendar naj bo na vizualno neizpostavljeni lokaciji, na utrjeni površini z odtokom, tako, da je omogočeno enostavno čiščenje.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom. Priporočena je zaščita pred vremenskimi vplivi, oblikovana kot del urbane opreme naselja.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen.
(5) Zbirni center za odpadke se lahko umesti v enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.
(6) Na območju CERO se lahko umesti objekte in naprave za zbiranje, skladiščenje, sortiranje, predelavo, recikliranje ter odlaganje odpadkov.
III.3.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
(2) V primeru, da pri obnovi objektov na njihovih podstrehah pride do najdbe gnezdišč ogroženih in zavarovanih ptic (npr. velikega skovika, čuka …) ali netopirjev (npr. Rhinolophus sp.), je treba dela začasno prekiniti in o najdbi obvestiti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.
(3) Višje naravovarstveno vrednotene HT in kvalifikacijske HT (npr. HT 34.75 Vzhodnosubmediteranska (submediteransko- ilirska) suha in polsuha travišča, HT 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja in HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev), ki so habitat številnih vrst območja (tudi kvalifikacijskih) naj se izven stavbnih zemljišč ohranja v največji možni meri. Tudi mejice in posamezne skupine dreves naj se ohranja.
(4) Lastnik zemljišča, na katerem je bila najdena podzemna jama, brezno, mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, je dolžna omogočiti raziskavo nahajališča oziroma je dolžna o najdbi obvestiti organizacijo pristojno za varstvo narave. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(5) Za varovanje potencialno ogroženih evidentiranih jam in udornic (ki so hkrati tudi NV in kvalifikacijski HT Natura 2000 območja SCI, pSCI Kras, nekatere pa zavarovane tudi kot naravni spomeniki) in so na vplivnem območju tako obstoječih stavbnih zemljišč kot novih širitev stavbnih zemljišč, naj se upošteva naslednji omilitveni ukrep:
– za vse tiste jame in udornice, ki so na vplivnih območjih tako obstoječih stavbnih zemljišč kot novih širitev stavbnih zemljišč in niso del OPPN, mora investitor v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti tudi Strokovne podlage za jame in udornice. Ugotovitve strokovnih podlag so osnova za odločitev o sprejemljivosti posega oziroma konkretne prostorske ureditve,
– za vse tiste jame in udornice, ki so na vplivnih območjih tako obstoječih stavbnih zemljišč kot novih širitev stavbnih zemljišč in ki so del OPPN, je potrebno v času izdelave OPPN, naročiti oziroma pridobiti Strokovne podlage za jame in udornice. Ugotovitve strokovnih podlag so osnova za odločitev o sprejemljivosti posega oziroma konkretne prostorske ureditve,
– strokovne podlage za jame naj vključujejo navedbo točnih lokacij vhodov v jame (koordinate) na vplivnem območju posega, podatke o morebitnih rovih (smer, dolžina, globina, oddaljenost rovov od površja) in strokovno mnenje vpliva posegov na jame oziroma podzemne kraške sisteme ter ukrepe za varovanje jam (natančnejše rešitve za izvedbo posega ob hkratnem varovanju jam),
– strokovne podlage za udornice naj določijo vplivno območje udornic ter strokovno mnenje vpliva posegov nanje ter ukrepe za njihovo varovanje.
EUP na katerih velja zgornje določilo so:
EUP, ki se ne urejajo z OPPN: | EUP, ki se urejajo z OPPN: |
DU-08 IG (NV DU 3 (Dutovlje)) | DA-01 SS (NV Petrinova jama |
GD-04 LN (NV Benčna jama) | GO-07 SS (NV Pokrita jama) |
GO-08 SS (NV Pokrita jama) | KA-14 LN (NV Jeriševa jama) |
LI-16 LN (NV LP 2) | LI-07 ZS (NV Brezno jugozahodno od Lipice, NV Brezno 1 na Igovici, NV Brezno pri lipiškem breznu 1, NV Lipiško brezno, NV Brezno pri lipiškem breznu 2, NV Brezno pri lipiškem breznu 3, NV Brezno pri lipiškem breznu 4, NV Brezno pri lipiškem breznu 5, GR 8 (Gropada)) |
LI-17 LP (NV Čurka v Sežanski vrzeli, NV LP 2) | LI-15 LN (NV LP 4, NV LP 2) |
LO-01 BT (NV Gustinčičeva jama v Blažčevi dolini, NV Vilenica, NV Jakofčičeva jama) | LI-18 LN (NV LP 2) |
ME-04 SK (NV Lupeta 1) | LO-02 SS (NV Vilenica) |
PI-09 SK (NV Jernikovo brezno) | OR-04 SS (NV Brezno v Stršinkni dolini) |
PI-19 PO (NV Jernikovo brezno) | PO-16 LN (NV Jama na Golem vrhu, NV Mala Šprinčnica, NV Velika Šprinčnica) |
PO-05 SKj (NV Križmanov dihalnik) | SŽ-02 IP (NV Pivčanova jama, NV Ozka Buža) |
PO-07 SS (NV Križmanov dihalnik) | SŽ-03 LN (NV Pivčanova jama) |
PO-21 LN (NV Brezno v debeli griži, NV Velika Šprinčnica) | SŽ-04 O (NV Pivčanova jama) |
SŽ-38 IG (NV Jama nad Sežanskim kamnolomom) | SŽ-06 CU (NV Pivčanova jama) |
SŽ-42 BC (NV Brezno pri Tunelu) | SŽ-07 ZD (NV Brezno v Zavodih) SŽ-09 IG (NV Čukova jama) |
SŽ-121 N (NV Jama v Bjekovniku) | SŽ-12 IG (NV Jama pri Fernetičih, NV Jama na Osojni) |
SŽ-122 ZD (NV Jama 1 v Kanjaducah) | SŽ-15 IG (NV Brgevka) |
SŽ-132 PO (NV Helektitovo brezno) | SŽ-19 BT (NV Brezno v Polanah) |
SŽ-133 IG (NV Pivčanova jama) SŽ-136 E (NV Pivčanova jama, NV Jama v Gostih dolinah II) | SŽ-20 PO (NV Brezno v Polanah) |
| SŽ-22 BD (NV Sežansko brezno) |
| SŽ-28 ZD (NV Buža v Huslovem dolu) |
| SŽ-30 IP (NV Barkonovo brezno, NV Ludvikova jama) |
| SŽ-31 IP (NV Pečina ob železnici) |
| SŽ-97 CD (NV Brezno pri Kalu) |
| SŽ-116 IG (NV Betalka, NV Jama v Bekarjevem partu) |
| SŽ-123 BT (NV Jama na Brundlovem partu, NV Jama 1 v Kanjaducah, NV Puševca) |
| SŽ-124 SS (NV Opatova pečina, NV Jama 1 v Kanjaducah) |
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov. Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje, veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega akta.
(8) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(9) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine,
– na fasadah je le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je treba locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– posegi na enote kulturne dediščine, ki so varovane kot območja domačij, morajo biti usklajeni s stavbno tipologijo območja domačije. Faktor zazidanosti na stavbnem zemljišču varovane domačije se lahko poveča za maksimalno enkrat, kolikor to ne presega predpisanega faktorja zazidanosti za namensko rabo SK.
(10) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(11) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(12) Pri posegih na registrirani memorialni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– za znamenja, kapelice, NOB spomenike, korita in vodnjake, ki nimajo opredeljenega vplivnega območja, je za posege v 10 m pasu v odprtem prostoru in v 5 m pasu v območju naselij treba pridobiti kulturnovarstvene smernice in soglasje,
– spominske in napisne plošče se varujejo na isti lokaciji in v istem kontekstu.
(13) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(14) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(15) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih treba upoštevati glede na dediščino ustrezne sledeče usmeritve:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(16) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
V primeru odkritja nove kulturne dediščine je treba o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(17) Med gradnjo je treba objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(18) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Za javno razsvetljavo se lahko uporabljajo le varčne ali diodne žarnice.
(3) Namestitev novih obcestnih svetilk izven strnjenih območij naselij je treba omejiti na nujno potrebno. Uporabljajo se lahko samo svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru.
(4) Povsod, kjer je predvideno osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja na ugodno stanje populacij tistih živalskih vrst, na katere osvetljevanje negativno vpliva, treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. V primeru osvetljevanja iz varnostnih razlogov naj se uporablja izključno ekološka svetila za javno razsvetljavo.
(5) Prepovedana je uporaba svetlobnih teles s svetlobnimi snopi kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(6) Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja na ugodno stanje populacij živalskih vrst je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja osvetljevanje. Prav tako naj se ob načrtovanju osvetljevanja preveri in uporabi nove tehnologije, ki so po zadnjih podatkih najbolj primerne.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Dejavnosti in objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, se umešča v območja proizvodnih dejavnosti.
(3) V podeželskih območjih je treba zaradi preprečevanja onesnaževanja zraka poskrbeti za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
(4) Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije. Za pridobivanje dodatne električne energije se spodbuja uporaba sončne energije.
(5) Pri prenovi naselij, gradnji stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb je treba zagotoviti smotrno uporabo materialov in učinkovitejšo ter varčnejšo rabo energije.
(6) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso.
(1) Vodna in priobalna zemljišča, ki so določena s posebnimi prepisi s področja varovanja voda in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se urejajo v skladu z določili predpisov.
(2) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda. Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.
(3) Pri načrtovanju gradenj je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(4) Gradnjo objektov in izvajanje dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku tako, da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno.
(5) Na objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja voda.
(6) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču so možne tako, da je zagotovljena poplavna varnost, stabilnost pretočnega profila in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(7) Ne glede na namensko rabo je treba ohranjati vodotoke z obrežnim rastjem na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(8) Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni režim, so dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(9) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi, so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, in se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz državnih in občinskih predpisov, ki se nanašajo na ta območja ter področno zakonodajo.
(3) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne predstavlja nevarnosti za njihovo onesnaženje.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(1) Za graditev objektov in za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. To velja tudi za gozdove, ki so po OPN opredeljeni za druge namenske rabe.
(2) Soglasja iz prejšnjega odstavka ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
(3) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so poleg določil drugega odstavka tega člena dopustni le pod pogojem, da so usklajeni z namensko rabo prostora. Izjema so krčitve gozda v kmetijske namene, pri katerih je mogoče krčiti do 0,5 ha gozdnih zemljišč, vendar samo na podlagi dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije.
(4) Do pravnomočnih odločb za gradnjo ali drugo pridobljeno pravico za poseg v prostor se z gozdovi, ki ležijo znotraj drugih namenskih rab, gospodari v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
(5) Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Treba je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(6) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta. Protipotresno sanacijo je potrebno zagotoviti tudi pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov.
(2) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(3) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in kadavrov v primeru naravnih nesreč. Pokop ljudi se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Površine za pokop kadavrov v občini ni. Kadavri se bodo odvažali v kafilerijo Koto v Ljubljano. Odlaganje ruševin se izvaja na območju CERO Sežana in na površinah za izkoriščanje mineralnih surovin (tehničnega kamna). V primeru evakuacij prebivalstva se prednostno uporablja površine območij ZS.
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za začasno namestitev v primeru naravnih nesreč.
(ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območja, ki so posebnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so tista, ki so stalno v uporabi za zaščito, reševanje in pomoč. Na teh območjih so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov glede na zahtevnost (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitve objektov) in ostale infrastrukture ter vzdrževalna in investicijska dela za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Druge načrtovane prostorske ureditev ne smejo omejevati in kakor koli onemogočati rabe prostora za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če prostorska ureditev, ki se načrtuje s prostorskim načrtom, posega na območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali je umeščena v njegovo bližino, je treba pridobiti posebne smernice pri nosilcu urejanja prostora, ki je pristojen za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita območja, opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture in dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale tovrstno ogroženost prostora. Omogočiti je treba varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti morajo biti usklajene z omejitvami iz področne zakonodaje.
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.
(4) Na območjih velikega tveganja za plazovitost so novogradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena, ki ga je treba priložiti v projektu za gradbeno dovoljenje kot geološko geotehnični elaborat. Na območjih srednjega tveganja za plazovitost o obveznosti izdelave elaborata odloči odgovorni projektant gradbenih konstrukcij.
(5) Za vse posege v erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
(območja potresne ogroženosti)
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni na območju celotne občine v skladu s cono potresne ogroženosti.
(1) Poplavna območja so prikazana na kartah Prikaz stanja prostora. Gradnja na poplavnih območjih je dovoljena v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegov, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(3) Vse ureditve je treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne varnosti.
(4) Za vse posege na poplavnih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja in požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Na požarno ogroženih območjih morajo biti objekti od gozda ločeni s kamionsko prometnico ali oddaljeni najmanj 10 m.
(4) Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti najmanj:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(5) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti požarno varnost v skladu s predpisi.
(6) Gradnje in prostorske ureditve morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo.
(7) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
(8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) in druge ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Posegi v območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja v vojnem ali izrednem stanju, v krizi ter miru za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da se uporaba območja možne izključne rabe za potrebe obrambe lahko v teh primerih takoj vzpostavi. Za posege v prostor v območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(3) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)
(1) Vojna grobišča so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) Varstvo vojnih grobišč se ureja z zakonom s področja varstva vojnih grobišč iz katerega izhaja, da je na vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonodajo,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
III.3.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
Pri gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso.
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine:
– I stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom | III stopnja | IV stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ | | |
SS | ● | |
SK | ● | |
SB | ● | |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | | |
CU | ● | |
CD | ● | |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | |
IP | | ● |
IG | | ● |
IK | | ● |
B – POSEBNA OBMOČJA | | |
BC | ● | |
BD | | ● |
BT | ● | |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | | |
ZS | ● | |
ZP | ● | |
ZD | ● | |
ZK | ● | |
N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI | | ● |
F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU | | ● |
P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | | ● |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | ● |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | | ● |
K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | ● |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | | |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | | ● |
OO – OSTALA OBMOČJA | | ● |
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(4) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo varstva pred hrupom, v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(9) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(11) Upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območja urejanja ob AC oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.
(12) Za vsa območja ob AC, za katera je predvideno urejanje z OPPN, na katerih bodo predvidene za hrup občutljive površine (stanovanjska območja, vzgojno varstvene površine ipd.), je potrebno v fazi izdelave OPPN izdelati oceno obremenjenosti s hrupom, s predlogom protihrupnih ukrepov z upoštevanjem napovedi prometa za 20-letno plansko obdobje. Kolikor se izkaže, da bodo na teh površinah obremenitve s hrupom presegale dovoljene ravni, je v okviru OPPN potrebno predvideti ustrezne protihrupne ukrepe. Izvedba protihrupnih ukrepov je dolžnost lokalne skupnosti oziroma investitorjev posegov.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je treba izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem, ki velja za I. območje, potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje (ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim), javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Bivalnim stanovanjskim prostorom je treba z ustreznimi odmiki zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:
– dne 21. decembra najmanj eno uro,
– dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra najmanj tri ure.
III.3.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
(objekti razpršene gradnje)
(1) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje (RG) oziroma na parceli objekta, ki je bila določena z gradbenih dovoljenjem za objekt, so v skladu z namembnostjo, določeno v gradbenem dovoljenju, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, dopustne naslednje vrste gradenj:
– rekonstrukcija objektov,
– na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt po velikosti in namembnosti enak predhodnemu oziroma skladno z izvedbenimi določili,
– dozidava ali nadzidava objekta: v obsegu do 50 % povečanja BTP obstoječega objekta,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(2) Na parceli zakonito zgrajenega objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe.
(3) Za objekte zakonito zgrajene razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SSe, če so v skladu s tem členom.
(4) Gradbeni posegi so dopustni samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih RG. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta v skladu z izvedbenimi določili, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo objekta.
(5) Če parcela objekta RG ni bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt, se parcelo določi v skladu z izvedbenimi določili za obliko parcele po tem odloku.
(6) Če zakonito zgrajen objekt ni vrisan na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte RG.
III.4 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so glede na prostorske enote in namensko rabo prostora določene:
– dopustne dejavnosti,
– dopustne vrste objektov,
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »S – Območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SS stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi |
Členitev podrobne namenske rabe | SSe prosto stoječa gradnja | SSv območja večstanovanjske gradnje | SB stanovanjske površine za posebne namene |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – bivanje |
Spremljajoča dejavnost | – družbene dejavnosti – poslovne dejavnosti (iz področja dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti dopustne samo 82 pisarniške dejavnosti in spremljajoče poslovno storitvene) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoča dejavnost | – proizvodne dejavnosti – promet in skladiščenje – gostinstvo in turizem – vzdrževanje in popravila motornih vozil |
Merila in pogoji glede velikosti objektov |
Zelene površine FZP | / | FZP: 0.4 ali 15 m2 / stanovanje | FZP: 0.4 ali 15 m2 / stanovanje |
Faktor zazidanosti FZ | FZ: 0.4 | FZ: 0.15-0.3 (faktor se računa na celotno enoto urejanja prostora) | FZ: 0.15-0.3 (faktor se računa na celotno enoto urejanja prostora) |
Lega objekta | / | / | / |
Etažnost | – P+1 – osnovni kubus stavbe ne sme biti pritličen (atrijske hiše niso dovoljene) – kota pritličja je na terenu nagnjenem do 10 % največ 50 cm nad najnižjo točko terena ob objektu. | / | / |
Gabariti | – podolžen tloris | | |
Strehe | – izhodišče v oblikovanju strešin je dvokapnica, naklon 18-25 stopinj, oblikovanje strešine je lahko drugačno v primerih, ko gre za rekonstrukcijo / dograditev objekta z drugačno zasnovo ali če na območju prevladuje drugačen tip oblikovanja strehe, – sleme v vzdolžni smeri stavbe, nad manjšimi dodanimi stavbnimi volumni je lahko tudi ravna streha ali enokapna streha, – kritina opečne barve, – smer slemena osnovnega kubusa stavbe mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta, – čopi in frčade niso dopustni, lahko manjša strešna okna v ravnini strešine, – prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in različno kritino. | – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; | – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; |
Fasade | členitev: – prepovedani so dodatki kot so večkotni izzidki, vetrolovi, stolpiči, fasadni pomoli in drugi neznačilni arhitekturni elementi. barva fasade/omet: – bela, siva in nežni zemeljski toni (bež, oker, opečna, rjava) pastelne barve; – barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja; – intenzivna barva fasad in fasadna opeka ni dopustna; – prepovedane poslikave fasad; – cokla praviloma ni. | – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma kareju; – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba fasadnih barv kot poudarkov). | – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma kareju; – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba fasadnih barv kot poudarkov). |
materiali | – priporoča se uporaba lokalno prisotnih materialov in načini njihove obdelave; – fasadna opeka ni dovoljena. |
oblikovanje okolice | – prepovedane eksotične rastlinske vrste, iglavci … – objekt in zunanja ureditev naj se prilagaja terenu, če to ni mogoče, se višinske razlike premosti s travnatimi brežinami ali s podporni zidovi, ki so na nagnjenem terenu lahko visoki do 1,50 m, pri čemer mora biti vsaj 50 % zidu ozelenjenega |
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SS stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi |
Členitev podrobne namenske rabe | SSj območja stanovanjske prostostoječe gradnje (pretežno eno ali dvo stanovanjskih stavb), ki temelji na tradicionalnih morfoloških vzorcih v mestu Sežana | SSs območja strnjene stanovanjske gradnje | SSp območja stanovanjske prostostoječe gradnje (pretežno eno ali dvo stanovanjskih stavb), ki temelji na tradicionalnih morfoloških vzorcih |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – bivanje |
Spremljajoča dejavnost | – družbene dejavnosti – poslovne dejavnosti (iz področja dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti dopustne samo 82 pisarniške dejavnosti in spremljajoče poslovno storitvene) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoča dejavnost | – proizvodne dejavnosti – promet in skladiščenje – gostinstvo in turizem – vzdrževanje in popravila motornih vozil |
Merila in pogoji glede velikosti objektov |
Zelene površine FZP | / | / | / |
Faktor zazidanosti FZ | FZ: 0.5 | FZ: 0.3 (faktor se računa na celotno enoto urejanja prostora) | FZ: 0.5 |
Lega objekta | – Priporočena lega objekta na parcelni meji – Slediti obstoječim gradbenim linijam objektov | – Odmik stavbe od parcelne meje za objekte višine kapi nad 8 m najmanj 6 m | – Priporočena lega objekta na parcelni meji – Slediti obstoječim gradbenim linijam objektov |
Etažnost | – osnovni kubus stavbe ima etažnost P+1 ali P+2, pri čemer ima drugo nadstropje, ki je neposredno pod streho, svetlo notranjo višino kolenčnega zidu max 1.50 m; – kota pritličja je na terenu nagnjenem do 10 % največ 50 cm nad najnižjo točko terena ob objektu. | – Vertikalni gabarit do P+4 – vrstne hiše – osnovni kubus stavbe min P+1, max P+2, pri čemer ima drugo nadstropje (tretja etaža), ki je neposredno pod streho, svetlo notranjo višino kolenčnega zidu max 1.50 m, | – osnovni kubus stavbe ima etažnost P+1 ali P+2, pri čemer ima drugo nadstropje, ki je neposredno pod streho, svetlo notranjo višino kolenčnega zidu max 1.50 m; – kota pritličja je na terenu nagnjenem do 10 % največ 50 cm nad najnižjo točko terena ob objektu. |
Gabariti | – Podolžen tloris osnovnega dela stavbe; razmerje med stranicami (1:1,4 – 1:2) – Dozidave dovoljene vzdolž daljše osi stavbe (skladno s plastnicami) ali tako, da z osnovno stavbo tvori notranje dvorišče (borjač) v obliki črke ''L'', ''T'' ali ''U'', – zasnova stavb naj sledi načinu gradnje, ki temelji na dodajanju stavbnih mas dovoljeno vzdolž daljše osi stavbe, lahko tudi lomljeno ali tako, da z osnovno stavbo tvori notranje dvorišče (borjač); – v primeru, da se z dodajanjem stavbne mase vzpostavlja z osnovno stavbo vzdolžni kubus, ima dodani del lahko tudi kvadratni tloris | – | – Podolžen tloris osnovnega dela stavbe; razmerje med stranicami (1:1,4 – 1:2) – Dozidave dovoljene vzdolž daljše osi stavbe (skladno s plastnicami) ali tako, da z osnovno stavbo tvori notranje dvorišče (borjač) v obliki črke ''L'', ''T'' ali ''U'', – zasnova stavb naj sledi načinu gradnje, ki temelji na dodajanju stavbnih mas dovoljeno vzdolž daljše osi stavbe, lahko tudi lomljeno ali tako, da z osnovno stavbo tvori notranje dvorišče (borjač); – v primeru, da se z dodajanjem stavbne mase vzpostavlja z osnovno stavbo vzdolžni kubus, ima dodani del lahko tudi kvadratni tloris |
Strehe | – Osnovna oblika je simetrična dvokapnica, naklon 18–25 stopinj korci, – smer slemena osnovnega kubusa stavbe mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta, – V izjemnih primerih (rekonstrukcija obstoječe strehe, vogalne stavbe, stavbe postavljene pravokotno na ulico …) so dovoljene tudi tri ali štiri kapne strehe, – čopi in frčade niso dopustni, lahko manjša strešna okna v ravnini strešine, – Korci ali druga valovita kritina opečne barve, podobne strukture kot korci ali kamnite skrle (samo v primerih KD), – Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in različno kritino, – pri malih, osnovni stavbi podrejenih volumnih, je dovoljena tudi enokapnica, z naklonom, ki sledi naklonu dominantnega objekta oziroma stavbnega dela, dovoljene tudi ravne strehe (terasa, zelena streha) nad manjšimi deli objekta oziroma podrejenimi pritličnimi stavbami. | – Vrstne hiše – dopustna je smer slemena prečno na daljšo stranico objekta, | – Osnovna oblika je simetrična dvokapnica, naklon 18–25 stopinj korci oziroma okoli 45 stopinj skrle, – smer slemena osnovnega kubusa stavbe mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta, – V izjemnih primerih (rekonstrukcija obstoječe strehe, vogalne stavbe, stavbe postavljene pravokotno na ulico …) so dovoljene tudi tri ali štiri kapne strehe, – čopi in frčade niso dopustni, lahko manjša strešna okna v ravnini strešine, – Korci ali druga valovita kritina opečne barve, podobne strukture kot korci ali kamnite skrle, – Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in različno kritino, – pri malih, osnovni stavbi podrejenih volumnih, je dovoljena tudi enokapnica, z naklonom, ki sledi naklonu dominantnega objekta oziroma stavbnega dela, dovoljene tudi ravne strehe (terasa, zelena streha) nad manjšimi deli objekta oziroma podrejenimi pritličnimi stavbami. |
| Napušč: – napušča na stranski, zatrepni fasadi ni oziroma je minimalen. Dimnik: – visok, masiven, z zaprtim zgornjim delom, – praviloma en dimnik, – vidna fasadna opeka ni dopustna, v tem primeru naj bo ometan. | | Napušč: – napušča na stranski, zatrepni fasadi ni oziroma je minimalen. Dimnik: – visok, masiven, z zaprtim zgornjim delom, – praviloma en dimnik, – vidna fasadna opeka ni dopustna, v tem primeru naj bo ometan. |
Fasade | Členitev: – praviloma osna, simetrična razporeditev, – prepovedani so dodatki kot so večkotni izzidki, vetrolovi, stolpiči, fasadni pomoli in drugi neznačilni arhitekturni elementi, – elektro omarice, omarice plinskih in drugih tehničnih napeljav, zunanje enote klimatskih naprav oziroma toplotne črpalke, antene, je treba umestiti na najmanj vidno izpostavljene dele objekta; umestitev na ulično fasado dopustna izjemoma, ko niso možne drugačne rešitve, – sončne celice niso dopustne na površinah objekta in na strehah, ki vplivajo na silhueto naselja ali pomembnejše vedute v naselju. Fasadne odprtine: – okenske in vratne odprtine imajo praviloma obliko pokončnega pravokotnika, večanje odprtin je dopustno na vizualno manj izpostavljenih delih stavbe, – zaželena vgradnja kamnitih, redkeje lesenih okenskih in vratnih okvirjev – jerte ali posodobljeni, ustrezno interpretirani … obrobe na fasadi vendar primerne debeline, – uporaba polken (preproste, polne izvedbe) ali različna notranja senčila, rolete so nedopustne, – vhodi v objekte ali dvorišča, ki mejijo na ulični niz morajo biti oblikovani in izvedeni v skladu s tradicionalnimi načini. Barva fasade/omet: – fasada v zglajenem ometu – beli, sivi in nežni zemeljski toni (bež, oker, opečna, rjava), pastelne barve, – barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, – intenzivna barva fasad in fasadna opeka ni dopustna, – prepovedane poslikave fasad Gank/balkon: – izvedba ganka na krajši, zatrepni fasadi ni dopustna, – cokla praviloma ni (groba izvedba osnovnega ometa ali rezan kamen, kamnite obloge, razni kulirplasti niso dopustni). | | Členitev: – praviloma osna, simetrična razporeditev, – prepovedani so dodatki kot so večkotni izzidki, vetrolovi, stolpiči, fasadni pomoli in drugi neznačilni arhitekturni elementi, – elektro omarice, omarice plinskih in drugih tehničnih napeljav, zunanje enote klimatskih naprav oziroma toplotne črpalke, antene, je treba umestiti na najmanj vidno izpostavljene dele objekta; umestitev na ulično fasado ni dovoljena, – sončne celice niso dopustne na površinah objekta in na strehah, ki vplivajo na silhueto naselja ali pomembnejše vedute v naselju. Fasadne odprtine: – okenske in vratne odprtine imajo praviloma obliko pokončnega pravokotnika, večanje odprtin je dopustno na vizualno manj izpostavljenih delih stavbe, – zaželena vgradnja kamnitih, redkeje lesenih okenskih in vratnih okvirjev – jerte ali posodobljeni, ustrezno interpretirani … obrobe na fasadi vendar primerne debeline, – uporaba polken (preproste, polne izvedbe) ali različna notranja senčila, rolete so nedopustne, – vhodi v objekte ali dvorišča, ki mejijo na ulični niz morajo biti oblikovani in izvedeni v skladu s tradicionalnimi načini. Barva fasade/omet: – fasada v zglajenem ometu – beli, sivi in nežni zemeljski toni (bež, oker, opečna, rjava), pastelne barve, – barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, – intenzivna barva fasad in fasadna opeka ni dopustna, – prepovedane poslikave fasad Gank/balkon: – izvedba ganka na krajši, zatrepni fasadi ni dopustna, – cokla praviloma ni (groba izvedba osnovnega ometa ali rezan kamen, kamnite obloge, razni kulirplasti niso dopustni). |
materiali | – priporoča se uporaba lokalno prisotnih materialov in načini njihove obdelave – fasadna opeka ni dovoljena |
oblikovanje okolice | – zasaditev z avtohtonimi ali tradicionalnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami, – obodni (mejni) zidovi naj upoštevajo tradicionalno strukturo kraškega zidu, ki je navadno zaključen s strešico (korci ali skrle); neskladne izvedbe z nepravilno strukturo niso dopustne, – objekt in zunanja ureditev naj se prilagaja terenu; če ni mogoče se višinske razlike premosti s travnatimi brežinami ali s podporni zidovi, ki so na nagnjenem terenu lahko visoki do 1,50 m, pri čemer mora biti vsaj 50 % zidu ozelenjenega. | – prepovedane eksotične rastlinske vrste, iglavci … – objekt in zunanja ureditev naj se prilagaja terenu, če ni mogoče se višinske razlike premosti s travnatimi brežinami ali s podporni zidovi na nagnjenem terenu so lahko visoki do 1,50 m, pri čemer mora biti vsaj 50 % zidu ozelenjenega | – zasaditev z avtohtonimi ali tradicionalnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami, – obodni (mejni) zidovi naj upoštevajo tradicionalno strukturo kraškega zidu, ki je navadno zaključen s strešico (korci ali skrle); neskladne izvedbe z nepravilno strukturo niso dopustne, – objekt in zunanja ureditev naj se prilagaja terenu, če ni mogoče se višinske razlike premosti s travnatimi brežinami ali s podporni zidovi, ki so na nagnjenem terenu lahko visoki do 1,50 m, pri čemer mora biti vsaj 50 % zidu ozelenjenega, – obstoječi suhozidi se ohranjajo. |
Posebnosti | Odstopanja od pogojev za oblikovanje objektov opredeljenih s splošnimi in podrobnimi PIP so dopustna izjemoma, če gre za posamezne objekte, ki na delih ovoja stavbe in pri zunanji ureditvi uporabijo sodobnejše materiale ali drugačne principe oblikovanja, vendar njihova drugačnost doseže usklajenost v kontekstu lastnosti gradnje sosednjih tradicionalnih objektov. Odstopanja pri oblikovanju ne smejo povzročati nove prostorske dominante, ne dopušča se odstopanj glede največjih višin in bistveno drugačnih razmerij volumnov nad nivojem terena. Za tovrstne ureditve mora projektna dokumentacija pri utemeljitvi skladnosti s prostorskih aktom vsebovati: – Idejno zasnovo objekta (prikaz tlorisov in gabaritov), – Prikaz umestitve objekta z vplivi in povezavami na sosednja območja in objekte (tridimenzionalni prikaz idejne zasnove z opisnim delom, kjer se utemeljuje skladnost umestitve objekta v prostor v odnosu do okolice in prepoznavnih lastnosti), – Utemeljitev potrebe po drugačnem oblikovanju, – Utemeljitev skladnosti drugačnih rešitev s principi in prvinami tradicionalne gradnje. | | Odstopanja od pogojev za oblikovanje objektov opredeljenih s splošnimi in podrobnimi PIP so dopustna izjemoma, če gre za posamezne objekte, ki na delih ovoja stavbe in pri zunanji ureditvi uporabijo sodobnejše materiale ali drugačne principe oblikovanja, vendar njihova drugačnost doseže usklajenost v kontekstu lastnosti gradnje sosednjih tradicionalnih objektov. Odstopanja pri oblikovanju ne smejo povzročati nove prostorske dominante, ne dopušča se odstopanj glede največjih višin in bistveno drugačnih razmerij volumnov nad nivojem terena. Za tovrstne ureditve mora projektna dokumentacija pri utemeljitvi skladnosti s prostorskih aktom vsebovati: – Idejno zasnovo objekta (prikaz tlorisov in gabaritov), – Prikaz umestitve objekta z vplivi in povezavami na sosednja območja in objekte (tridimenzionalni prikaz idejne zasnove z opisnim delom, kjer se utemeljuje skladnost umestitve objekta v prostor v odnosu do okolice in prepoznavnih lastnosti), – Utemeljitev potrebe po drugačnem oblikovanju, – Utemeljitev skladnosti drugačnih rešitev s principi in prvinami tradicionalne gradnje. |
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SK Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
Členitev podrobne namenske rabe | SK Površine podeželskega naselja |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – bivanje, površine kmetij |
Spremljajoča dejavnost | – predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva – gostinstvo in turizem |
| – trgovske dejavnosti – obrtne dejavnosti – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoča dejavnost | – proizvodne dejavnosti – promet in skladiščenje |
Merila in pogoji glede velikosti objektov |
Zelene površine FZP | / |
Faktor zazidanosti FZ | FZ: 0.5 izjemoma je dopusten FZ do 0.6 vendar samo za nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov, legalno zgrajenih pred sprejemom tega odloka. |
Lega objekta | – Priporočena lega objekta na parcelni meji, vzdolž roba parcele; – Slediti obstoječim gradbenim linijam objektov; – Sleme osnovnega kubusa stavbe vzporedno s plastnico. |
Etažnost | – Osnovni kubus stavbe ima etažnost P+1 ali P+2, pri čemer ima drugo nadstropje, ki je neposredno pod streho, svetlo notranjo višino kolenčnega zidu max 1.50 m; – Ohraniti dominantno vlogo dvokapnega višjega dela stavbe s podolžnim tlorisom; – Objekti ne smejo izstopati iz silhuete območja; bistveno prenizki ali previsoki objekti niso dopustni; – Kota pritličja je na terenu nagnjenem do 10 % največ 50 cm nad najnižjo točko terena ob objektu. |
Gabariti | – Osnoven del stavbe je pravilen/nepravilen štirikotnik, širine od 6 do 8 m, razmerje med stranicami (1:1,4 – 1:2); – Dozidave dovoljene vzdolž daljše osi stavbe (skladno s plastnicami) ali tako, da z osnovno stavbo tvorijo notranje dvorišče (borjač) v obliki črke ''L'', ''T'' ali ''U''; – Zasnova stavb naj sledi načinu gradnje, ki temelji na dodajanju stavbnih mas vzdolž daljše osi stavbe, lahko tudi lomljeno ali tako, da z osnovno stavbo tvorijo notranje dvorišče (borjač); – V primeru, da se z dodajanjem stavbne mase vzpostavlja z osnovno stavbo vzdolžni kubus, ima dodani del lahko tudi kvadratni tloris. |
Strehe | – Osnovna oblika je simetrična dvokapnica, naklon 18–25 stopinj korci oziroma okoli 45 stopinj skrle; – Smer slemena osnovnega kubusa stavbe mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; – V izjemnih primerih (rekonstrukcija obstoječe strehe, vogalne stavbe, stavbe postavljene pravokotno na ulico,…) so dovoljene tudi tri ali štiri kapne strehe; – Čopi in frčade niso dopustni, lahko manjša strešna okna v ravnini strešine; – Korci ali druga valovita kritina opečne barve, podobne strukture kot korci ali kamnite skrle; – Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinam …; – Pri malih, osnovni stavbi podrejenih volumnih, je dovoljena tudi enokapnica z naklonom, ki sledi naklonu dominantnega objekta oziroma stavbnega dela; dovoljene tudi ravne strehe (terasa, zelena streha) nad manjšimi deli objekta oziroma podrejenimi pritličnimi stavbami. Napušč: – napušči in zaključki streh so kratki (do 10/20 cm) in zaključeni z nizom skrl, kamniti ali izvedeni s profilacijo v ometu; – daljši napušči (zaščita vratnih odprtin, streha nad gankom) dopustni kot podaljšek strešne konstrukcije ali ločeno s špirovci konzolno vpetimi v zid; – napušča na stranski, zatrepni fasadi ni oziroma je minimalen; – predolge, odebeljene izvedbe napuščev (npr. betonske), vidne pločevinaste obrobe in podobne izvedbe niso dovoljene; Žlebovi: pločevina v svetlejših tonih (siva ali sorodna barva fasadi), polkrožni profil. Dimnik: – visok, masiven, z zaprtim zgornjim delom; – vidna fasadna opeka ni dopustna, v tem primeru naj bo ometan; – različne značilne izvedbe. |
Fasade | Členitev: – praviloma osna, simetrična razporeditev; – prepovedani so dodatki kot so večkotni izzidki, vetrolovi, stolpiči, fasadni pomoli in drugi neznačilni arhitekturni elementi; – elektro omarice, omarice plinskih in drugih tehničnih napeljav, zunanje enote klimatskih naprav oziroma toplotne črpalke, anten, je treba umestiti na najmanj vidno izpostavljene dele objekta; umestitev na ulično fasado ni dovoljena; – sončne celice niso dopustne na površinah objekta in na strehah, ki vplivajo na silhueto naselja ali pomembnejše vedute v naselju. Fasadne odprtine: – okenske in vratne odprtine imajo praviloma obliko pokončnega pravokotnika (razmerje lokalna tipologija), večanje odprtin je dopustno na vizualno manj izpostavljenih delih stavbe; – zaželena vgradnja kamnitih, redkeje lesenih okenskih in vratnih okvirjev – jerte; – stavbno pohištvo (okna, vrata, ograje, polkna) v naravnih barvah lesa (zelo svetli in zelo temni toni lesa niso zaželeni), v umirjenih sivo-zelenih in zeleno/modrih tonih ter zemeljskih barvah; – uporaba tradicionalnih lesenih, redkeje pločevinastih polken (preproste, polne izvedbe), rolete so nedopustne; |
| barva fasade/omet: – fasada v zglajenem ometu bele, sive barve in nežnih pastelnih barvah (priporočljive so pastelne barve zemeljskega tona (bež, oker, opečna, rjava); – barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja; – intenzivna barva fasade in fasadna opeka ni dopustna; – prepovedane poslikave fasad; – vhodi v objekte ali dvorišča, ki mejijo na ulični niz morajo biti oblikovani in izvedeni v skladu s tradicionalnimi načini. Gank/balkon: – izvedba možna samo na daljši, dvoriščni fasadi, izvedba ganka na krajši, zatrepni fasadi ni dopustna; – zaželene lesene ali kamnite konzole brez podpornih stebrov; – ograja je praviloma lesena; – cokla praviloma ni; – priporoča se uporaba značilnih stavbnih členov – kolona, gank, dekorativni kamniti stavbni členi ...; |
materiali | – zaželena je uporaba lokalno prisotnih materialov in načini njihove obdelave; – fasadna opeka ni dovoljena. |
oblikovanje okolice | – zasaditev z avtohtonimi ali tradicionalnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami; – obodni (mejni) zidovi naj upoštevajo tradicionalno strukturo kraškega zidu, ki je navadno zaključen s strešico (korci ali skrle); neskladne izvedbe z nepravilno strukturo niso dopustne; – objekt in zunanja ureditev naj se prilagaja terenu, če ni mogoče se višinske razlike premosti s travnatimi brežinami ali s podporni zidovi, ki so na nagnjenem terenu lahko visoki do 1,50 m, pri čemer mora biti vsaj 50 % zidu ozelenjenega; – zaželena ohranitev značilnih elementov: kolona, borjač, štirna, kraški latnik, kamnite klopi in mize; – tlak: grušč, pesek, neobdelane ali obdelane skrle (kamnite plošče debeline 10 cm); – obstoječi suhozidi se ohranjajo. |
Posebnosti | Odstopanja od pogojev za oblikovanje objektov opredeljenih s splošnimi in podrobnimi PIP so dopustna izjemoma, če gre za posamezne objekte, ki na delih ovoja stavbe in pri zunanji ureditvi uporabijo sodobnejše materiale ali drugačne principe oblikovanja, vendar njihova drugačnost doseže usklajenost v kontekstu lastnosti gradnje sosednjih tradicionalnih objektov. Odstopanja pri oblikovanju ne smejo povzročati nove prostorske dominante, ne dopušča se odstopanj glede največjih višin in bistveno drugačnih razmerij volumnov nad nivojem terena. Za tovrstne ureditve mora projektna dokumentacija pri utemeljitvi skladnosti s prostorskih aktom vsebovati: – Idejno zasnovo objekta (prikaz tlorisov in gabaritov), – Prikaz umestitve objekta z vplivi in povezavami na sosednja območja in objekte (tridimenzionalni prikaz idejne zasnove z opisnim delom, kjer se utemeljuje skladnost umestitve objekta v prostor v odnosu do okolice in prepoznavnih lastnosti), – Utemeljitev potrebe po drugačnem oblikovanju, – Utemeljitev skladnosti drugačnih rešitev s principi in prvinami tradicionalne gradnje. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | CU osrednja območja centralnih dejavnosti | CD Druga območja centralnih dejavnosti so območja, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj. |
Členitev podrobne namenske rabe | | CDk kulturna in verska dejavnost | CDo trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom | CDi dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | CDz Zdravstvo in socialno varstvo | CDu Dejavnosti uprave |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – bivanje – centralne dejavnosti (razen vzdrževanja in popravil motornih vozil) | – kulturne in verske dejavnosti | – trgovske dejavnosti – gostinstvo in turizem – obrtne dejavnosti – poslovne dejavnosti – dejavnosti javne uprave | – izobraževanje – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti – dejavnosti javne uprave | – dejavnosti zdravstva in socialnega varstva | – dejavnosti javne uprave |
Spremljajoča dejavnost | – | – centralne dejavnosti (razen N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti in vzdrževanja in popravil motornih vozil) – bivanje – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – centralne dejavnosti – bivanje – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – centralne dejavnosti (razen N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti) – bivanje – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – centralne dejavnosti (razen N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – centralne dejavnosti (razen N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoča dejavnost | – proizvodne dejavnosti – promet in skladiščenje |
Merila in pogoji glede velikosti objektov |
Zelene površine | FZP: 0.20 Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 20 dreves/ha, pri vseh parcelah nad 1000 m2 |
faktor zazidanosti | FZ: 0.4 | FZ: 0.4 | FZ: 0.35 | FZ: 0.4 | FZ: 0.4 | FZ: 0.4 |
Faktor izrabe | FI: 1.2 | FI: 1.6 | FI: 1.2 | FI: 1.6 | FI: 1.6 | FI: 1.6 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
Etažnost osnovnega kubusa stavbe | min P+1 max v skladu s splošnimi pogoji | |
Fasade | objekt mora biti skladen s sosednjimi objekti | – glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana; – servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore; – odprti prostori pred stavbami so javni odprti prostori. |
Posebnosti | – za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² je priporočena izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega odloka. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | IP Površine za industrijo so namenjene industrijskim dejavnostim. | IG Gospodarske cone so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim | IK Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali. |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – proizvodne dejavnosti – promet in skladiščenje | – obrtne dejavnosti – trgovske dejavnosti – promet in skladiščenje – poslovne dejavnosti – proizvodne dejavnosti | – kmetijstvo in gozdarstvo |
Spremljajoča dejavnost | – trgovske dejavnosti – promet in skladiščenje – poslovne dejavnosti – gostinstvo in turizem (brez nastanitve) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – gostinstvo in turizem (brez nastanitve) – družbene dejavnosti – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – gostinstvo in turizem (brez nastanitve) – trgovske dejavnosti – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoča dejavnost | – bivanje |
Merila in pogoji glede velikosti objektov |
Zelene površine | FZP: 0.20 | FZP: 0.20 | FZP: 0.20 |
Faktor zazidanosti | FZ: 0.5 | FZ: 0.5 | FZ: 0.5 |
višina | do 15 m | do 12 m | do 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje |
fasade | – fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti; | – fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti; – oblikovanje fasad objektov v odprti krajini mora biti prilagojen krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno postavljati. |
strehe | – strehe objektov s tlorisno površino večjo od 2000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča, zelena streha …). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni mogoča. | – oblikovanje objektov v odprti krajini mora biti prilagojen krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno postavljati. |
Drugi pogoji |
| – poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; – na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur; – enostavne in nezahtevne stavbe naj se ne umeščajo ob najpomembnejše javne prostore. Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti; – pri obratovanju objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij. Hleve za gojenje živali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da se doseže čim večje razredčenje onesnaženega zraka. Lokacijo gnojišč je treba predvideti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev; – oblikovanje objektov v odprti krajini mora biti prilagojen krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno postavljati. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | B – posebna območja |
Podrobna namenska raba | BT Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev | BD površine drugih območij | BC Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjenim aktivnostim in športnim prireditvam |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – gostinstvo in turizem | – trgovske in storitvene dejavnosti – gostinstvo in turizem – poslovne dejavnosti | – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti |
Spremljajoča dejavnost | – družbene dejavnosti – poslovne dejavnosti (razen N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti) – trgovske in storitvene – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – družbene dejavnosti – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – družbene dejavnosti – poslovne dejavnosti (razen N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti) – trgovske in storitvene dejavnosti – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoča dejavnost | – bivanje – proizvodne dejavnosti – promet in skladiščenje |
Merila in pogoji glede velikosti objektov |
Zelene površine | FZP: 0.30 |
Faktor zazidanosti | FZ: 0.4 |
Višina | Max 15 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | – za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² v enotah z namensko rabo BT je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja; – strehe objektov s tlorisno površino večjo od 2000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča, zelena streha …). – novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. |
Drugi pogoji | razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši, ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. |
Posebnosti | Na območju BT izven mesta Sežana so dopustni tudi objekti za predelavo vina, vinske kleti in polnilnice. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja osnovne namenske rabe »Z – območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | Z – območja zelenih površin |
Podrobnejša namenska raba | ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem. | ZP Parki so urejena območja odprtega prostora v naselju. | ZK Površine za pokopališča so namenjene za pokop in spominu na umrle. | ZV Površine za vrtičkarstvo | ZD Zeleni pasovi imajo zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). | ZDv Urejene zelene površine v obliki vinogradov v naselju |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – športne in druge dejavnosti za prosti čas | – oddih v oblikovanih zelenih okoljih | – pogrebna dejavnost | – vrtičkarstvo | – So namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov | – So namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov ter ustvarjanju tipične krajine |
Spremljajoča dejavnost | – gostinstvo in turizem – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti – gostinstvo in turizem – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – trgovske dejavnosti (ki služijo tem območjem) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | | – športne in druge dejavnosti za prosti čas | |
Izključujoča dejavnost | – bivanje – poslovne dejavnosti – proizvodne dejavnosti – promet in skladiščenje |
Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji |
Za oblikovanje objektov | – etažnost osnovnega kubusa stavbe max P+1 na ZS; – etažnost osnovnega kubusa stavbe max P na ZP, ZK; – vse ureditve in gradnje morajo biti znotraj EUP oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z zunanjimi ureditvami stičnih območij; – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. |
Druga merila in pogoji | – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. – na območju rekreativnih dejavnosti, na meji z odprto krajino, je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometne infrastrukture)
(1) Območja osnovne namenske rabe »P – območja prometnih površin« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | P – območja prometnih površin |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
Spremljajoče dejavnosti | – gostinstvo – trgovske dejavnosti (ki služijo tem območjem) – skladiščenje (ki služijo tem območjem) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
(1) Območja osnovne namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | E – območja energetske infrastrukture |
Osnovna dejavnost | D – oskrba z električno energijo, plinom in paro |
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Izključno objekti, ki služijo izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. |
121. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
(1) Območja osnovne namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | O – območja okoljske infrastrukture |
Osnovna dejavnost | E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja |
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Objekti iz priloge 1 ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
Drugi pogoji | Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna zaščitna bariera z namenom zmanjševanja vidne izpostavljenosti teh območij. Izberejo naj se sadike avtohtonih vrst za to območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območja osnovne namenske rabe »N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Osnovna dejavnost | O – dejavnost javne uprave in obrambe |
Spremljajoča dejavnost | Izobraževanje |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. – na teh območjih so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnje objektov ne glede na zahtevnost (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) in ostale infrastrukture ter vzdrževalna in investicijska dela za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | K – kmetijska zemljišča |
Podrobnejša namenska raba | K1 Najboljša kmetijska zemljišča. | K2 Druga kmetijska zemljišča. |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – kmetijstvo |
Spremljajoča dejavnost | – rekreacija – druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov in dela |
| – Agrarne operacije ter vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. – Ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (samo pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov). – Gradnja gospodarske javne infrastrukture, in sicer daljinski in lokalni cevovodi, hrbtenično in lokalno komunikacijsko omrežje, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi, vsi s pripadajočimi objekti ter rekonstrukcija lokalnih cest, vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija (podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni v območju ceste ali jih je potrebno prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste), – Dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. | – Agrarne operacije ter vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. – Ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (samo pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov) – Gradnja gospodarske javne infrastrukture, in sicer daljinski in lokalni cevovodi, hrbtenično in lokalno komunikacijsko omrežje, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi, vsi s pripadajočimi objekti ter rekonstrukcija lokalnih cest, vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana (podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni v območju ceste ali jih je potrebno prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste), – Dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
| – dela in ureditve v skladu s Zakonom o kmetijskih zemljiščih |
Drugi pogoji | – navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. Kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te treba nadomestiti; – posegi na kmetijska zemljišča ne smejo ovirati drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih; – posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali; – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih (nadomestnih objektov) ni dovoljena; – zaradi varstva značilnosti kraškega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrtač in dolov. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij; – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; – na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | G – gozdna zemljišča |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – gozdarstvo, lov |
Spremljajoča dejavnost | – rekreacija – druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
| – Gradnja gospodarske javne infrastrukture, in sicer daljinski in lokalni cevovodi, hrbtenično in lokalno komunikacijsko omrežje, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi, vsi s pripadajočimi objekti ter rekonstrukcija lokalnih cest, vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija (podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni v območju ceste ali jih je potrebno prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste). |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
| – izvajanje gozdnogospodarskih del v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi in dovoljenji Zavoda za gozdove Slovenije; – krčitev gozdov v kmetijske namene do površine 0,5 ha; – paša v gozdu v skladu z gozdnogojitvenimi načrti, – ureditve za potrebe lova in ribolova; – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja, – raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podzemlju ter da se po opravljenem raziskovanju zemljišče vrne v prvotno stanje. |
Drugi pogoji | – za vse posege na gozdna zemljišča je treba pridobiti ustrezno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije; – posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč; – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov (nadomestnih objektov) ni dovoljena; – Zaradi varstva značilnosti kraškega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrtač in dolov. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
(1) Območja podrobnejše namenske rabe »VC – območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | V – območja površinskih voda |
Podrobnejša namenska raba | VC celinske vode |
Dopustne dejavnosti |
Osnovna dejavnost | – so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda. |
Spremljajoča dejavnost | – ribištvo – rekreacija |
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
| – objekti grajenega javnega dobra; – objekti in omrežja javne infrastrukture, – objekti, potrebni za rabo voda (kot so zajem in izpust vode, zagotovitev varstva pred utopitvami …) – objekti, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; – objekti, namenjeni za obrambo države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda; – posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na varstvo narave; – vzdrževanje (obnova), spremembe namembnosti in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov in naprav; – odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo; – sanacije opuščenih peskokopov, kamnolomov, gramoznic in območij izkoriščanja prodišč; – ureditev dostopov do vode in privezov za čolne ter ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih; – sanitarne sečnje; – raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podzemlju in da se po opravljenem raziskovanju zemljišče vrne v prvotno stanje; ureditve za potrebe lova in ribolova. |
Drugi pogoji | – za vse posege na vodna zemljišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za vode; – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov (nadomestnih objektov) ni dovoljena; – pri predvidenih posegih na območja vodotokov je treba ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
(1) Območja podrobnejše namenske rabe območij mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | L – območja mineralnih surovin |
Podrobnejša namenska raba | LN Površine nadzemnega pridobivalnega prostora | LP površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin, in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve | Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin. Sanacije površinskih kopov (peskokopov, kamnolomov). Raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih virov. Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
Drugi pogoji | Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati primerne tudi za posamezen tip zemljišča in reliefa. Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. Obstoječa nahajališča mineralnih surovin, ki niso predvidena za nadaljnje izkoriščanje, se sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je možno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je možno nameniti tudi drugi rabi. Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljena sanacija (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovost okolja. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe)
(1) Območja osnovne namenske rabe »F – območja za potrebe obrambe v naselju« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe v naseljih in so določena kot območja izključne rabe prostora.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | F – območja za obrambo v naseljih |
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov | 24201 vojaški objekti; drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju dejavnosti s področja obrambe |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – na območjih izključne rabe so skladno s prostorsko zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale infrastrukture za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost; – na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. |
III.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH OPPN
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN, so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 3 in določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta treba izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom.
(6) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN.
(7) Z OPPN se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora na način kot je določeno s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
(8) Pri umeščanju novih ureditev v varovalnem pasu AC in njenih priključkih oziroma v njihovo bližino in z načrtovanjem podrobnejše namenske rabe prostora v okviru OPPN, ki bi lahko zaradi svojega obsega oziroma predvidenega programa na tem območju generirale večje število novih vozil, kar bi lahko imelo za posledico poslabšanje prometnih razmer na AC in priključkih že v sedanjem stanju oziroma v dolgoročnem obdobju 20 let, je potrebno izdelati prometno preveritev oziroma študijo kot obvezno strokovno podlago pri nadaljnjem načrtovanju teh ureditev.
(posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN)
V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov ali so le-ti v izdelavi, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov,
– nadzidave in dozidave v skladu s podrobnimi določili glede izrabe za predpisano namensko rabo, razen za stanovanjske objekte, če so na območjih, ko je bivanje izključujoča dejavnost,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora,
– odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi določbami.
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov občine)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti občine:
– Dolgoročni plan Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in Družbeni plan Občine Sežana za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 14/88),
– Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradne objave, št. 1/1989),
– Uskladitev družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986–1990 za področje cestnega omrežja (Uradne objave, št. 4/1989),
– Sklep o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 in Sklep o uskladitvah, spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1989 (Uradne objave, št. 37/1989),
– Sklep o spremembi in dopolnitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1992 in Sklep o uskladitvah, spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1992 (Uradne objave, št. 5/1992),
– Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990 – dopolnjen 1993 (Uradne objave, št. 18/1993),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sežana v letu 1995 (Uradni list RS, št. 54/95),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v letu 1996 (Uradni list RS, št. 63/97),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v letu 2002 (Uradni list RS, št. 81/02),
– Odlok o urbanistični zasnovi mesta Sežana (Uradni list RS, št. 75/04, Uradne objave št. 40/2005),
– Odlok o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora za območje Občine Sežana (Uradni list RS, št. 45/94),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v KS Sežana – Občine Sežana (Uradni list RS, št. 81/02 in 86/02 – popravek, 23/08, 116/08, Odl. US št. 40/10),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v KS Dane pri Sežani – Občine Sežana (Uradni list RS, št. 81/02 in 86/02 – popravek),
– Odlok o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 81/02 in 86/02 – popravek),
– Odlok o podrobnih merilih prostorskih ureditvenih pogojev za naselja v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 82/02 in 86/02 – popravek),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 81/02 in 86/02 – popravek),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Sežana – ZAHOD (Uradni list RS, št. 23/08, 99/13),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 19 – Lenivec v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98, 116/08, Odl. US št. 40/10),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 8 – Kidričeva soseska v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98, 116/08, Odl. US št. 40/10),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje bolnišnice Sežana (ureditvena območja Sb-06, Sb-08, Sb-09, I-03, I-05, I-06, O-04, Z-07, Z-08, Z-09, Tc-08, Tc-09, Tc-10, Tc-11) (Uradni list RS, št. 124/04, Uradne objave, št. 40/2005, 41/2005 – popr., 116/2008, Odl. US št. 40/2010),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 34 in PS 25 – »Ograde« v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98, 116/08, Odl. US št. 40/10),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 11 – »Lehte« v Sežani (Uradni list RS, št. 56/99, Uradne objave, št. 13/2002, 116/2008, Odl. US št. 40/2010),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 1 – Sežana center 1 v Sežani (Uradne objave, št. 35/2002, 116/2008, Odl. US št. 40/2010),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 50 – Gradišče v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98, 116/08, Odl. US št. 40/10),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 12 – Vas v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98, 116/08, Odl. US št. 40/10),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 2 – Sežana center 2 v Sežani (Uradni list RS, št. 114/00, 43/04, 116/08, Odl.US št. 40/10),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 9 – Športnorekreacijski center v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98, 43/01, 23/04, št. 116/08, Odl. US št. 40/10),
– Zazidalni načrt Terminal Sežana (Uradni list RS, št. 1/97, 63/97, 39/00, 43/04, 43/06, 23/08),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UP 21 – »Mehanizacija « v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98, 102/00, 39/06, 23/08),
– Odlok o ureditvenem načrtu UP 20 in UC 6 – Sežana zahod v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98, 35/99, 43/00, 119/02, 43/06, 23/08, 94/12), razen v delu, kjer ta odlok ureja gradnjo objektov potrebnih za gospodarsko javno infrastrukturo na delu parcele št. 6339 k.o. Sežana,
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZC 26 v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98).
(prostorski izvedbeni akti, ki ostanejo v veljavi)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Sežana JZ (Uradni list RS, št. 102/06),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta za območje ZS 11-Lehte v Sežani (Uradni list RS, št. 33/10), v delu EUP SŽ-97 in SŽ-151,
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »C-20 in C-21 – Ob avtobusni postaji« (Uradni list RS, št. 62/10),
– Odlok o OPPN – spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana center 1« v Sežani (Uradni list RS, št. 19/13).
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih straneh občine.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-1/2016-3
Sežana, dne 25. februarja 2016
Davorin Terčon l.r.
