Na podlagi tretjega in šestega odstavka 18. člena, tretjega odstavka 87. člena in za izvrševanje 86. člena, tretjega in četrtega odstavka 89. člena ter šestega odstavka 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic
Ta uredba v skladu z Direktivo 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L št. 197 z dne 24. 7. 2012, str. 1), določa ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje, in sicer:
– vrste in količine nevarnih snovi za uvrstitev med obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje,
– merila za razvrstitev na obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje,
– roke in vsebino prijave obrata,
– vsebino zasnove zmanjšanja tveganja za okolje in varnostnega poročila,
– informacijo za javnost o obratih,
– vsebino in sestavine vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja,
– analizo izpustov nevarnih snovi v obratih in poročanje o njih.
(1) Ta uredba se uporablja za območja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje ali obrate večjega tveganja za okolje.
(2) Ta uredba se ne uporablja za območja:
1. na katerih se izvajajo dejavnosti Slovenske vojske,
2. z nevarnostmi, ki so posledica ionizirajočega sevanja snovi,
3. za prevoz nevarnega blaga v cestnem, železniškem in zračnem prometu, po morju in celinskih vodah zunaj obrata ter za vmesno in začasno skladiščenje nevarnega blaga, povezano s tem prevozom,
4. za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje nevarnega blaga od enega do drugega prevoznega sredstva v pristaniščih in ranžirnih postajah zunaj obrata,
5. za transport nevarnih snovi po cevovodih, vključno s črpalnimi postajami, če gre za cevovod ali črpalno postajo zunaj obrata,
6. za raziskovanje in izkoriščanje (pridobitev, obogatitev, skladiščenje) mineralnih surovin v rudnikih in kamnolomih, vključno z vrtinami,
7. za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, vključno z ogljikovodiki, v morju,
8. za podzemno skladiščenje plina v morju, ki vključujejo tudi območja v morju, kjer se skladiščijo, raziskujejo ali izkoriščajo mineralne surovine, vključno z ogljikovodiki,
9. za odlaganje odpadkov, vključno s podzemnim odlaganjem.
(3) Ne glede na 6. in 9. točko prejšnjega odstavka se ta uredba uporablja za:
1. območja za podzemno skladiščenje plina na kopnem v naravnih plasteh, vodonosnikih, solnih jamah in opuščenih rudnikih ter za kemijske in toplotne postopke obdelave plina, v katere so vključene nevarne snovi, skupaj s skladiščenjem pri teh obdelavah, ter
2. delujoča območja za odlaganje hidrometalurške jalovine, na katerih so nevarne snovi, vključno z usedalnimi bazeni in pregradami.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. nevarna snov za razvrstitev obratov je nevarna snov ali zmes, razvrščena v skladu z razredom in kategorijo nevarnosti iz preglednice 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ter snov ali zmes, ki je navedena v preglednici 2 priloge 1 te uredbe;
2. tveganje je verjetnost, da v določenem obdobju ali pod določenimi pogoji pride do določenega učinka;
3. obstoječi obrat je obrat, za katerega je bilo pred uveljavitvijo te uredbe izdano okoljevarstveno dovoljenje, in za katerega se z uveljavitvijo te uredbe ne spremeni uvrstitev med obrate večjega tveganja za okolje ali obrate manjšega tveganja za okolje;
4. obstoječi obrat s spremenjeno razvrstitvijo iz notranjih razlogov je obrat, za katerega je bilo pred uveljavitvijo te uredbe izdano okoljevarstveno dovoljenje, in za katerega se po uveljavitvi te uredbe spremeni razvrstitev iz obrata večjega tveganja za okolje v obrat manjšega tveganja za okolje ali obratno zaradi spremenjenega nabora nevarnih snovi, ki je posledica sprememb naprav ali dejavnosti obrata;
5. obstoječi obrat s spremenjeno razvrstitvijo iz zunanjih razlogov je obrat, za katerega je bilo pred uveljavitvijo te uredbe izdano okoljevarstveno dovoljenje, in za katerega se po uveljavitvi te uredbe spremeni razvrstitev iz obrata večjega tveganja za okolje v obrat manjšega tveganja za okolje ali obratno iz razlogov, ki niso navedeni v prejšnji točki;
6. drugi obrat je kraj obratovanja, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med obrate večjega tveganja za okolje ali obrate manjšega tveganja za okolje iz razlogov, ki niso navedeni v 4. točki tega člena;
7. sosednji obrat je obrat, ki je tako blizu kateremu od obratov, da se zaradi njegove lokacije in prisotnih nevarnih snovi poveča tveganje ali obseg možnih posledic večje nesreče;
8. naprava na območju obrata je nepremična ali premična tehnološko zaokrožena osnovna proizvodna enota obrata, v kateri se nevarne snovi proizvajajo, uporabljajo ali shranjujejo ali se z njimi ravna kako drugače. Taka naprava obsega vse objekte, opremo, napeljave, cevovode, stroje, orodje in infrastrukturo, kot so industrijski tiri, grajeni in negrajeni deli obale, pristaniška infrastruktura ter trajna in začasna skladišča, potrebna za obratovanje obrata;
9. shranjevanje nevarnih snovi je prisotnost nevarnih snovi v obratu zaradi skladiščenja, odlaganja za varno hranjenje ali ustvarjanja zalog;
10. verižni učinek je povečana verjetnost in možnost za nastanek večje nesreče ali hujših posledic večje nesreče v posameznem obratu zaradi njegove lege ter bližine drugih obratov in nevarnih snovi, ki se proizvajajo, skladiščijo ali kakorkoli drugače uporabljajo v teh obratih;
11. načrt zaščite in reševanja je načrt zaščite in reševanja po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
12. okoljevarstveno dovoljenje je dovoljenje iz 86. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15; v nadaljnjem besedilu: zakon).
(vrste obratov in merila za uvrstitev med obrate)
(1) Obrati se uvrstijo med obrate manjšega tveganja za okolje ali obrate večjega tveganja za okolje na podlagi meril, določenih v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(2) Obrat se uvrsti med obrate manjšega tveganja za okolje, če je:
– količina najmanj ene od nevarnih snovi na območju obrata, ki je razvrščena v razred in kategorijo nevarnosti iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to razvrstitvijo določena v stolpcu 2 preglednice 1 priloge 1 te uredbe in manjša od količine za razvrstitev, ki je za snov s to razvrstitvijo določena v stolpcu 3 preglednice 1 priloge 1 te uredbe, ali
– količina najmanj ene od nevarnih snovi na območju obrata, ki je navedena v preglednici 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 2 preglednice 2 priloge 1 te uredbe in manjša od količine za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 3 preglednice 2 priloge 1 te uredbe.
(3) Obrat se uvrsti med obrate večjega tveganja za okolje, če je:
– količina najmanj ene od nevarnih snovi na območju obrata, ki je razvrščena v razred in kategorijo nevarnosti iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to razvrstitvijo določena v stolpcu 3 preglednice 1 priloge 1 te uredbe, ali
– količina najmanj ene od nevarnih snovi na območju obrata, ki je navedena v preglednici 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 3 preglednice 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Nevarne snovi se razvrstijo v razrede in kategorije nevarnosti v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje, pakiranje ter označevanje snovi in zmesi.
(5) Za razvrščanje obratov se upoštevajo tudi snovi na območju obratov, ki po predpisih, ki urejajo razvrščanje, pakiranje ter označevanje snovi in zmesi, niso razvrščene med nevarne snovi (npr. odpadki), vendar imajo ali bi lahko imele z upoštevanjem značilnosti obrata enake lastnosti glede možnosti povzročitve večje nesreče kakor snovi, ki so razvrščene v razrede in kategorije nevarnosti iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe ali so navedene v preglednici 2 priloge 1 te uredbe. Za take snovi se upoštevajo količine za razvrstitev najbolj podobne nevarne snovi s kategorijami nevarnosti iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe ali najbolj podobne imenovane snovi v preglednici 2 priloge 1 te uredbe.
(dodatna merila za uvrstitev med obrate)
(1) Če se na podlagi meril iz prejšnjega člena obrat ne razvrsti med obrate manjšega tveganja za okolje ali obrate večjega tveganja za okolje, se uporabijo dodatna merila, in sicer upoštevanje skupne količine treh skupin nevarnih snovi v obratu.
(2) Skupne količine treh skupin nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka so:
– skupna količina nevarnih snovi na območju obrata iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe, ki so razvrščene med akutno strupene kategorije 1, 2 ali 3 z načinom izpostavljenosti pri vdihavanju ali med specifično strupene za ciljne organe kategorije 1, in drugih nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene v kategorije nevarnosti iz vrstic H1 do H3 preglednice 1 priloge 1 te uredbe,
– skupna količina nevarnih snovi na območju obrata iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe, ki so razvrščene med eksplozive, vnetljive pline, vnetljive aerosole, oksidativne pline, vnetljive tekočine, samoreaktivne snovi in zmesi, organske perokside, piroforne tekočine in trdne snovi, oksidativne tekočine in trdne snovi, ter drugih nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene v kategorije nevarnosti iz vrstic P1 do P8 preglednice 1 priloge 1 te uredbe,
– skupna količina nevarnih snovi na območju obrata iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe, ki so razvrščene med nevarne za vodno okolje v kategoriji akutno 1, kronično 1 ali kronično 2, in drugih nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene v kategorije nevarnosti iz vrstic E1 in E2 preglednice 1 priloge 1 te uredbe.
(3) Obrat se uvrsti med obrate manjšega tveganja za okolje, kadar so v obratu nevarne snovi, ki spadajo v eno od skupin nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka, če vsaj za eno od teh skupin nevarnih snovi velja:
pri čemer je:
– qi: količina posamezne nevarne snovi v obratu in
– Q2i: količina za razvrstitev, ki je za imenovano nevarno snov določena v stolpcu 2 preglednice 2 priloge 1 te uredbe oziroma v stolpcu 2 preglednice 1 priloge 1 te uredbe za nevarno snov, ki je razvrščena v razred nevarnosti iz te preglednice in se zanjo količina za razvrstitev upošteva v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe.
(4) Obrat se uvrsti med obrate večjega tveganja za okolje, kadar so v obratu nevarne snovi, ki spadajo v eno od skupin nevarnih snovi iz drugega odstavka tega člena, če vsaj za eno od teh skupin nevarnih snovi velja:
pri čemer je:
– qi: količina posamezne nevarne snovi v obratu in
– Q3i: količina za razvrstitev, ki je za imenovano nevarno snov določena v stolpcu 3 preglednice 2 priloge 1 te uredbe oziroma v stolpcu 3 preglednice 1 priloge 1 te uredbe za nevarno snov, ki je razvrščena v razred nevarnosti iz te preglednice in se zanjo količina za razvrstitev upošteva v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe.
(5) Kadar bi se obrat z upoštevanjem meril in dodatnih meril lahko hkrati uvrstil med obrate manjšega ali večjega tveganja za okolje, se uvrsti med obrate večjega tveganja za okolje.
(pravila za razvrstitev obratov)
(1) Za razvrstitev obratov na obrate manjšega ali večjega tveganja za okolje se za posamezno nevarno snov v obratu upošteva največja od naslednjih količin nevarne snovi:
– ki je v obratu dejansko prisotna,
– ki bi v nekem trenutku lahko bila prisotna v obratu z upoštevanjem njegove največje zmogljivosti,
– za katero se utemeljeno domneva, da bi lahko nastala ob nepredvidenih dogodkih ali večji nesreči.
(2) Če je posamezna nevarna snov razvrščena v več razredov nevarnosti iz stolpca 1 preglednice 1 priloge 1 te uredbe, se pri razvrščanju obrata upošteva najmanjša količina za razvrstitev, določena v stolpcu 2 ali 3 preglednice 1 priloge 1 te uredbe.
(3) Če ima posamezna nevarna snov iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe tudi nevarno lastnost iz stolpca 1 preglednice 1 priloge 1 te uredbe, se pri razvrščanju obrata upoštevajo količine za razvrščanje iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnja odstavka se pri uporabi dodatnih meril za uvrstitev med obrate iz prejšnjega člena upoštevajo količine za razvrstitev iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe glede na nevarno lastnost snovi, ki je bila upoštevana pri računu skupne količine treh skupin nevarnih snovi iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(5) Pri razvrstitvi obratov se zmesi obravnavajo enako kakor čiste snovi, če so v mejah koncentracije, ki so določene glede na njihove lastnosti v predpisih, ki urejajo razvrščanje, označevanje ter pakiranje snovi in zmesi, razen če je v prilogi 1 te uredbe zanje navedena odstotna sestava ali druga specifikacija.
(6) Pri razvrstitvi obratov se lahko zanemarijo nevarne snovi, ki so v obratu v količinah, manjših od 2 odstotkov količin za razvrstitev iz preglednice 1 ali preglednice 2 priloge 1 te uredbe, če je njihova lokacija znotraj obrata taka, da ne morejo povzročiti večje nesreče v obratu.
III. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA OBRATA
(obveznosti upravljavca obrata)
(1) Upravljavec obrata mora ukreniti vse potrebno, da se pri načrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževalnih delih, večjih spremembah, zaustavitvi in prenehanju obrata preprečijo večje nesreče in zmanjšajo njihove posledice.
(2) Upravljavec obrata mora tudi:
1. prijaviti obrat v skladu z 8. členom te uredbe,
2. za obrat manjšega tveganja za okolje izdelati zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje v skladu z 9. členom te uredbe in obratovati v skladu s to zasnovo,
3. sprejeti in izvajati zasnovo preprečevanja večjih nesreč v skladu z 10. členom te uredbe,
4. za obrat večjega tveganja za okolje vzpostaviti sistem obvladovanja varnosti v skladu z 11. členom te uredbe in obratovati v skladu z njim ter izdelati varnostno poročilo v skladu z 12. členom te uredbe in obratovati v skladu s tem poročilom,
5. v skladu z zakonom pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
6. zagotoviti informacijo za javnost o obratu v skladu s 13. členom te uredbe,
7. za obrat večjega tveganja za okolje izdelati načrt zaščite in reševanja ter pristojnim organom zagotoviti podatke za izdelavo občinskih ali regijskih načrtov zaščite in reševanja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
8. obvestiti pristojni organ oziroma mu sporočati podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v zvezi z izrednim dogodkom, povezanim z izpusti nevarnih snovi v obratu, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
9. ob spremembi upravljavca obrata najpozneje v 15 dneh obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o novemu upravljavcu.
(1) Upravljavec obrata mora ministrstvu kot del vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja prijaviti obrat, tako da mu pošlje naslednje podatke:
– firmo in naslov upravljavca obrata ter ime in priimek odgovorne osebe,
– naziv in naslov obrata,
– o nevarnih snoveh v obratu, pri čemer navede ime nevarne snovi, količino in fizikalno obliko,
– o uvrstitvi med obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje,
– o dejavnostih, ki potekajo ali bodo potekale v obratu, pri čemer upošteva klasifikacijo dejavnosti, ki se uporablja v registru obratov na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU),
– o okolici obrata in o dejavnikih, ki bi lahko povzročili večjo nesrečo ali poslabšali njene posledice. Ti podatki morajo obsegati tudi podatke o sosednjih obratih, če so na voljo, ter o dejavnostih, območjih ali posegih v prostor v okolici obrata, ki bi lahko povzročili tveganje ali povečali tveganje ali posledice večjih nesreč ali verižnih učinkov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec drugega obrata večjega tveganja za okolje podatke iz prejšnjega odstavka ministrstvu pošlje najpozneje eno leto po tem, ko so izpolnjeni pogoji za uvrstitev med obrate večjega tveganja za okolje.
(zasnova zmanjšanja tveganja za okolje)
(1) Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje je pisni dokument, s katerim upravljavec obrata manjšega tveganja za okolje prikaže, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in zmanjšanje njihovih posledic. Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje obsega zasnovo preprečevanja večjih nesreč in prikaz izvajanja zasnove preprečevanja večjih nesreč v obratu.
(2) Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje vsebuje:
1. povzetek zasnove zmanjšanja tveganja za okolje,
2. podatke o upravljavcu obrata,
3. podatke o obratu in okolici obrata,
4. zasnovo preprečevanja večjih nesreč,
5. opis izvajanja zasnove preprečevanja večjih nesreč, vključno z ukrepi, s katerimi se zagotovi varno ravnanje z nevarnimi snovmi v primeru prenehanja obrata, ki obsega zlasti:
– organizacijo obrata in odgovornosti za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic,
– prepoznavanje nevarnosti večjih nesreč z nevarnimi snovmi ter scenarije takih nesreč,
– nadzor obratovanja zaradi obvladovanja nevarnosti večjih nesreč,
– ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, vključno s pripravljenostjo za ukrepanje ob nesrečah,
6. opis upoštevanja verižnih učinkov, kadar gre za obrat, ki je v skladu z 18. členom te uredbe del skupine obratov z možnimi verižnimi učinki,
7. sklepno izjavo.
(3) Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje se izdela v skladu s smernicami, ki jih ministrstvo objavi na svoji spletni strani.
(4) Investitor ali upravljavec obrata manjšega tveganja za okolje izdela zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje pred začetkom obratovanja obrata.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek izdela upravljavec drugega obrata manjšega tveganja za okolje zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje najpozneje eno leto po tem, ko so izpolnjeni pogoji za uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje.
(zasnova preprečevanja večjih nesreč)
(1) Zasnova preprečevanja večjih nesreč je del zasnove zmanjšanja tveganja za okolje in je pisna izjava upravljavca obrata, s katero opredeli politiko varstva pred večjimi nesrečami za obrat, ki ga upravlja.
(2) V zasnovi preprečevanja večjih nesreč upravljavec obrata določi načela in usmeritve glede preprečevanja večjih nesreč in zmanjšanja njihovih posledic, in sicer tako, da zagotavlja visoko raven varstva človekovega zdravja in okolja.
(3) Zasnova preprečevanja večjih nesreč mora biti sorazmerna s tveganjem za okolje, značilnim za obrat. Vsebovati mora cilje in načela ukrepanja upravljavca, vlogo in odgovornost vodstva obrata ter zavezanost k nenehnemu izboljševanju obvladovanja nevarnosti večjih nesreč z nevarnimi snovmi in zagotavljanju visoke ravni varstva pred takšnimi nesrečami.
(4) Upravljavec obrata z organizacijo, sredstvi in sistemom obvladovanja varnosti, sorazmerno z nevarnostmi večjih nesreč, z upoštevanjem zapletenosti obrata in značilnosti njegovih dejavnosti ter v skladu s prvim odstavkom 11. člena te uredbe in prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe, zagotavlja izvajanje zasnove preprečevanja večjih nesreč v praksi.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec obrata manjšega tveganja za okolje lahko izvaja zasnovo preprečevanja večjih nesreč z organizacijo, sredstvi in sistemi vodenja, sorazmerno z nevarnostmi večjih nesreč ter z upoštevanjem načel glede sistema obvladovanja varnosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.
(sistem obvladovanja varnosti)
(1) Upravljavec obrata večjega tveganja za okolje kot del upravljanja obrata vzpostavi in izvaja sistem obvladovanja varnosti, ki mora biti sorazmeren z nevarnostmi večjih nesreč, vrsto dejavnosti v obratu in zapletenostjo njegove organiziranosti ter temeljiti na oceni tveganja. Sistem obvladovanja varnosti je tisti del organizacije in vodenja obrata, s katerim upravljavec določi organizacijo, odgovornosti, navodila, postopke, prakse ravnanja ter sredstva za opredelitev in izvajanje zasnove preprečevanja večjih nesreč.
(2) Zahteve za sistem obvladovanja varnosti so podrobneje določene v prilogi 2 te uredbe.
(1) Varnostno poročilo je pisni dokument, s katerim upravljavec obrata večjega tveganja za okolje prikaže, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic. V varnostnem poročilu upravljavec obrata analizira možne večje nesreče obrata ter prikaže način njihovega preprečevanja in zmanjševanja njihovih posledic za zdravje in premoženje ljudi ter okolje.
(2) Varnostno poročilo vsebuje:
1. prikaz zasnove preprečevanja večjih nesreč,
2. prikaz sistema obvladovanja varnosti,
3. prikaz večjih nesreč, ki bi se lahko zgodile v obratu,
4. prikaz ukrepov za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic,
5. prikaz, da sta varnost in zanesljivost obrata zagotovljeni pri načrtovanju, med gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem vsake naprave na območju obrata ter skladiščnih prostorov, opreme in infrastrukture za njeno obratovanje, ki so povezani z nevarnostmi nastanka večje nesreče z nevarnimi snovmi,
6. podatke o tveganju za okolje, na podlagi katerih lahko pristojni organ odloča o urejanju prostora in graditvi objektov v bližini obrata,
7. prikaz, da so pri obravnavi večjih nesreč upoštevane možnosti verižnih učinkov v skladu z 18. členom te uredbe,
8. prikaz vplivnega območja obrata, na katerem bi učinki večjih nesreč v obratu lahko škodljivo vplivali na zdravje in premoženje ljudi ter na okolje,
9. prikaz območja za pošiljanje informacije za javnost v skladu s 13. členom te uredbe,
10. prikaz ukrepov za zagotovitev varnega ravnanja z nevarnimi snovmi ter preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic ob prenehanju obrata,
11. prikaz, da je izdelan načrt zaščite in reševanja ter da so lokalni skupnosti poslani podatki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Podrobnejša vsebina varnostnega poročila je določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe, izdela pa se v skladu s smernicami, ki jih ministrstvo objavi na svoji spletni strani.
(4) Upravljavec obrata v varnostnem poročilu navede organizacije, ki so bile vključene v njegovo pripravo.
(5) Investitor ali upravljavec obrata večjega tveganja za okolje izdela varnostno poročilo pred pričetkom obratovanja obrata.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek izdela upravljavec drugega obrata večjega tveganja za okolje varnostno poročilo najpozneje dve leti po tem, ko so izpolnjeni pogoji za uvrstitev med obrate večjega tveganja za okolje.
(informacija za javnost o obratih)
(1) Upravljavci obratov morajo za javnost pripraviti pisno informacijo o nevarnostih večjih nesreč v svojih obratih in o ravnanju v takšnih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: informacija za javnost o obratih).
(2) Upravljavci obratov manjšega tveganja za okolje v informaciji za javnost o obratih navedejo vsebine iz 1. do 5. točke ter 8. točke I. dela priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, upravljavci obratov večjega tveganja za okolje pa dodatno še vsebine iz 1. in 2. točke II. dela priloge 4 te uredbe.
(3) Upravljavci obratov informacijo za javnost o obratih pregledajo in po potrebi spremenijo ali dopolnijo ob vsaki večji spremembi obrata ali najmanj vsakih pet let.
(4) Upravljavci obratov objavijo informacijo za javnost o obratih v elektronski obliki na svoji spletni strani in v fizični obliki na oglasni deski ali drugem prostoru v obratu, kjer je na voljo javnosti.
(5) Upravljavci obratov večjega tveganja za okolje pošljejo informacijo za javnost o obratih v elektronski ali fizični obliki osebam in javnim ustanovam na vplivnem območju v okolici obrata, vključno s šolami in bolnišnicami, ter upravljavcem obratov, s katerimi sestavljajo skupino obratov z možnimi verižnimi učinki v skladu z 18. členom te uredbe. Za pošiljanje informacije za javnost o obratih se za vplivno območje v okolici obrata šteje območje, na katerem bi večje nesreče v obratu lahko škodljivo vplivale na zdravje ljudi in na okolje.
(6) Upravljavci obratov zagotovijo informacijo za javnost o obratih na način iz četrtega in petega odstavka tega člena najpozneje v treh mesecih po začetku obratovanja obrata, najpozneje tri mesece po vsaki spremembi ali dopolnitvi informacije v skladu s tretjim odstavkom tega člena oziroma najmanj vsakih pet let.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec drugega obrata informacijo za javnost o obratih zagotovi najpozneje eno leto po tem, ko so za kraj obratovanja izpolnjeni pogoji za uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje, oziroma najpozneje dve leti po tem, ko so za kraj obratovanja izpolnjeni pogoji za uvrstitev med obrate večjega tveganja za okolje in najpozneje tri mesece po vsaki spremembi ali dopolnitvi informacije za javnost o obratih v skladu s tretjim odstavkom tega člena oziroma najmanj vsakih pet let.
(8) Ministrstvo objavi informacije iz 7. točke I. dela in 4. točke II. dela priloge 4 te uredbe ter iz drugega odstavka 19. člena te uredbe na spletni strani ministrstva.
(9) Inšpektorat, pristojen za varstvo okolja, in inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, objavita informacije iz 6. točke I. dela priloge 4 te uredbe na njuni spletni strani.
(10) Občine, na območju katerih so obrati večjega tveganja za okolje, objavijo informacije iz 3. točke II. dela priloge 4 te uredbe na njihovi spletni strani.
(11) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, objavi napotke za javnost glede ravnanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi na svoji spletni strani.
IV. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE, VERIŽNI UČINKI IN REGISTER OBRATOV
(vloga in izdaja okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Upravljavec obrata vloži pisno vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: vloga).
(2) Če so v vlogi tudi podatki, ki štejejo za poslovno skrivnost, mora upravljavec obrata:
– priložiti sklep, s katerim pooblaščeni organ upravljavca v skladu z zakonom določi, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost,
– ustrezno označiti podatke v vlogi, ki štejejo za poslovno skrivnost, in
– predložiti izvod vloge, namenjen vpogledu javnosti, v katerem morajo biti podatki, ki štejejo za poslovno skrivnost, nadomeščeni z ustrezno vsebino.
(3) Upravljavec drugega obrata vloži vlogo v roku za izdelavo zasnove zmanjšanja tveganja za okolje iz petega odstavka 9. člena te uredbe ali v roku za izdelavo varnostnega poročila iz šestega odstavka 12. člena te uredbe.
(vloga upravljavca obrata manjšega tveganja za okolje)
Vloga upravljavca obrata manjšega tveganja za okolje vsebuje:
1. firmo in naslov upravljavca obrata,
2. podatke o obratu (ime in naslov obrata, parcelne številke in katastrske občine območja obrata) in njegovih dejavnostih,
3. zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje.
(vloga upravljavca obrata večjega tveganja za okolje)
Vloga upravljavca obrata večjega tveganja za okolje vsebuje:
1. firmo in naslov upravljavca obrata,
2. podatke o obratu (ime in naslov obrata, parcelne številke in katastrske občine območja obrata) in njegovih dejavnostih,
3. varnostno poročilo.
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
Okoljevarstveno dovoljenje vsebuje:
1. firmo in naslov upravljavca obrata ter ime in naslov obrata,
2. opis obrata z navedbo vrste dejavnosti, njegove zmogljivosti ter vrste in količine nevarnih snovi v obratu,
3. potrditev ustreznosti varnostnega poročila ali zasnove zmanjšanja tveganja za okolje,
4. druge ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, ki jih ministrstvo naloži upravljavcu obrata kadar presodi, da so taki ukrepi potrebni zaradi preprečevanja večje nesreče ali zmanjševanja njenih posledic,
5. ukrepe, ki jih je treba izvesti ob prenehanju obrata,
6. čas veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
(1) Ministrstvo določi skupine obratov z možnimi verižnimi učinki. Take skupine sestavljajo obrati, katerih medsebojna razdalja je manjša ali enaka 700 m.
(2) Ministrstvo naloži upravljavcem obratov, ki so del skupine obratov z možnimi verižnimi učinki, da:
– si zaradi upoštevanja vrste in obsega skupne nevarnosti večje nesreče izmenjajo podatke o nevarnostih večjih nesreč, o možnostih za njihov nastanek, pa tudi o ukrepih za preprečitev takih nesreč in zmanjšanje njihovih učinkov ter posledic za ljudi in okolje,
– podatke iz prejšnje alineje upoštevajo v zasnovah zmanjšanja tveganja za okolje, sistemih obvladovanja varnosti, varnostnih poročilih in načrtih zaščite in reševanja najpozneje v šestih mesecih po prejemu teh podatkov,
– sodelujejo pri izdelavi informacije za javnost o obratih v skladu s 13. členom te uredbe, tako da izdelajo skupno informacijo ali v svoji informaciji za javnost upoštevajo vrsto in obseg skupne nevarnosti večjih nesreč,
– sodelujejo pri zagotavljanju informacije za javnost o obratih za osebe na vplivnem območju, kadar izdelajo skupno informacijo,
– ne glede na peti odstavek 13. člena te uredbe informacijo za javnost o obratih pošljejo tudi upravljavcem sosednjih naprav in dejavnosti, za katere se ta uredba ne uporablja,
– sodelujejo pri pošiljanju podatkov v skladu s 7. točko drugega odstavka 7. člena te uredbe, tako da pristojni organ lahko povečano nevarnosti večjih nesreč zaradi možnosti verižnih učinkov upošteva pri izdelavi občinskih ali regijskih načrtov zaščite in reševanja.
(3) Ministrstvo odločbo iz prejšnjega odstavka pošlje občinam, na območju katerih obratujejo obrati, ki so del skupine obratov z možnimi verižnimi učinki, ministrstvu, pristojnemu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpekciji, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in inšpekciji, pristojni za okolje.
(1) Ministrstvo vodi register obratov.
(2) Register obratov vsebuje naslednje podatke za vsakega od obratov manjšega in večjega tveganja za okolje:
– firmo in sedež upravljavca obrata ter ime in kraj obrata,
– navedbo dejavnosti, ki poteka v obratu, pri čemer se upošteva klasifikacija dejavnosti, ki se uporablja v registru obratov na ravni EU,
– status obrata (obrat manjšega ali večjega tveganja za okolje).
(3) Ministrstvo vpiše obrat v register obratov na podlagi podatkov iz prijav v skladu z 8. členom te uredbe in vlog v skladu s 14., 15. in 16. členom te uredbe.
(4) Ministrstvo pregleda in spremeni ali dopolni register obratov, če je to potrebno, najmanj vsake tri mesece.
(5) Ministrstvo izpiše obrat iz registra obratov:
– na podlagi zahteve upravljavca obrata, če niso več izpolnjeni pogoji za uvrstitev med obrate manjšega ali večjega tveganja za okolje,
– s prenehanjem obrata.
(obveščanje o čezmejnih vplivih)
(1) Ministrstvo pošlje pristojnemu organu druge države obvestilo o obratu, v katerem bi lahko nastala večja nesreča s čezmejnimi vplivi, ki vsebuje:
– kraj obrata,
– opis dejavnosti, ki se izvajajo v obratu,
– razpoložljive podatke o možnih čezmejnih vplivih.
(2) Ministrstvo pripravi obvestilo iz prejšnjega odstavka na podlagi prijav obratov v skladu z 8. členom te uredbe, vlog za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s 14., 15. in 16. členom te uredbe ali na podlagi ugotovitev inšpekcijskega nadzora.
V. IZPUST NEVARNIH SNOVI V OBRATU
(obveščanje o izpustu nevarne snovi v obratu ter analiza takega izpusta)
(1) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, po prejemu obvestila oziroma sporočila iz 8. točke drugega odstavka 7. člena te uredbe o tem obvesti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja.
(2) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ministrstvu z informacijskim sistemom SPIN posreduje podatke o izrednem dogodku v obratu, povezanem z izpustom nevarne snovi, ki jih v skladu s predpisom, ki ureja obveščanje in poročanje v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sporočijo upravljavci obratov.
(3) Ministrstvo na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi:
– ali je šlo za izpust nevarne snovi, katerega analiza bi lahko prispevala k preprečevanju tovrstnih izpustov v prihodnje, in
– ali značilnosti izpusta nevarne snovi izpolnjujejo merila iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, in je zaradi tega treba o izpustu obvestiti Evropsko komisijo.
(4) Ministrstvo upravljavca obrata, kjer so nenadzorovano uhajale nevarne snovi, pozove k predložitvi dodatnih podatkov v zvezi s takim dogodkom, če jih potrebuje za odločanje v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) Ministrstvo v sodelovanju z upravljavcem obrata analizira tehnične, organizacijske in vodstvene vidike izpusta nevarne snovi, kadar ugotovi, da je šlo za izpust nevarne snovi, katerega analiza bi lahko prispevala k preprečevanju tovrstnih izpustov v prihodnje, ali da značilnosti izpusta nevarne snovi izpolnjujejo merila iz priloge 5 te uredbe.
(6) Ministrstvo pripravi poročilo o analizi izpusta nevarne snovi, ki vsebuje ugotovitve glede vzrokov izpusta, glede ravnanja ob njem, glede vrst in obsega posledic izpusta ter priporočila za preprečevanje podobnih izpustov v prihodnje.
(7) Ministrstvo priporočila iz poročila iz prejšnjega odstavka pošlje upravljavcem obratov večjega in manjšega tveganja za okolje.
(izpust nevarne snovi v obratu, o katerem je treba obvestiti Evropsko komisijo)
(1) Evropsko komisijo je treba obvestiti o izpustu nevarne snovi v obratu, ki izpolnjuje merila iz priloge 5 te uredbe.
(2) Ministrstvo najpozneje eno leto od dneva izpusta nevarne snovi in na podlagi poročila o analizi izpusta nevarne snovi v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena pošlje Evropski komisiji obvestilo, ki vsebuje:
– ime in naslov organa, pristojnega za pripravo obvestila,
– datum, čas in kraj izpusta nevarne snovi, vključno s firmo in naslovom upravljavca obrata, ter naziv in naslov obrata, v katerem se je to zgodilo,
– opis okoliščin izpusta in vključene nevarne snovi ter opis neposrednih učinkov na človekovo zdravje in okolje,
– kratek opis izvedenih ukrepov za zaščito in pomoč ter takojšnjih ukrepov za preprečitev ponovitve izpusta,
– ugotovitve iz poročila o analizi izpusta nevarne snovi iz šestega odstavka prejšnjega člena.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ministrstvo pošlje Evropski komisiji le predhodne informacije o ugotovitvah analize o izpustu nevarne snovi, kadar v enem letu od dneva izpusta poročilo o analizi še ni izdelano, ali kadar bi obveščanje Evropske komisije v skladu s prejšnjim odstavkom lahko vplivalo na dokončanja upravnih ali sodnih postopkov v zvezi z izpustom nevarne snovi. Te informacije posodobi, ko je poročilo o analizi izpusta nevarne snovi izdelano ali so odpravljeni drugi razlogi za pošiljanje predhodne informacije.
23. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, razen nadzora nad izvajanjem 7. in 8. točke drugega odstavka 7. člena te uredbe ter desetega odstavka 13. člena te uredbe, ki ga opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ne prijavi obrata v skladu z 8. členom te uredbe,
2. ne zagotovi informacije za javnost o obratih v skladu s 13. členom te uredbe,
3. si ne izmenja podatkov o možnih verižnih učinkih ali teh podatkov ne upošteva pri izdelavi zasnove zmanjšanja tveganja za okolje, sistemih obvladovanja varnosti in varnostnih poročilih oziroma ne sodeluje pri izdelavi informacije za javnost o varnostnih ukrepih v skladu z 18. členom te uredbe.
(2) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
Upravljavec obstoječega obrata s spremenjeno razvrstitvijo iz zunanjih razlogov prijavi ministrstvu spremembo razvrstitve in spremenjene podatke iz prvega odstavka 8. člena te uredbe najpozneje v enem letu po nastopu vzroka za spremembo razvrstitve. Prijava je del vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, kadar gre za spremenjeno razvrstitev v obrat manjšega tveganja za okolje.
(zasnova zmanjšanja tveganja za okolje)
(1) Upravljavec obstoječega obrata manjšega tveganja za okolje mora najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi te uredbe prilagoditi zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje določbam te uredbe.
(2) Upravljavec obstoječega obrata s spremenjeno razvrstitvijo iz zunanjih razlogov izdela zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje najpozneje v enem letu po nastopu vzroka za spremembo razvrstitve med obrate manjšega tveganja za okolje.
(1) Upravljavec obstoječega obrata večjega tveganja za okolje mora najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi te uredbe prilagoditi varnostno poročilo določbam te uredbe.
(2) Upravljavec obstoječega obrata s spremenjeno razvrstitvijo iz zunanjih razlogov izdela varnostno poročilo najpozneje dve leti po nastopu vzroka za spremembo razvrstitve med obrate večjega tveganja za okolje.
(informacija za javnost o obratih)
(1) Upravljavec obstoječega obrata mora najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi te uredbe prilagoditi oziroma izdelati informacijo za javnost o obratih in zagotoviti njeno dostopnost v skladu s 13. členom te uredbe.
(2) Upravljavec obstoječega obrata s spremenjeno razvrstitvijo v obrat manjšega tveganja za okolje iz zunanjih razlogov mora izdelati informacijo za javnost o obratih in zagotoviti njeno dostopnost javnosti v skladu s 13. členom te uredbe najpozneje v enem letu po nastopu vzroka za spremembo razvrstitve.
(3) Upravljavec obstoječega obrata s spremenjeno razvrstitvijo v obrat večjega tveganja za okolje iz zunanjih razlogov mora izdelati informacijo za javnost o obratih in zagotoviti njeno dostopnost javnosti v skladu s 13. členom te uredbe najpozneje v dveh letih po nastopu vzroka za spremembo razvrstitve.
(1) Ministrstvo najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe vzpostavi register obratov iz 19. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo vpiše v register obratov obstoječe obrate, za katere je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano pred uveljavitvijo te uredbe.
(sprememba okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Upravljavec obstoječega obrata vloži vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, kadar prilagoditev zasnove zmanjšanja tveganja za okolje v skladu s prvim odstavkom 26. člena te uredbe ali varnostnega poročila v skladu s prvim odstavkom 27. člena te uredbe znatno vpliva na preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic v rokih za prilagoditev iz prvega odstavka 26. člena in prvega odstavka 27. člena te uredbe.
(2) Šteje se, da prilagoditev zasnove zmanjšanja tveganja za okolje ali varnostnega poročila znatno vpliva na preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, če se:
– spremeni scenarij večje nesreče,
– spremeni sistem obvladovanja varnosti, z izjemo spremembe tega sistema, ki je posledica prilagoditve zahtevam te uredbe,
– spremenijo ukrepi za preprečitev večjih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic.
(3) Upravljavec obstoječega obrata s spremenjeno razvrstitvijo iz zunanjih razlogov vloži vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja v roku za izdelavo zasnove zmanjšanja tveganja za okolje iz drugega odstavka 26. člena te uredbe ali v roku za izdelavo varnostnega poročila iz drugega odstavka 27. člena te uredbe.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08, 105/10 in 36/14).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-10/2016
Ljubljana, dne 24. marca 2016
EVA 2015-2550-0028
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
