Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) inOdloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Uradni list RS, št. 33/07, 45/09, 47/10, 30/12 in 11/15) je Občinski svet Občine Krško, na 13. seji, dne 3. 3. 2016, sprejel

(1) Tehnični pravilnik je priloga oziroma sestavni del Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško. Osnova za ravnanje s komunalnimi odpadki je Zakon o varstvu okolja, ki mu sledi vsa republiška regulativa, usklajena z evropskimi direktivami.

(2) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško zajema:

– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

– obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov,

– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(3) Vsebina tehničnega pravilnika:

– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja, zbiranja sekundarnih surovin, kompostiranja bioloških odpadkov in drugih načinov predelave;

– način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, pravilaodlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;

– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;

– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščnega prostornine posod, potrebnega posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev;

– standardizacijo predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;

– minimalni standard opreme zbiralnic (katere posode, vzdrževanje, nalepke, …);

– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz veljavnega odloka;

– druge sestavine, določene s tem odlokom;

– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.

(1) Komunalni odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s številko odpadka 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s številko odpadka 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s številko odpadka 20 03 ter embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s številko odpadka 15 01.

(2) V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.

(3) Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.

(4) V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: sekundarne surovine) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje in porabe, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja uporabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov.

(5) V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: kosovni odpadki) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji, električna in elektronska oprema (OEEO) in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.

(6) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih.

(7) Ostanek odpadkov so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot ostanek odpadkov vsi odpadki, ki jih ne more z vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati in obdelati.

(8) Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).

(9) Namenske predpisane posode za odpadke so namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).

(10) Namenska predpisana vreča za odpadke je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov.

(11) Odjemni prostor je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov; ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Dostop do odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3 m in svetle višine vsaj 3,6 m. Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ.

(12) Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.

(13) Zbiralnica je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer za steklo, papir, kovine, pločevinke, plastične mase in podobno). Zbiralnica je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. Za namene tega odloka se za ekološki otok in zbiralnico uporablja pojem zbiralnica.

(14) Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.

(15) Center za ravnanje z odpadki (CRO) je pokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Center za ravnanje z odpadki je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo. Na centru za ravnanje z odpadki (CRO) se lahko, v kolikor to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, izvaja tudi dejavnosti razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki so za to pooblaščene s strani izvajalca.

(16) Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki.

(17) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.

(18) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.

(19) Odlaganje ali odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.

(20) Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.

(21) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.

(22) Pristojni organ je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

(23) Program odvoza je program ravnanja z odpadki, ki ga pripravi in sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa.

(24) Obdelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Pri predelavi gre za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in mehansko obdelavo ločenih frakcij (embalaže) ter biološko obdelavo biorazgradljivih odpadkov (kompostiranje).

(25) Odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno).

(1) V občini Krško se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.

(2) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev.

(3) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na podlagi naročila uporabnika (kosovni odpadki, posebna naročila odvozov) ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico.

(4) Zbiranje odpadkov v centru za ravnanje z odpadki je tehnologija zbiranja vseh vrst odpadkov. Uporabnik lahko sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene posode oziroma kontejnerje.

(5) Za zbiranje komunalnih odpadkov izvajalec javne službe uporablja specialna smetarska vozila. Ta vozila lahko praznijo posode velikosti od 120 do 1.100 litrov. Za primere posebnih naročil uporabnikov ali pogodb s pravnimi osebami izvajalec javne službe zagotovi odvoze s samonakladalnimi vozili, ki omogočajo odvoze velikih kontejnerjev (5, 7, 20, 30 in 40 m³).

(6) Zbiranje odpadkov zagotavlja izvajalec javne službe na celotnem območju občine Krško. Lastnikom gospodarskih oziroma počitniških ter drugih objektov za občasno bivanje, se priporoča vključitev v redni odvoz komunalnih odpadkov. Tisti latniki tovrstnih objektov, ki se ne odločijo za vključitev v redni odvoz odpadkov, imajo obveznost vključitve v sistem plačevanja storitve ravnanja z odpadki, in sicer plačevanje fiksnega stroška – v višini pavšala. Uporabnik s tem pridobi možnost uporabe zbiralnic za ločene frakcije, enkrat letno lahko z odjemnega prostora omenjenega objekta odda kosovne odpadke, vse vrste komunalnih odpadkov lahko oddaja na CRO Spodnji Stari Grad.

(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru – pri uporabnikih.

(2) V okviru javne službe, se na območju občine Krško zagotavljajo naslednji načini ločevanja odpadkov:

– zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih,

– zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri uporabnikih,

– zbiranje mešane embalaže pri uporabnikih (izvajalec javne službe določi naselja v katerih je ta sistem v uporabi),

– zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij,

– zbiranje v akcijah,

– zbiranje po sistemu na klic (kosovni odpadki),

zbiranje na centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad.

(1) Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča:

– 26-krat letno za mešane komunalne odpadke;

– 48-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad;

– 26-krat letno za mešano embalažo.

(2) Izvajalec javne službe je dolžan prilagajati dinamiko praznjenja posod na zbiralnicah dejanskim potrebam. Dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je praviloma sledeča:

– 56-krat letno za mešano embalažo;

– 56-krat letno za odpadni papir;

– 12-krat letno za odpadno steklo;

– 48-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad.

(3) Minimalno število akcij zbiranja nevarnih odpadkov je 1-krat letno.

(4) Obratovanje centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari grad:

– ponedeljek – petek: 7.00 – 20.00 (marec-oktober), 7.00 – 18.00 (november-februar);

– sobota: 7.00 – 12.00;

– nedelja in prazniki zaprto.

(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih posodah, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6).

(2) Standardne velikosti posod za zbiranje komunalnih odpadkov so:

– 120 litrov,

– 240 litrov,

– 660 litrov,

– 770 litrov in

– 1.100 litrov.

(3) Pravni subjekti imajo lahko v uporabi kontejnerje velikosti od 5 – 8 m³ oziroma od 20 do 40 m³.

(1) Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za ostanek odpadkov, za biološke odpadke in za embalažo (na območju, kjer se biološki odpadki in embalaža zbira od vrat do vrat), zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov

(2) Odjemni prostor mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna.

(3) Ob določanju lokacij zbirnih in odjemnih prostorov je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Zbirna in prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirne in odjemne prostore ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih prostorov.

(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v posode, ne glede na to, ali so na zbirnem ali odjemnem prostoru, poskrbeti, da so pokrovi posod zaprti.

(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih prostorov.

(4) Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti posode za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemni prostor ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.

(5) Uporabnik je dolžan s posodami ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.

(1) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: zbiralnice) se izvaja na celotnem območju občine Krško.

(2) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.

(3) Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij.

(4) Posode na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja.

(1) Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako, da je min. na vsakih 100 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica.

(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo in oddelkom občinske uprave, pristojnim za gospodarske javne službe.

(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.

(4) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik.

(5) Zbiralnice, ki se urejajo, morajo biti narejene v skladu s Katalogom urbane opreme v občini Krško.

(1) Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad (CRO) je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine Krško.

(2) CRO upravlja in vzdržuje izvajalec.

(3) CRO mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

(4) Na CRO mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje.

(5) CRO mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri posodi oziroma kontejnerju razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi iz četrtega odstavka tega člena.

(6) Izvajalec javne službe mora zagotavljati redno oddajo zbranih odpadkov skladno s predpisi.

(7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne posode oziroma kontejnerje.

(8) Na CRO se zbirajo naslednje vrste odpadkov:

– papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,

– plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,

– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

– steklena embalaža,

– embalaža iz tekstila,

– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,

– kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami,

– izrabljene gume,

– steklo,

– biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,

– oblačila in tekstil,

– odpadne nagrobne sveče,

– topila,

– kisline,

– alkalije,

– fotokemikalije,

– pesticide,

– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,

– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,

– jedilno olje in maščobe,

– barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi,

– čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– zdravila,

– baterije in akumulatorji,

– odpadna električna in elektronska oprema,

– plastika,

– kosovni odpadki,

– zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine),

– manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.

(9) Uporabniki lahko na CRO brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis.

(10) Upravljavec je dolžan brezplačno prevzeti samo odpadke iz gospodinjstev, v običajnih količinah nastalih odpadkov v gospodinjstvu, vsi ostali uporabniki za prevzem odpadkov na CRO plačajo prevzem odpadkov v skladu s cenikom.

Izvajalec javne službe izvaja pranje vseh posod za odpadke v okviru storitev javne službe, minimalno 1-krat letno, in sicer s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo posode na odjemnem prostoru ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom.

(2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče:

– ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju;

– ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov in

– gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika.

(1) Izvajalec javne službe uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na večanju ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.

(2) Minimalni standard obveščanja in ozaveščanja je sledeči:

– spletna stran izvajalca,

– stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu, na CRO, po elektronskih medijih in

– pisno komuniciranje s posameznimi uporabniki.

(3) Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi CRO, razlage, članki).

(1) Uporabnik storitev se lahko pritoži na izvajanje storitve, in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.

(2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo.

(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od prejema reklamacije.

(4) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.

Vizualno kontrolo izvaja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem povzročitelju o tem obvesti prekrškovni organ.

(1) Izhodiščno prostornino posode določi izvajalec javne službe, glede na število oseb (upošteva se število oseb v gospodinjstvu, ki so uradno prijavljene na posameznem naslovu), vezanih na posamezno posodo. Pri pravnih osebah določi prostornino posod izvajalec javne službe glede na vrsto dejavnosti in količino komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti posameznih pravnih oseb.

(2) Prvo posodo so si dolžna gospodinjstva kupiti sama, zamenjava le te pa je strošek izvajalca javne službe, v kolikor do poškodbe posode ne pride zaradi krivde uporabnika. Vsakokratna nabava posode pri pravnih osebah je njihov strošek.

(3) Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev so dolžni odlagati odpadke v naslednje posode:

– individualna gradnja z do tremi osebami v gospodinjstvu – tipizirana posoda prostornine 120 litrov;

– individualna gradnja s štirimi ali več osebami v gospodinjstvu – tipizirana posoda prostornine 240 litrov;

– skupinska gradnja – skupinske posode prostornine od 660 do 1.100 litrov.

(4) Mešane komunalne odpadke se odvaža enkrat na štirinajst dni za vsa gospodinjstva v občini Krško, in sicer po razporedu objavljenem v Urniku odvoza, ki ga pripravi izvajalec javne službe, ki tudi poskrbi, da urnik prejmejo vsa gospodinjstva v občini Krško in je objavljen na spletni strani izvajalca javne službe.

(5) Povzročitelji so dolžni tipizirane posode postaviti na odjemni prostor, najkasneje do 5. ure zjutraj, na dan odvoza odpadkov. Izvajalec javne službe po izpraznitvi vrne posodo nazaj na odjemni prostor.

(6) V kolikor imajo uporabniki potrebo po postavitvi kontejnerjev za odpadke (velikosti 5, 7, 20, 30 ali 40 m³) jim na osnovi dodatne storitve (dodatno plačilo) to zagotovi izvajalec javne službe.

(7) Posode za mešane komunalne odpadke so sive barve in opremljene z namenskimi nalepkami, poleg individualnih posod za mešane komunalne odpadke so pri uporabnikih v uporabi še:

a) Skupinske posode:

– skupinske posode za odpadke se med uporabnike razdelijo premosorazmerno glede na število članov v posameznem gospodinjstvu.

b) Posode v skupni rabi pri gospodinjstvu in gospodarstvu:

– v primeru, da se uporablja ena posoda tako za gospodinjstvo kot za opravljanje gospodarske dejavnosti, je minimalna dovoljena posoda prostornine 240 litrov (v kolikor je članov v gospodinjstvu 3 ali manj). Pri obračunu se posoda razdeli tako, da se polovica prostornine posode obračuna gospodarstvu, gospodinjstvu pa po sprejeti metodologiji obračuna.

– pri delitvi posod od 660 do 1.100 litrov oziroma kontejnerjih, se za gospodarstvo obračuna dodeljena prostornina posode, za gospodinjske uporabnike pa po sprejeti metodologiji obračuna.

(8) V primeru, da količina odpadkov pri uporabnikih redno, to je vsaj enkrat mesečno, presega prostornino nameščene posode za odpadke, se povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode. Uporabnik je dolžan doplačati razliko med nakupno ceno trenutne posode in določene posode z večjo prostornino (plača se razlika med nakupno ceno npr. 120 l posode in 240 l posode).

(9) Občasno povečano količino ostanka odpadkov (ne več kot enkrat mesečno) je mogoče odložiti v tipiziranih vrečah izvajalca javne službe, opremljenih z njegovim logotipom. V ceni vreče je všteto zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov. Vreče se prodajajo v prostorih izvajalca javne službe. Tipizirane vreče se najkasneje do 5. ure zjutraj, na dan odvoza odpadkov, postavijo na odjemni prostor zraven posode za odpadke. Te vreče ne morejo nadomestiti posode za odpadke.

(10) Med mešane komunalne odpadke sodijo vsi odpadki, ki niso več uporabni ter so neprimerni za ponovno uporabo, in sicer:

– krtače, ščetke, čopiči,

– krpe in gobice za čiščenje,

– glavniki,

– ogledala,

– manjši ne-elektronski odpadki,

– žično in pleksi steklo,

– sesalne vrečke in odpadki od pometanja,

– cigaretni ogorki,

– fotografije, kasete (avdio, video),

– flomastri, svinčniki,

– lepilni trakovi,

– kosti,

– iztrebki malih živali,

– sanitetni material,

– higienski vložki, plenice,

– kozmetične blazinice,

– drugi neuporabni odpadki.

(1) Biorazgradljive odpadke se v občini Krško zbira v 120 in 240 l-skih posodah, v mestnih in primestnih naseljih. Posode brezplačno zagotovi izvajalec javne službe. Na ostalih območjih izvajalec javne službe zagotovi postavitev ene do dveh posod za zbiranje biorazgradljivih odpadkov pri zbiralnicah.

(2) Povzročitelji so dolžni tipizirane posode postaviti na odjemni prostor, najkasneje do 5. ure zjutraj, na dan odvoza odpadkov. Izvajalec javne službe po izpraznitvi vrne posodo nazaj na odjemni prostor.

(3) Posode za biorazgradljive odpadke so rjave barve in opremljene z namenskimi nalepkami.

(4) Odvoz biorazgradljivih odpadkov je organiziran tedensko, izjema je le zimsko obdobje (december, januar in februar), ko je odvoz vsakih 14 dni. Odvoz poteka po urniku odvoza, ki ga pripravi izvajalec javne službe, ga dostavi v vsa gospodinjstva v občini Krško, objavljen je tudi na spletni strani izvajalca javne službe.

(5) V kolikor imajo uporabniki potrebo po postavitvi kontejnerjev za biorazgradljive odpadke (velikosti 5, 7, 20, 30 ali 40 m³) jim na osnovi dodatne storitve (dodatno plačilo) to zagotovi izvajalec javne službe.

(6) Med biorazgradljive odpadke sodi:

– odpadno sadje in zelenjava (čebulni, krompirjevi olupki, ostanki solate, lupine lešnikov,…),

– kavna gošča in kavni filtri, čajni filtri,

– jajčne lupine,

– vrtni odpadki (cvetje, trava, odmrle rastline),

– drugi leseni odpadki (žagovina, lesni sekanci, lubje, veje dreves in grmovja),

– papirnati robčki in brisače, papirnate vrečke.

(1) Izvajalec javne službe ločeno zbira papir, steklo in mešano embalažo s pomočjo zbiralnic – prinašalni sistem, na katerih so minimalno štiri 1.100 litrske posode, in sicer ena posoda za zbiranje papirja, ena za zbiranje stekla in dve za zbiranje mešane embalaže. V posameznih naseljih pa izvajalec javne službe brezplačno zagotovi uporabnikom (gospodinjstvom) individualne 120 litrske posode za zbiranje mešane embalaže – zbiralni sistem.

(2) Izvajalec javne službe zagotovi minimalno eno zbiralnico na 100 prebivalcev v občini Krško.

(3) Urnik odvoza mešane embalaže iz gospodinjstev, za individualne posode, pripravi izvajalec javne službe in ga dostavi v vsa gospodinjstva v občini Krško, objavljen je tudi na spletni strani izvajalca javne službe.

(4) Vse posode na zbiralnici so zelene barve, opremljene so z namenskimi nalepkami in imajo namenske pokrove različnih barv:

– rdeča barva (papir);

– rumena barva ali modra barva (mešana embalaža);

– zelena barva (steklo).

a) Med papir in karton se oddaja:

– časopis, revije, prospekte,

– šolske zvezke, knjige, pisalni papir,

– kuverte, ovojni papir, papirnate vrečke,

– kartonske škatle in embalažo od prehrambenih izdelkov,

– manjša kartonsko embalažo.

b) K mešani embalaži se oddaja:

– plastenke pijač in živil,

– plastenke čistil in pralnih sredstev,

– plastične lončke (npr. jogurtove lončke),

– plastične vrečke in folije,

– vso plastična embalaža,

– pločevinke in konzerve živil ter pijač,

– sestavljeno embalažo od mleka in sokov (npr. tetrapak),

– kovinske pokrovčke in zamaške,

– alu folijo in alu pokrovčke od jogurtov.

c) Med steklo se oddaja:

– vse vrste praznih in čistih steklenic,

– kozarce za vlaganje,

– kozarčke in stekleničke otroške hrane,

– razbite kozarce in steklenice,

– steklena embalaža zdravil in kozmetike.

(1) Uporabniki lahko naročijo odvoz kosovnih odpadkov kadarkoli, skozi vse leto, in sicer po naslednjih pravilih:

– enkrat letno imajo vsa gospodinjstva možnost naročila odvoza kosovnih odpadkov brezplačno,

– v kolikor naroča odvoz kosovnih odpadkov več gospodinjstev skupaj, izvajalec javne službe brezplačno dostavi ustrezno velik kontejner,

– gospodinjstva v večstanovanjskih objektih, po skupnem dogovoru s stanovalci naročilo posredujejo upravitelju, ki naroči odvoz v njihovem imenu,

– ob naročilu (telefonsko ali preko spletnega obrazca) uporabnik/naročnik prejme dodatne informacije s strani izvajalca javne službe oziroma navodila glede odvoza. Odvoz je realiziran v 7 do 14 dneh od dneva naročila. O točnem datumu in času odvoza izvajalec javne službe telefonsko obvesti uporabnika dva dni pred odvozom.

(2) Med kosovne odpadke sodijo:

– sanitarni elementi,

– vzmetnice, sedežne garniture,

– omare,

– preproge,

– odpadni kovinski deli,

– drugi odpadki, ki jih zaradi velikosti ni možno odlagati v posode za odpadke,

– v sklopu kosovnega odvoza se odpelje tudi odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO).

(1) Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev organizira izvajalec javne službe enkrat letno, predvidoma v mesecu septembru. Za zbiranje se uporablja premična zbiralnica.

(2) Gospodinjstva o urniku in samem poteku akcije izvajalec javne službe obvesti na zadnji strani računov za obračun komunalnih storitev, individualno z letaki, preko sredstev javnega obveščanja. V vsaki krajevni skupnosti je določeno vsaj eno zbirno mesto, kamor lahko občani prinesejo nevarne odpadke.

(3) Pri zbiranju nevarnih odpadkov izvajalec javne službe vodi posebno evidenco že ob dostavi posameznih količin le-teh pri premični zbiralnici. Za skladiščenje se uporabljajo specialne posode oziroma kontejner.

(4) Med nevarne odpadke sodijo:

– termometri (z živim srebrom),

– pesticidi, insekticidi, fitoterapevtski pripravki,

– škropiva,

– barve, laki, razredčila,

– embalaža barv, lakov in topil,

– spreji,

– baterije ter akumulatorji,

– čistila, kemikalije, pralna sredstva,

– žarnice,

– motorna olja, smole, kiti.

(1) V sklopu CRO Spodnji Stari Grad se ločeno zbira tudi druge vrste odpadkov, kot so izrabljene avtomobilske gume, odpadne nagrobne sveče, OEEO, odpadna jedilna olja in masti, odpaden les, odpadne kovine in gradbene odpadke.

(2) Izrabljene avtomobilske gume se do predaje pooblaščenim prevzemnikom skladišči na platoju. Izrabljene gume dostavljajo gospodinjstva na CRO sama.

(3) Odpadne nagrobne sveče izvajalec javne službe zbira ločeno na pokopališčih in jih odvaža po potrebi. Na CRO Spodnji Stari Grad se jih skladišči do predaje pooblaščenim prevzemnikom.

(4) Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), kamor spadajo veliki in mali gospodinjski aparati, bela tehnika ter vsa vrsta elektronske opreme (TV, računalniki in računalniška oprema,…) se skladišči v nadstrešnici reciklažnega dvorišča. Tovrstne odpadke izvajalec javne službe zbira v sklopu zbiranja kosovnih odpadkov ali pa jih gospodinjstva na CRO dostavijo sama.

(5) Odpadna jedilna olja in masti, gospodinjstva dostavljajo na CRO sama, kjer se jih skladišči v nadstrešku reciklažnega dvorišča, do predaje v ponovno uporabo.

(6) Kovinske odpadke izvajalec javne službe zbira v sklopu zbiranja kosovnih odpadkov oziroma jih gospodinjstva sama dostavijo na CRO.

(7) Odpaden les izvajalec javne službe zbira v sklopu zbiranja kosovnih odpadkov oziroma jih gospodinjstva sama dostavijo na CRO.

(8) Gradbene odpadke lahko gospodinjstva, v količini ene avtomobilske prikolice letno, brezplačno dostavijo na CRO Spodnji Stari Grad. Med gradbene odpadke sodijo:

– ploščice, keramika,

– malta,

– zidaki oziroma ostanki zidov,

– beton,

– asfalt,

– mešani gradbeni odpadki,

– opeka,

– keramika,

– pesek,

– zemeljski izkopi,

– gradbeni les,

– kovine,

– izolacijski materiali.

(1) CRO Spodnji Stari Grad je namenjen predhodnemu razvrščanju in skladiščenju ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, ki se zberejo v okviru opravljanja občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, ter obdelavi zbranih oziroma prevzetih komunalnih odpadkov, vključno z nekaterimi drugimi vrstami odpadkov.

(2) V okviru opravljanja javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov mora izvajalec na CRO:

– redno sprejemati mešane komunalne odpadke, biorazgradljive odpadke, ločeno zbrano embalažo in ločene frakcije določenih komunalnih in kosovnih odpadkov od izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in jih skladiščiti do njihove obdelave,

– obdelati komunalne odpadke,

– redno oddajati izločene frakcije, primerne za recikliranje, v nadaljnjo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,

– redno oddajati izločene gorljive frakcije, primerne za energetsko predelavo, v sežig ali sosežig v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov,

– redno oddajati preostanek mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v odlaganje izvajalcu javne službe odlaganja komunalnih odpadkov,

– zagotavljati storitve tehtanja komunalnih odpadkov,

– voditi evidenco o prevzetih vrstah komunalnih odpadkih, namenjenih za obdelavo.

(1) Mešane komunalne odpadke izvajalec javne službe mehansko biološko obdela, v skladu z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe uporablja sortirno linijo za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in objekt kompostarne za biološko obdelavo (biološka stabilizacija mešanih komunalnih odpadkov) na CRO.

(2) Celotna tehnologija mehansko biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov je podana v Poslovniku CRO Spodnji Stari Grad.

(3) Vse mešane komunalne odpadke je potrebno pred odlaganjem obdelati po postopkih D8 in D9.

(1) Izvajalec javne službe biorazgradljive odpadke obdela v zaprtem objektu kompostarne v sklopu CRO, v katerem poteka nadzorovan, prisiljen proces kompostiranja, v skladu z določili veljavne zakonodaje.

(2) Natančen opis obdelave biorazgradljivih odpadkov je v Poslovniku CRO Spodnji Stari Grad.

(1) Ločeno zbrano embalažo izvajalec javne službe, v skladu z veljavno zakonodajo, brezplačno prepušča družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE).

(2) Izvajalec javne službe lahko ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov na CRO Spodnji Stari Grad obdela. Mešana embalaža se lahko obdeluje/sortira na sortirni liniji za mehansko obdelavo, steklo se do predaje v predelavo zgolj skladišči, na asfaltiranem platoju, ročno se izloča še nečistoče. Papir se skladišči do predaje v predelavo.

(3) Natančnejši postopki obdelave so opisani v Poslovniku CRO spodnji Stari Grad.

Na CRO se dostavljeni kosovni odpadki ločujejo na posamezne frakcije, in sicer na:

– odpadno električno in elektronsko oprema (OEEO) po skupinah, predpisanih z zakonom,

– kovinske kosovne odpadke,

– lesne kosovne odpadke,

– odpadni nekovinski in nelesni kosovni elementi (vzmetnice, sanitarni elementi, kavči,…).

a) Zbrana OEEO se skladišči ter preko sheme, v skladu z veljavno zakonodajo, oddaja registriranim prevzemnikom.

b) Kovinski kosovni odpadki se skladiščijo na CRO do predaje v ponovno uporabo.

c) Leseni kosovni odpadki se zmeljejo s posebnim drobilcem, skladiščijo in oddajajo v ponovno uporabo.

d) Vzmetnice, sedežne garniture, preproge in druge večje neuporabne kosovne odpadke izvajalec javne službe zmelje in preda v odstranjevanje pooblaščenim prevzemnikom.

Obdelave nevarnih odpadkov izvajalec javne službe ne izvaja, na CRO Spodnji Stari Grad poteka le skladiščenje tovrstnih odpadkov v posebnih posodah, ki se do predaje pooblaščenim prevzemnikom hranijo v specialnem premičnem kontejnerju.

(1) Izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ostanek mehansko biološko obdelanih mešanih komunalnih odpadkov – stabilizirano težko frakcijo mešanih komunalnih odpadkov odda na odlaganje na registrirano odlagališče odpadkov.

(2) Gorljivo (lahko frakcijo), ki nastane pri mehansko-biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, se v skladu z veljavno zakonodajo, odda v predelavo za nadomestno gorivo nato sledi termična obdelava/odstranjevanje oziroma energetsko izrabo.

(3) Gorljivo (lahko frakcijo) iz obdelave ločenih frakcij, ki je ni moč oddati v ponovno uporabo, se odda v termična obdelava/odstranjevanje oziroma energetsko izrabo.

(1) Osnova za izvajanje dejavnosti je Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško, objavljen v Uradnem listu RS št. 33/07, na osnovi katerega je izvajalec javne službe dolžan organizirani odvoz odpadkov na celotnem področju občine Krško.

(2) V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) se določijo elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun ravnanja s komunalnimi odpadki.

(3) Cena za javno službo ravnanja s komunalnimi odpadek se oblikuje v skladu z že omenjeno uredbo, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb in vsebuje naslednje storitve:

– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

– obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in,

– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(4) Povprečno mesečno obračunsko količino odpadkov za posamezno storitev ravnanja z odpadki se izračuna tako, da se načrtovano količino odpadkov razdeli na načrtovano prostornino posod/oseb za mešane komunalne odpadke vseh uporabnikov, pri čemer se upošteva pogostost odvoza.

(5) Obračunsko osnovo do uporabnikov predstavlja mesečna količina odpadkov za vsako velikost posode/osebo, izražena v kg, ki jo dobimo tako, da povprečno mesečno prostornino posod v litrih oziroma določeno litražo za posamezno storitev ravnanja z odpadki za vsako velikost posode/osebo pomnožimo s količnikom preračuna med količino odpadov in skupno prostornino posodo.

(6) Gospodinjstva in občasni povzročitelji so dolžni plačevati stroške za ravnanje z odpadki z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitev na njihovem področju.

(7) Obračun storitev ravnanja z odpadki se praviloma izvrši za nazaj, in sicer tekoči mesec za pretekli mesec. Uporabnikom se mesečno izstavi račun. Na računu je tudi specifikacija posameznih postavk.

(8) Osnova za zaračunavanje stroška zbiranja in obdelave ter prefakturiranje stroška odlaganja za nepridobitno dejavnost je število oseb v posameznem gospodinjstvu, ki so uradno prijavljene na posameznem naslovu, za posamezno osebo pa znaša obračunska osnova 40 litrov/odvoz.

(9) Osnova za zaračunavanje stroška zbiranja in obdelave ter prefakturiranje stroška odlaganja za pridobitno dejavnost je velikost nameščene posode.

(10) Velikost in število posod za mešane komunalne odpadke pri pravnih osebah določi izvajalec javne službe, glede na specifiko posamezne dejavnosti industrije oziroma. obrti, po enakem ključu izvajalec javne službe določi še število in velikost posod za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru.

(11) Skladno z metodologijo je cena izračunana na kg, zato je na računu izkazana količina v kg (na osebo ali posodo).

(12) V kolikor posamezno gospodinjstvo ne izpolni obveznosti nakupa prve posode za odpadke, se mu storitev obračunava glede na število oseb, ki so uradno prijavljene na posameznem odjemnem mestu.

(13) V primeru morebitnega odstopanja števila oseb v gospodinjstvu je uporabnik dolžan posredovati Potrdilo iz gospodinjske evidence oziroma Potrdilo o prijavi stalnega/začasnega prebivališča, ki jih izda Upravna enota.

(1) V okviru javne službe zbiranja in obdelave odpadkov se oblikuje in obračunava storitev za:

1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:

1.1. zbiranje komunalnih odpadkov, ki vključuje ceno:

– javne infrastrukture

– storitve

1.2. zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki vključuje ceno:

– javne infrastrukture

– storitve

2. obdelavo komunalnih odpadkov, ki vključuje ceno:

– javne infrastrukture

– storitve

(2) Na računu se za vsako storitev v okviru dejavnosti zbiranja in obdelave odpadkov ločeno prikaže in uporabnikom zaračuna v EUR/kg.

(1) Obračun storitve odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadov se uporabnikom obračunava na podlagi cene, ki jo izvajalcu javne službe zbiranja vsak mesec zaračuna izvajalec storitve odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadov.

(2) V obračun tekočega meseca za zajamejo obračunani stroški odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadov iz preteklega meseca.

(3) Mesečni obračun odlaganja preostankov predelava ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za gospodinjstva se izrazi v kg.

(4) Količina pripadajočih odpadov v kg se preračuna na podlagi celotne količine odloženih komunalnih odpadkov v preteklem mesecu.

Kot občasni povzročitelji se lahko upoštevajo le tiste fizične oziroma pravne osebe, katere ne uporabljajo objekta neprekinjeno vsaj 4 mesece. Izostanek mora biti podprt z dokazili. Za čas začasnega izostanka se obračunava t.i. fiksni strošek, ki je enak obremenitvi ene osebe.

Lastnikom za objekte, katerih posest je opuščena, ni potrebno plačevati storitev ravnanja z odpadki. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.

(1) Nova gospodinjstva in novi občasni povzročitelji se morajo prijaviti pri izvajalcu v roku petih dni od dneva vselitve ali od pridobitve lastništva ali začetka najemnega razmerja ali upravljanja gospodarskih oziroma bivalnih prostorov, da jih le ta vključi v sistem ravnanja z odpadki.

(2) V kolikor se navedene osebe ne prijavijo izvajalcu, je stroške za ravnanje z odpadki dolžan plačevati lastnik.

(3) Cena ravnanja z odpadki za ostale povzročitelje se obračunava po količini na podlagi sklenjene pogodbe ali naročila, med povzročiteljem in izvajalcem.

Na območju, kjer je organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora lastnik gospodarskih oziroma počitniških ter drugih objektov najkasneje v petih dneh po začetku povzročanja odpadkov pisno obvestiti izvajalca. V nasprotnem primeru se minimalna količina odpadkov za posamezne kategorije uporabnikov in povzročiteljev določi kot fiksni strošek, v višini pavšala. Višina pavšala je enaka znesku obremenitvi ene osebe.

Lastnikom objektov, ki so v izgradnji oziroma objektov, ki se obnavljajo ali rekonstruirajo je priporočljiva vključitev v redni odvoz, v kolikor se za to ne odločijo, si lahko naročijo 5 ali več m³kontejner (proti plačilu), v nasprotnem primeru se za odjemno mesto prične zaračunavati t.i. fiksni strošek, ki je enak obremenitvi ene osebe.

(1) Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitve, in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.

(2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo. V primeru obojestransko ustrezne rešitve pritožbe posreduje strokovni delavec ustrezni delovni nalog delavcu, ki izvede dogovorjeno rešitev.

(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od prejema reklamacije.

(4) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(1) Drugemu uporabniku, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi rok za plačilo. Če drugi uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača v roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem naslednjega meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če jo je drugi uporabnik imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave dolga.

(2) Prekinitev izvajanja storitev zbiranja in prevoza odpadkov traja toliko časa, da drugi uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali izvajalcu zaradi neplačevanja računov.

(3) O prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti pristojni inšpektorat.

Vizualno kontrolo izvaja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem povzročitelju o tem obvesti prekrškovni organ.

(1) Ko investitor posameznega projekta poda vlogo za izdajo projektnih pogojev se določi odjemni prostor ter tip in velikost posode za odpadke, v skladu z veljavno zakonodajo in Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško.

(2) Takoj, ko se prične z gradnjo objekta oziroma ob vgradnji vodomera, je investitor dolžan začeti s plačevanjem storitev ravnanja z odpadki. Za odjemno mesto se prične zaračunavati t.i. fiksni strošek, ki je enak obremenitvi ene osebe.

(3) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe.

Pogoje za izdajo raznih navodil določi izvajalec javne službe ravnanja z odpadki ali drugi ustrezni državni in občinski organi, skladno s pooblastili.

Koncesionar vzdrževanja javnih površin v občini Krško, je dolžan poskrbeti za odvoz odpadkov iz košev, zelenic in drugih površin, ki jih po pogodbi redno vzdržuje in za to plačati tudi stroške ravnanja z njimi. Prepovedano je odlaganje tovrstnih odpadkov v skupinske ali individualne posode pri gospodinjstvih ali drugih uporabnikih.

(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 14 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirne in odjemne prostore z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe.

(2) Velikost in število ustrezno označenih posod določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom. Po končani prireditvi, najkasneje do 6. ure zjutraj naslednjega dne, morajo organizatorji poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da se odpadki odpeljejo na tiste odjemne prostore, ki mu jih določi izvajalec.

(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan sam poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.

(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.

(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve.

(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.

(7) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju izvajanja dejavnosti priskrbeti posode glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo, v skladu z navodili izvajalca javne službe in Tehničnim pravilnikom.

(1) Izvajalec vodi, v obliki elektronske baze podatkov, kataster zbirnih in prevzemnih mest, ki vsebuje sledeče podatke:

– ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime in sedež drugega uporabnika,

– ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika,

– število uporabnikov, ki gravitira na zbirno mesto (pri gospodinjstvu število članov gospodinjstva, pri drugih uporabnikih število zaposlenih in površina poslovnih prostorov),

– vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu,

– velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov,

– podatek o tem ali uporabniki, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku,

– podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta (stanovanjski, poslovni, industrijski …) in

– naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov (trajno, občasno itd.).

(2) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:

– številko zbiralnice ločenih frakcij,

– naziv zbiralnice ločenih frakcij,

– vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij,

– velikost zabojnikov po vrstah odpadkov in

– lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss-Krügerjeve koordinate).

(1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na večanju ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.

(2) Minimalni standard obveščanja in ozaveščanja je sledeči:

– spletna stran izvajalca,

– stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po elektronskih medijih in

– pisno komuniciranje s posameznimi uporabniki.

(3) Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki …).

Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, Odlokom in Tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje določb Tehničnega pravilnika najkasneje v roku devetih mesecev od njegove uveljavitve.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 21/2016 z dne 18. 3. 2016

795. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško, stran 2667.