Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Brezovica na 10. redni seji dne 11. 2. 2016 sprejel
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Brezovica
I. UVODNE DOLOČBE
(vsebina in sestavine odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Brezovica, ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2016, pod št. 008-3a-10.
(2) Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del.
(3) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(4) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Strateški del,
III. Izvedbeni del,
IV. Prehodne in končne določbe.
(5) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
I.1 | Zasnova prostorskega razvoja občine | 1:50 000 |
I.2.1 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura | 1:50 000 |
I.2.2 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – infrastruktura s področja komunalnega gospodarstva ter varstva okolja | 1:50 000 |
I.2.3 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – infrastruktura s področja vodooskrbe | 1:50 000 |
I.2.4 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura | 1:50 000 |
I.2.5 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunikacijska infrastruktura | 1:50 000 |
I.3 | Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve ter razpršene gradnje | 1:50 000 |
I.4.1 | Usmeritve za razvoj v krajini | 1:50 000 |
I.4.2 | Usmeritve za potrebe obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za potrebe zaščite in reševanja | 1:50 000 |
I.5 | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč | 1:50 000 |
(6) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1. | Pregledna karta občine | 1:50 000 |
2. | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | 1:50 000 |
3. | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:5 000 |
4. | Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | 1:5 000 |
5. | Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov | 1:5 000 |
(7) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
II.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
II.6 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
II.7 Usmeritve za prostorski razvoj občine
II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
II.2.1 IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
Osnovne ugotovitve so:
– Občina ima ugodno lego v soseščini glavnega mesta države,
– Občina ima en večji gravitacijski pol in sicer somestje naselij Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice (z naseljem Žabnica, ki se ga upošteva tudi pri kasnejših omembah urbane aglomeracije/somestja Brezovica–Vnanje Gorice–Notranje Gorice v tekstu odloka); drugi manj izrazit pol predstavljajo Jezero–Podpeč–Preserje–Kamnik pod Krimom; tretji manj izrazit pol je poselitev na Rakitni,
– Somestje naselij Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice z vidika števila prebivalstva (skupno več kot 5000), razpoložljive družbene infrastrukture, oskrbnih funkcij, ugodne prometne lege in razvitega javnega potniškega prometa predstavlja urbano aglomeracijo, kjer se vrši intenzivni razvoj poselitve,
– Rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka,
– Velik delež površin z varstvenimi režimi ohranjanja narave in kulturne dediščine,
– Neenakomerna opremljenost občine s komunalno infrastrukturo,
– Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost, raznolika naravna in kulturna krajina ter druge naravne in kulturne danosti,
– Potencial za razvoj trajnostnega turizma predstavlja predvsem območje krajinskega parka Ljubljansko barje in Rakitniška planota kot del Krimskega hribovja.
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe občine po novih stavbnih zemljiščih namenjenih obrtni dejavnosti (centralizacija), družbeni infrastrukturi (varstvo otrok in starejših, izobraževanje), rekreaciji in stanovanjski gradnji,
(2) Učinkovitejše načrtovanje komunalne infrastrukture v občini,
(3) Uvajanje sistemskega pristopa pri načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarskih con,
(4) Izboljšanje opremljenosti lokalnih središč z družbenimi dejavnostmi in zdravstveno oskrbo ter zagotavljaje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture,
(5) Izkoristiti potencial občine za razvoj turizma,
(6) Prenova vodovodnega omrežja za zmanjšanje izgub pitne vode ter dograditev vodovodnega omrežja,
(7) Sanacija degradiranih območij (kamnolomi, črna odlagališča),
(8) Razvoj celovitejše in okolju prijazne turistične ponudbe z naslova dopustnih gospodarskih dejavnosti krajinskega parka Ljubljansko barje opredeljenih v predpisu, ki ureja krajinski park Ljubljansko barje, ter hkrati ohranjanje narave,
(9) Oskrba z električno energijo (zagotavljanje ustreznih napetosti v električnem omrežju) in oskrba z obnovljivimi viri energije,
(10) Razvoj optičnega omrežja in ureditev javnega lastništva kategoriziranih javnih cest,
(11) Okrepitev in vzpostavitev rekreacijskih povezav s sosednjimi občinami,
(12) Dograditev kanalizacijskega omrežja v naselju Brezovica, Žabnica in Rakitna,
(13) Postavitev usmerjevalnega sistema, povečanje prometne varnosti, odstranitev motečih elementov iz območja cest in križišč,
(14) Dograditev pločnikov, prednostno na mestih, kjer lahko služijo kot povezava med že zgrajenimi odseki.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Medobčinsko sodelovanje je z družbenega vidika intenzivno z Mestno občino Ljubljana in občinami Vrhnika, Log - Dragomer, Ig in Dobrova - Polhov Gradec. Večina delovno aktivnega prebivalstva Občine Brezovica je zaposlena izven občine. Občina Brezovica je navezana na Ljubljano kot regionalno središče in središče za administrativne zadeve, saj sodi pod okrilje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik. Proti Mestni občini Ljubljana so usmerjeni močni tokovi delovnih migracij in migracij zaradi izobraževanja (srednješolskega in višjih stopenj).
(2) Na področjih kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav, javnega potniškega prometa in gospodarske javne infrastrukture (energetske in okoljske), vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, trajnostnega turizma (»barjanske« občine), rekreacije ipd., bo potrebno sodelovanje okrepiti v vseh smereh.
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in načrtuje izključno na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja ali njegovih delov v primeru razloženega naselja. Novo poselitev se usmerja izključno le na komunalno opremljena, javno dostopna, razpoložljiva nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. Z zelenimi cezurami se preprečuje zlivanje naselij oziroma zaselkov in se tako ohranja njihovo prostorsko identiteto, strukturno kompleksnost in čitljivost v prostoru.
(2) Občina bo nadaljnji prostorski razvoj stanovanjske gradnje primarno usmerjala v območja obstoječih poselitvenih območij s smiselno zaokrožitvijo urbane aglomeracije Brezovica–Vnanje Gorice–Notranje Gorice. Zmerni razvoj poselitve je predviden za naselja Podpeč, Jezero, Kamnik pod Krimom, Preserje in Rakitna.
(3) Poslovno-proizvodne dejavnosti se bo usmerjalo v obstoječa in nova območja za gospodarske dejavnosti v naselju Brezovica. Razvijalo se bo tudi obstoječe poslovne dejavnosti na območju Podpeči in Kamnika pod Krimom. Ta območja bodo lahko omogočila odprtje novih delovnih mest (obrt, proizvodnja, servisne dejavnosti itd.).
(4) Na območjih razpršene poselitve je zaradi izboljšanja pogojev bivanja in opravljanja kmetijskih ter drugih dopolnilnih dejavnosti sprememba namenske rabe prostora zaradi gradnje možna znotraj vrzeli obstoječih stavbnih zemljišč, na robovih stavbnih zemljišč oziroma je gradnja možna na nezadostno izkoriščenih površinah obstoječih stavbnih zemljišč. Prednost imata prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(5) Obnoviti in zagotoviti je potrebno ustrezno prometno infrastrukturo, predvsem javni potniški promet v povezavi s površinami P+R, z zagotavljanjem hitrega in varnega dostopa do delovnih mest, upravnih in ostalih dejavnosti.
(6) Občina bo skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja že obstoječega in načrtovanega poslovno-proizvodnega območja v severnem delu občine.
(7) Krepila se bo opremljenost z družbeno infrastrukturo na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, varstva starejših, kulture in športa.
(8) Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se bo koristilo potenciale naravne in kulturne krajine (Ljubljansko barje, Krimsko hribovje z Rakitniško planoto, Ljubljanica, Podpeško jezero idr.) ter drugo kulturno dediščino (cerkev sv. Ane, arheološko najdišče ob Ljubljanici pri Podpeči, Podpeški kamnolom idr.) in hkrati skrbelo za njihovo ohranjanje ter varovanje. Osrednjo vlogo središč za šport in rekreacijo bodo še naprej obdržale šolske telovadnice osnovnih šol na Brezovici, Preserju, Notranjih Goricah in Rakitni, zunanja igrišča ob osnovnih šolah na Brezovici, Preserju, Notranjih Goricah, Rakitni in Jezeru, zunanje igrišče na Postaji in balinarski športni park v Radni v naselju Brezovica ter Športni park Jama v Notranjih Goricah. Območje Ljubljanskega barja ter Krimskega hribovja z Rakitniško planoto bo še naprej ohranilo osrednjo vlogo na področju športa in rekreacije na prostem.
(9) Znotraj poselitvenih območij se bo dogradilo ali prenovilo oziroma izboljšalo manjkajočo komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija), prometno infrastrukturo (ceste, pločniki), energetsko infrastrukturo (plinovod, elektrovod, javna razsvetljava), elektronske komunikacije (optično omrežje) ter drugo javno infrastrukturo (zelene in javne površine, pokopališča, urbana oprema, ekološki otoki, prometna signalizacija).
(10) Degradirane površine in površine v ekstenzivni rabi se bo saniralo (opuščena kamnoloma v Notranjih Goricah in Kamniku pod Krimom, črna odlagališča odpadkov).
(11) Ohranjalo se bo območja razpršene poselitve, območja razpršene gradnje pa se bo skušalo sanirati s komunalnim opremljanjem in drugimi ukrepi, kot jih predvidevajo področni predpisi.
(12) Krepil se bo razvoj podeželja v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in trajnostnim turizmom v naravno dobro ohranjenem prostoru. Ohranjalo se bo krajinsko sliko podeželja občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij, v odprtem prostoru pa z ohranjanjem tipične strukture poljske razdelitve na obdelovalne parcele (v kolikor je to še smotrno za kmetijsko proizvodnjo) ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne krajine in prepoznavnih kvalitetnih prostorskih vzorcev. Tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj potekata v logičnih vzorcih, ki morajo povzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine (npr. vzdolžnost).
(13) Spodbujalo se bo ekološko kmetovanje in večjo lokalno samooskrbo v povezavi z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno se bo razvijalo lokalno središče – občinsko središče Brezovica z lokalnima središčema Vnanje Gorice in Notranje Gorice.
(2) Na obstoječi lokaciji in razširjenih površinah za namen poslovno-proizvodnih dejavnosti v naselju Brezovica se bo krepila gospodarska vloga specializiranega središča.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Lokalno središče Brezovica skupaj z lokalnima središčema Vnanje Gorice in Notranje Gorice zagotavlja prebivalcem teh naselij in njegovega zaledja poleg storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter primarne zdravstvene in socialne oskrbe, še družbene, kulturne, poslovne, administrativne in upravne (v lokalnem pomenu) dejavnosti. Na občinski ravni ima naselje Brezovica vlogo lokalnega središča – občinskega središča, ki se bo v prihodnosti krepila.
(2) Krepila se bo vloga lokalnih središč Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč, Preserje in Rakitna, ki zagotavljajo prebivalcem poleg vsakodnevne oskrbe, osnovnega izobraževanja, možnosti za informiranje in druženje še različne storitvene dejavnosti.
(3) Ostala naselja so: Jezero, Kamnik pod Krimom, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Goričica pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Prevalje pod Krimom–sever, Plešivica, Podplešivica, Žabnica, Raktina–Jezero, Boršt, Novaki, Žotov Grič, Zanoga.
(4) Na celotnem območju se preprečuje praznjenje naselij in zaselkov ter izginjanje kulturne krajine s poudarkom na ohranjanju ekstenzivnega kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi, prenovi stavbnega fonda in razvoju turizma v povezavi z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine.
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Občina ima glede na državno prometno omrežje ugodno lego. Najpomembnejša povezava v smeri vzhod–zahod (v nadaljevanju V–Z) je avtocesta A1 Ljubljana–Koper, ki prečka severni (v nadaljevanju S) del občine. Na regionalno prometno omrežje se priključuje preko avtocestnega priključka Brezovica (izven območja občine na V strani). V okviru Državnega prostorskega načrta bo v prihodnosti prišlo do izgradnje novega avtocestnega priključka Lukovica, ki bo izveden na Z meji z Občino Log - Dragomer. Z regionalnega vidika je pomembna tudi povezava z Ljubljano, Vrhniko, Igom, Borovnico in Cerknico po regionalnih cestah.
(2) Med naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice je po zahodni strani železniške trase predvidena obvozna cesta, ki se bo povezovala z novim avtocestnim priključkom na Lukovici.
(3) Pomembna je tudi železniška povezava Ljubljana–Koper (V. evropski prometni koridor), ki poteka v smeri JZ–SV preko ravninskega dela občine. Povezava je pomembna z vidika potniškega prometa in dnevnih migracij prebivalcev občine in drugih občin (Borovnica, Logatec idr.) v mesto Ljubljana, kot tudi z vidika tranzitnega tovornega prometa.
(druga, za občino pomembna območja)
(1) Prostorski razvoj se izvaja tudi v smeri ohranjanja ustvarjenih kvalitet prostora, ki jih v občini predstavljajo naslednje prvine prostora: naselbinska jedra naselij ter vedute sakralnih objektov na izpostavljenih lokacijah vrhov nad Ljubljanskim barjem.
(2) Za občino zelo pomembno in prepoznavno območje naravnih kvalitet predstavlja Ljubljansko barje. Ker gre za območje kakovostne in vizualne kulturne in naravne krajine (krajinski park Ljubljansko barje), se bo na tem območju spodbujalo ekološki, trajnostni in vzdržni turistični razvoj ter sonaravno kmetijstvo.
(središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Urbanistični načrt je potrebno izdelati za občinsko središče Brezovica.
(2) Urbanistični načrt za občinsko središče Brezovica obsega območje naselja Brezovica. Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na prostorskem razvoju družbenih dejavnosti, opredeljevanju javnih odprtih in zelenih površin, oblikovanju zelenih cezur, zagotavljanju dodatnih površin za mirujoči promet (predvsem na lokacijah P+R), zlasti pa celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja. V sklopu celovite prenove se zagotavlja revitalizacija naselbinskega jedra Vnanjih Goric in Jezera, s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti.
II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami, potrebami gospodarskega razvoja in potrebami varovanja okolja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko infrastrukturo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (sprejetim maja 2007) in predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa območja širitev bo potrebno izdelati ali dopolniti programe ali programe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter programe opremljanja s komunalno infrastrukturo. V naseljih na območju Ljubljanskega barja bo posebna pozornost namenjena nadgradnji kanalizacije za padavinske vode in ureditvi ter vzdrževanju obstoječega omrežja kanalizacije za padavinske vode v povezavi z odprtimi odvodnimi jarki.
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje državnih cest: predvidena je gradnja obvozne ceste med Vnanjimi in Notranjimi Goricami.
(2) Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane, občino pa preči tudi krak avtoceste A1. V okviru Državnega prostorskega načrta bo v prihodnosti prišlo do izgradnje avtocestnega priključka Lukovica in izgradnje zahodne obvoznice Brezovica, ki bo povezala Lukovico in Vnanje Gorice. V občini poteka ena regionalna cesta 2. reda (Ljubljana Vič–Vrhnika–Poljane) in tri regionalne cesti 3. reda (Vrhnika–Podpeč–Ig–Ljubljana (Peruzzijeva), Preserje–Rakitna–Cerknica, Brezovica–Podpeč). V občini je osem lokalnih cest (LC) in 140 javnih poti (JP).
(3) V občini poteka dvotirna železniška proga, ki je del V. evropskega prometnega koridorja. Občino prečka v smeri severovzhod–jugozahod, poteka pa večinoma vzporedno z državnimi cestami. Pomembna je tako z vidika potniškega in tovornega kot tudi tranzitnega prometa. Obstoječe in predvidene železniške postaje na območju Občine Brezovica so: Brezovica (obstoječa), Vnanje Gorice (predvidena), Notranje Gorice (obstoječa), Preserje (obstoječa). Obstoječa železniška proga Ljubljana–Sežana–državna meja je po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in po Nacionalnem programu razvoja slovenske infrastrukture predvidena za rekonstrukcijo za hitrost 160 km/h. Po območju občine Brezovica poteka tudi načrtovana hitra železniška proga, ki bo povezovala Benetke z Ljubljano in nadalje proti Zagrebu. Predvidena je tudi regionalna železniška proga Ljubljana–Vrhnika. Predvidena umestitev železniških povezav se urejuje z državnimi prostorskimi načrti.
(4) Občina načrtuje gradnjo hodnikov za pešce: na območju Podpeči–Jezera, na območju naselja ob cesti Podpeč–Borovnica, ob ulici Cesta na postajo v naselju Brezovica (do železniške postaje), od Osnovne šole Preserje do Kamnika pod Krimom (manjkajoči del pločnika), v Preserju od Osnovne šole Preserje v smeri proti severovzhodu, ob Cesti na Log v Notranjih Goricah, ob cesti od železniške postaje Preserje do Prevalj pod Krimom, na Rakitni od začetka vasi do osnovne šole ter ureditev poljske poti od Mladinskega klimatskega zdravilišča na Rakitni do centra vasi. Hodniki za pešce se bodo dograjevali na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah na odsekih skozi naselja.
(5) Na območje Občine Brezovica sega mestni javni (avtobusni) potniški promet Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), ki se vrši v smeri Ljubljana–Notranje Gorice (proga številka 6B), avtobusne postaje pa so razporejene ob Tržaški in Podpeški cesti. Druga linija mestnega javnega potniškega prometa MOL (številka 19B) poteka od Ljubljane preko Črne vasi in Podpeči do naselja Jezero, kjer je nasproti gasilskega doma končna postaja. Avtobusne postaje so razporejene v naseljih Črna vas, Lipe, Podpeč in Jezero. Prevoz v sklopu mestnega javnega (avtobusnega) potniškega prometa je organiziran tudi do Rakitne.
(6) Na celotnem območju občine se vrši medkrajevni avtobusni potniški prevoz, ki poteka skozi vsa naselja v občini in omogoča medobčinsko povezavo z naselji Ljubljana, Vrhnika in Borovnica. Po potrebi se bo javni potniški promet razvijal na območjih obstoječe pozidave v naseljih in na območjih novih pozidav in širitev naselij (nove postaje), sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.
(7) V pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih se bo zagotavljalo ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce. Po potrebi se bodo dogradile parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (naselbinska jedra) ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven območij naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. Na turistično privlačnih območjih (Ljubljansko barje, Rakitniška planota, vznožje Krimskega hribovja) je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest tudi za osebna vozila. Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob avtocestnih priključkih in v okviru gospodarskih con, se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila. Javna parkirišča in morebitne parkirne hiše se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa ter ob železniških postajališčih. Parkiranje je zagotovljeno tudi pred Rakitniškim in Podpeškim jezerom.
(8) Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti, nasipi in podobno. Omrežja kolesarskih poti se v naseljih navezujejo na obstoječe prometno omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi občinsko središče, pomembnejša lokalna središča in skozi lokalna središča uredijo omrežja kolesarskih stez oziroma poti, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.
(9) Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje središča in turistične ureditve na celotnem območju občine, predvsem pa na območju Ljubljanskega barja in v obvodnem prostoru Ljubljanice. Občina bo vključena v projekt Varna kolesarska pot Ljubljana–Vrhnika, ki bo kolesarjem omogočal varno pot ob regionalni cesti Ljubljana Vič–Vrhnika–Poljane. Obstoječe in nove kolesarske steze ter poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
(10) Na reki Ljubljanici se za potrebe vodnega prometa v skladu z varstvenimi režimi vzdržujejo obstoječi in uredijo novi pristani.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekomunikacijski ponudniki na celotnem območju občine zagotavljajo možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje.
(2) Možnost priključka na optični kabel je delno že zagotovljen prebivalcem naselja Brezovica in Notranje Gorice, izgradnja novega omrežja pa je predvidena v naseljih Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Preserje, Kamnik pod Krimom, Jezero in Prevalje pod Krimom.
(3) Signal mobilnih operaterjev pokriva celotno občino, razen posameznih južnih gozdnatih predelov na območju Rakitne in posameznih delov na območju naselja Vnanje Gorice.
(4) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.
(5) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.
(energetska infrastruktura)
(1) Upravljavec električnega omrežja in distributer električne energije je Elektro Ljubljana d.d., ki ima omrežje primerno razvejano. Električni vodi so pretežno zračne izvedbe.
(2) V občini se nahaja 57 transformatorskih postaj. Na območjih, kjer ni mogoče zagotavljati ustreznih napetosti, je predvidena gradnja novih transformatorskih postaj (Brezovica–cerkev, Bičevje–Podpeška, Vnanje Gorice–Podpeška, Plešivica, Notranje Gorice–Mavsarjeva, Podpeč–Črna vas in Jezero, Preserje–gasilni dom, Kamnik pod Krimom, Rakitna), glede na stanje pa bo potrebno povečati zmogljivost posameznih transformatorskih postaj na Brezovici na območju severno od avtoceste.
(3) Na območju južno od naselja Rakitna poteka prenosno elektroenergetsko omrežje – daljnovod Beričevo–Divača–D-415 napetosti 400 kV. Na območju občine je načrtovan prenosni daljnovod Beričevo–Divača napetosti 2 x 400 kV. Ostalo elektroenergetsko omrežje v občini je nizkonapetostno oziroma srednjenapetostno.
(4) Občina razen manjše hidroelektrarne na Rakitni, s katero upravlja Elektro Ljubljana d.d., nima lastnih virov električne energije.
(5) Občina ima sprejet lokalni energetski koncept, katerega ugotovitve je potrebno upoštevati pri načrtovanju prostorskega razvoja občine.
(1) Skladno s predpisom, ki ureja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Brezovica, je izvajalec dejavnosti distribucije zemeljskega plina na območju Občine Brezovica Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.
(2) Oskrba Občine Brezovica z zemeljskim plinom se izvaja iz distribucijskega plinovodnega omrežja, ki se napaja iz merilno – regulacijsko postajo Kozarje v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Plinovodno omrežje je izvedeno v naseljih Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice.
(3) Cilj občine je, da zaradi varovanja ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novonačrtovanih in obstoječih stavb s kurjenih tekočih goriv preide na zemeljski plin. V času do izgradnje plinovodnega omrežja se oskrba objektov začasno rešuje z lokalnimi UNP omrežji oziroma UNP postajami. Odpravlja in ne dovoljuje se novih hišnih rezervoarjev kurilnega olja na zavarovanih območjih vodnih virov.
(4) Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave z možnostjo povezave na distribucijsko plinovodno omrežje. Izgradnja plinovodnega omrežja v naseljih, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije, je prikazana v grafičnem delu tega prostorskega akta.
(5) Ostali del občine ni predviden za plinifikacijo zaradi redke poseljenosti in velikih razdalj brez pozidave med posameznimi zaselki. Izjema bodo morebitna nova ureditvena zazidalna območja v neposredni bližini že navedenih območij za plinifikacijo. Za potrebe oskrbe novih območij bo potrebno skladno z izdelavo idejnih zasnov distribucijskega plinovodnega omrežja preverjati tehnične zmogljivosti omrežja in oskrbo z zemeljskim plinom predpisati v občinskih podrobnih prostorskih načrtih.
(6) Določbe glede prednostnega načina ogrevanja objektov in priključevanja na distribucijsko plinovodno omrežje temeljijo na Lokalnem energetskem konceptu občine in določilih predpisa o izvajanju gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju KS Brezovica izvaja javno podjetje JP Vodovod–Kanalizacija d.o.o., na območju KS Vnanje Gorice, KS Notranje Gorice, KS Podpeč–Preserje in KS Rakitna pa Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o.
(2) Na območju pomembnejših lokalnih središč Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč, Preserje in Rakitna se izvajajo ali so načrtovani projekti novogradnje kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) V Občini Brezovica so zgrajene naslednje komunalne čistilne naprave:
– čistilna naprava na območju zahodnega dela Vnanjih Goric ob meji z naseljem Žabnica (za potrebe naselij Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Žabnica);
– čistilna naprava ob Ljubljanici v naselju Jezero ob občinski meji z Mestno občino Ljubljana (za potrebe naselij Podpeč, Preserje, Jezero, Kamnik pod Krimom) in
– čistilna naprava na Rakitni za naselje Rakitna.
(4) Komunalne odpadne vode na območju KS Brezovica in manjši del KS Vnanje Gorice (do železniške proge iz smeri Brezovice proti Vnanjim Goricam) se odvajajo na centralni sistem Mestne občine Ljubljana.
(5) V Občini Brezovica so zgrajene naslednje male komunalne čistilne naprave:
– mala komunalna čistilna naprava na območju Žabnica–Notranje Gorice (se ukine ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje),
– mala komunalna čistilna naprava na Brezovici za stanovanjsko naselje na Lazih (se ukine ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje).
(6) Območja v občini, ki še nimajo zagotovljenega čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, se bo moralo opremiti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (sprejetim maja 2007).
(7) Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. z vodo oskrbuje območja KS Notranje in Vnanje Gorice ter KS Podpeč–Preserje. JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. oskrbuje prebivalce KS Rakitna in Brezovica ter del KS Vnanje Gorice (do železniške proge iz smeri Brezovice proti Vnanjim Goricam).
(8) Občina ima zadostne zaloge čiste pitne vode, ki pa jih trenutno ne izkorišča v polni meri (zlasti zalog v Krimskem hribovju). Tako se približno 60 % prebivalcev občine (prebivalci KS Podpeč–Preserje, Vnanje Gorice in Notranje Gorice) oskrbuje z vodo iz občinskega vira Virje (črpališče) in nove vrtine Brce, prebivalci KS Brezovica iz vodarne Brest v sosednji občini Ig, prebivalci Rakitne pa iz vodnega zajetja Podresnik. Občina bo gradila vodarno za pripravo pitne vode, da bo zagotovljena nemotena in varna oskrba s pitno vodo. Zagotavljalo se bo stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varovalo se bo obstoječe in potencialne vodne vire ter izvajala se bo prenova ali rekonstrukcija obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov, usklajujejo s sosednjimi občinami.
(9) Kvaliteto vode se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.
(10) Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.
(11) Za odvoz odpadkov v občini skrbi javno podjetje Snaga d.o.o., ki odpadke odvaža na deponijo v Ljubljani. Za čiščenje ekoloških otokov in košev za smeti skrbi JKP Brezovica d.o.o.
(12) Z namenom varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja bo občina vzpostavila register lokacij in strukture nelegalnih odlagališč odpadkov, ki se jih sproti sanira. Prednost pri sanaciji bodo imela nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov na območjih varstva vodnih virov, visokih voda in v neposredni bližini vodotokov.
(13) Za urejanje javnih površin in oglaševanja na javnih površinah skrbi JKP Brezovica d.o.o.
(1) V Občini Brezovica je pet pokopališč in sicer v naseljih Brezovica, Preserje, Rakitna, Notranje Gorice in Vnanje Gorice. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem pa z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet, zato je predvideno širjenje vseh obstoječih pokopališč. Pokopališka dejavnost se bo širila le v okviru že obstoječih pokopališč.
(2) Upravljanje pokopališč je v pristojnosti občinske gospodarske javne službe.
Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh naseljih. V prihodnosti namerava občina opremiti vsa območja, kjer se bo pokazala potreba po javni razsvetljavi in na celotnem območju občine uvesti enoten standard okolju prijaznih in varčnih svetil.
II.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
(določitev območij naselij)
Območja naselij so: Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč, Jezero, Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Plešivica, Podplešivica, Žabnica, Rakitna, Planinca.
(ostala območja razpršene gradnje)
(1) V Občini Brezovica se bo težilo k sanaciji (oblikovni in komunalni) razpršene gradnje na območju: južno od Notranjih Goric, na južnem robu Vnanjih Goric, na območju med Žabnico in Plešivico, na območju Preserij, Dolenje in Gorenje Brezovice ter zahodno od osamelcev Plešivica in Medvejca. Na ta način bo zagotovljena njihova prenova ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(2) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.
(3) Manjša območja razpršene gradnje se vključijo v naselja in v skladu s predpisi, ki urejajo področje opremljanja zemljišč z javno gospodarsko infrastrukturo, opremijo z manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo.
II.6 DOLOČITEV OKVIRNIH OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo v celotni občini, v obliki zaselkov, in sicer Drpaleţ, Bliše, Planinca, Nakličev Konec, pa tudi v obliki posameznih domačij v okolici naselij Podplešivica, Plešivica, Žabnica, Preserje pod Krimom, Notranje Gorice, JV od naselja Rakitna in na območju Zamedvedca. Zanje je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, pretežno zgrajenih pred letom 1967.
(2) Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev izven naselij z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so:
– lovske koče,
– gozdarske koče,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.),
– samotne kmetije in zaselki,
– kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.),
– turistični, rekreacijski in športni objekti.
(razvoj razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.
(2) Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov in velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(4) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.
(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območja naselja)
(1) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(2) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(3) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).
(5) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
II.7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
II.7.1 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO
(1) Na območju Ljubljanskega barja je gradnja možna znotraj vrzeli in nezadostno izkoriščenih površin obstoječih stavbnih zemljišč ter na robovih obstoječih stavbnih zemljišč.
(2) Po predpisu, ki ureja območje krajinskega parka Ljubljansko barje, se v območjih naselij urbane funkcije načrtujejo skladno s cilji krajinskega parka, z identiteto krajine Ljubljanskega barja pa mora biti skladno načrtovanje javnih površin, arhitekturna tipologija, urbana oprema ter ozelenitev javnih površin.
(3) Za notranji razvoj naselij se nameni površine stavbnih zemljišč, ki so ekstenzivno izrabljene ali degradirane in nimajo kvalitet ter potenciala za vključevanje v sistem zelenih površin naselja. Občina bo v okviru svoje pristojnosti zagotavljala boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo nepozidanih in neprimerno izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Ob tem se bo zagotavljalo uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V Občini Brezovica ni predvidenih večjih širitev za potrebe stanovanjske gradnje. V naseljih so predvidene širitve naselij za potrebe gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah. V okviru obstoječih stavbnih zemljišč se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo.
(3) Počitniška gradnja se izvaja na prostih površinah znotraj tovrstnih kompleksov ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij.
(4) Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših naravovarstvenih, kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju pa tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladujejo stanovanjske in družbene dejavnosti pred drugimi dejavnostmi.
(2) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naseljih Brezovica, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Kamnik pod Krimom, Jezero, Podpeč, Preserje in Rakitna, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
(3) Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane in se bodo razvijale predvsem v občinskem središču Brezovica, v lokalnih središčih Vnanje in Notranje Gorice ter v naseljih Podpeč, Jezero, Kamnik pod Krimom, Preserje in Rakitna. Administrativni in družbeno-upravni center občine bo še vedno predstavljalo naselje Brezovica.
(4) Z izgradnjo novih in prenovo ter nadgradnjo obstoječih kulturnih dvoran, domov in prostorov, se bo zagotavljalo zadostne površine za potrebe kulture, dobro dostopnost kulturnih dobrin in s tem izboljšalo prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture (kulturno ustvarjalnost, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete). Znotraj občine se bo organizirala glasbena šola, spodbujal pa se bo tudi razvoj muzejske dejavnosti in učnih poti na temo kulturne in naravne dediščine na območju občine. Za boljše delovanje javne infrastrukture se bo v največji možni meri zagotavljalo dostopnost telesno oviranim osebam in osebam z drugimi oblikami invalidnosti do prostorov družbene infrastrukture, kjer se odvijajo kulturne, izobraževalne, rekreativne in druge družbene dejavnosti (knjižnice, šole, kulturni domovi, muzeji, športne dvorane itd.). Praviloma naj se nove površine (novi objekti) za potrebe kulture zagotavljajo v naselbinskih jedrih za ohranjanje vitalnosti le-teh.
(5) Za območja družbenih dejavnosti v naseljih bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V skladu z demografskimi trendi (naraščanje števila prebivalstva) se predvideva povečanje kapacitet zdravstvene oskrbe. V okviru centra za starejše občane se v prihodnosti načrtujejo tudi nove izpostave na območju občine. Občina izvaja programe socialnega varstva in ima dobro razvito humanitarno dejavnost, vendar ima razmeroma majhen fond kadrovskih in socialnih stanovanj. Na celotnem območju občine je razvit sistem osnovnih šol (Osnovni šoli Brezovica in Preserje s podružnicami) in vrtcev (Vrtci Brezovica – enote Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč in Rakitna). Zaradi naraščanja števila otrok so bile izvedene širitve izobraževalnih kapacitet in sicer v enotah vrtca na Rakitni, v Podpeči in Preserju ter širitev Osnovne šole Brezovica, v prihodnosti pa je predvideno povečanje kapacitet vrtca v Notranjih Goricah (izgradnja novega vrtca) ter rekonstrukcija Podružnične osnovne šole v Notranjih Goricah in prenova Podružnične osnovne šole Rakitna. Možna je selitev Podružnične osnovne šole na Jezeru v prostore Osnovne šole Preserje.
(6) Občina ima velike potenciale za razvoj trajnostnega turizma tako z vidika naravne kot kulturne dediščine, pri čemer prva prednjači. Na območju krajinskega parka Ljubljansko barje bi bilo potrebno razvijati okolju prijazen turizem, ki bi bil predvsem izletniški in izobraževalni ter za le-to vzpostaviti ustrezno turistično infrastrukturo. V okviru razvoja izletniškega turizma se bo na območju Podpeškega jezera razvijalo in nadgrajevalo obstoječo turistično infrastrukturo. Možnosti za razvoj turizma predstavlja Rakitna, kjer se nahaja Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, katerega vizija je ostati javni zdravstveni zavod namenjen otrokom in mladostnikom za programe s področja obolenja dihal in motenj hranjenja in/ali čustvenih motenj, ostale proste kapacitete pa nuditi različnim ciljnim skupinam (šole, društva itd.) in razvijati tudi turistično dejavnost. Strateškega pomena za dobro delovanje zdravilišča je obnova in ohranjanje nastanitvenih kapacitet ter povečanje rekreacijskih površin (izgradnja manjše telovadnice). V okviru razvoja turizma se bo razvijalo tudi območje Rakiškega jezera, kjer je že obstoječ hotel, uredilo pa se bo območje za piknike, turistično-informativne točke za promocijo turizma na Rakitni, športne in druge rekreativne površine. Kot pomemben nosilec turističnega razvoja in ponudbe se bo razvijalo turistične kmetije.
(7) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti po namenski rabi se bo zagotavljalo v okolici Osnovnih šol Brezovica (telovadnica in zunanje igrišče), Notranje Gorice (telovadnica in zunanje igrišče), Preserje (telovadnica in zunanje igrišče) in Jezero (zunanje igrišče), v športnem parku Jama v Notranjih Goricah, v telovadnici v Domu krajanov v Vnanjih Goricah ter na Rakitni (telovadnica in zunanje igrišče pri podružnični šoli Rakitna ter območje jezera na Rakitni). Na območju Podpeči in Brezovice sta vzletišči za športna letala. Načrtovano je povečanje dvoranskih kapacitet ob OŠ Brezovica in na območju Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje. Zelena cezura med naseljema Vnanje in Notranje Gorice se rezervira za rekreacijsko območje. Z gradnjo skakalnice »Plahanov laz« južno od naselja Dolenja Brezovica ob državni cesti ter ureditvijo in obnovitvijo smučišča na Novaški gori na območju naselja Rakitna naj se v kombinaciji z možnostjo dejavnosti teka na smučeh na Rakiški planoti oblikuje Nordijski center. Zelene in športne površine se bo razvijalo kot širitve na že obstoječih lokacijah s to dejavnostjo in po potrebi načrtovalo nova območja.
(8) Proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti se bo umeščalo v obstoječa in nova območja za gospodarske dejavnosti v naselju Brezovica ter v nove prostore za proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti, ki bodo nastali s širitvijo obstoječih proizvodnih površin v Kamniku pod Krimom in v severnem delu naselja Podpeč.
(9) Razvojni projekti Občine Brezovica v okviru priprave OPN glede na posamezne dejavnosti so:
1. širitev pokopališča v naselju Brezovica,
2. širitev pokopališča v Notranjih Goricah,
3. širitev pokopališča na Rakitni,
4. širitev pokopališča in ureditev parkirišča v Vnanjih Goricah,
5. gospodarska cona ob predvidenem AC priključku,
6. širitev površin za potrebe osnovne šole Brezovica,
7. ureditev centra naselja in občinskega središča (Brezovica),
8. širitev površin za potrebe vrtca v Vnanjih Goricah,
9. razvoj športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti (kamp za avtodome) na območju občine,
10. razvoj družbenih dejavnosti na S delu naselja Vnanje Gorice,
11. sanacija opuščenega kamnoloma v Notranjih Goricah in ureditev površin za potrebe družbenih dejavnosti (šola in vrtec),
12. ureditev parka ob vili Kobi,
13. ureditev naravnega kopališča in turistične infrastrukture za interpretacijo naravne in kulturne dediščine ob Podpeškem jezeru,
14. razvoj družbenih dejavnosti (vrtec v Podpeči),
15. razvoj družbenih dejavnosti (šola v naselju Jezero),
16. plovnost reke Ljubljanice (ureditev dostopnih točk),
17. razvoj turistične infrastrukture v okviru stavbnih zemljišč ob Podpeškem jezeru,
18. razvoj obstoječe poslovne dejavnosti v Kamniku pod Krimom,
19. razvoj dejavnosti JKP Brezovica (Kamnik pod Krimom),
20. razvoj družbenih dejavnosti v Preserju,
21. evidentiranje obstoječega polharskega doma s polharskim muzejem (jasa Mesnice v smeri proti Rakitni),
22. izgradnja preostanka kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami na območju občine in lokalnih čistilnih naprav,
23. evidentiranje obstoječega lovskega doma (na Z strani Plešivice),
24. predvidena povezovalna cesta (obvoznica) avtocestnega izvoza ob železniški progi do Notranjih Goric,
25. razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti oziroma družbenih dejavnosti med naseljema Vnanje in Notranje Gorice,
26. ureditev skakalnice in turistično-rekreacijskega območja na Plahanovem Lazu,
27. razvoj turistično-rekreacijske infrastrukture in območja ob umetnem jezeru na Rakitni, opredeljenem za zdraviliško turistično dejavnost,
28. ureditev vaškega jedra Rakitna skupaj s hodnikom za pešce in ukrepi za umirjanje prometa,
29. razvoj družbenih dejavnosti v naselju Rakitna (knjižnica, društveni prostori, gasilski dom),
30. prenova objektov MKZ Rakitna,
31. sanacija (degradiranih) opuščenih peskokopov z ureditvijo površin na Gulču (Vnanje Gorice).
(usmeritve glede ohranjanja poselitve)
(1) Na območjih ohranjanja poselitve (območja razpršene poselitve) se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijske dejavnosti in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(2) Na teh območjih se bodo zagotavljale zadostne površine za stanovanjsko gradnjo, zagotavljalo se bo opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu z občinskim programom varstva okolja ter zadostne površine za razvoj kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti in drugih okoljsko sprejemljivih dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Za naselje Brezovica je potrebno upoštevati usmeritve urbanističnega oblikovanja iz podrobnejšega dela urbanističnega načrta.
(2) Zlivanje naselij Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice se prepreči z zelenimi cezurami. To pomeni, da se na območjih, kjer obstaja tendenca združitve dveh ali več naselij, nujno ohranja namenska raba kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč. Z ohranjanjem in poudarjanjem zelenih cezur med posameznimi naselji se povečuje strukturna kompleksnost, čitljivost v prostoru in prostorska identiteta naselja. Zelene cezure se bo ohranjalo tudi z vidika ohranjanja ekoloških koridorjev v širšem prostoru. Tako se bo omogočalo bolj neposreden stik in intenzivnejše prepletanje ter funkcionalno povezovanje med grajenimi strukturami oziroma naseljem in odprto krajino.
(3) Naselje Brezovica so bo še naprej razvijalo kot urbana aglomeracija. Pri razvoju poselitve se v naselju Brezovica teži k večji urbanizaciji. V ostalih naseljih se bo ohranjalo pretežno ruralen tip poselitve.
(4) V okolici jezera Rakitna se bo ohranjalo nepozidane površine. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za opredelitev dopustnih posegov v to območje bodo določeni z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(oblikovna podoba naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
(koncept razvoja naselja Brezovica)
(1) Zagotavlja se razvoj naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice (vključno z naseljem Žabnica) kot programsko in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega in prepoznavnega občinskega središča. Razvoj naselja se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten urban nepozidan prostor (obvodni prostor potokov). Poselitev se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave in območja prenove.
(2) V razvoju urbane aglomeracije se upošteva koncept razvoja naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice, ki temelji na:
– Ohranjanju prepoznavnih morfoloških značilnosti: dolgoročno se ohranja strnjeno pozidana območja s starimi naselbinskimi jedri (Vnanje in Notranje Gorice ter vzdolž Tržaške ceste na Brezovici), zelene cezure med naselji kot nepozidane zelene površine ali kmetijske površine, nepozidane zelene površine ali kmetijske površine S od osamelcev Veliki vrh in Gulč, zelene robove varovalnih gozdov na osamelcih in posamezne zaplate gozda na Ljubljanskem barju ter drevesne in grmovne mejice na kmetijskih površinah, predvsem ob kanalih.
– Pomestenju naselja: ob vpadnicah se oblikujejo poteze mestotvorne pozidave in zunanjih ureditev. To velja za prostore ob Tržaški cesti in Podpeški cesti ter v predvidenem krožišču na Brezovici, ob načrtovani povezovalni cesti od predvidenega avtocestnega priključka na zahodnem robu občine. Posebej pomembne so tudi lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih mestnih vpadnic (ob prehodu Podpeške ceste čez traso železnice), kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti ter objektov in zunanjih ureditev.
– Ureditvi naselij za kolesarje in pešce: naselja se opremi z gosto razvejanimi peš in kolesarskimi povezavami ter peš površinami. Sem spada tudi urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora mesta (oblikovanje drevoredov ob vpadnicah in drugih pomembnejših prometnicah, urejanje trgov, parkov in igrišč, manjših javnih prostorov za srečanja občanov, izvedbo prireditev ipd.).
– Usklajeni namenski rabi prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddaljena od za njih najbolj motečih proizvodnih dejavnosti in bodo hkrati dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami za potrebe stanovanjskih območij. Previdno se načrtuje tudi območje proizvodnih dejavnosti, ki je eno izmed izhodišč in razvojna priložnost za prostorsko premišljen gospodarski razvoj občine.
– Cilju bivalno privlačnega naselja: omogoči se notranji razvoj stanovanjskih območij za različne skupine prebivalcev in z visoko kakovostjo bivanja. Hkrati se ureja in sanira obstoječa stanovanjska območja, ki so povečini sicer dobro navezana na zelene površine mesta, niso pa ustrezno opremljena z dnevno oskrbo in skupnimi programi naselja, skupnimi odprtimi površinami, zelenicami, igrišči, otroškimi igrišči ipd.
(3) Razporeditev dejavnosti: v naselju Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice se zagotavljajo površine za stanovanjsko gradnjo (enodružinsko), prednostno v obliki kompleksne, organizirane gradnje. Prioritete za stanovanjsko gradnjo so na komunalno opremljenih območjih obstoječih stavbnih zemljišč. V naselju Brezovica in Vnanje Gorice se načrtujejo večje širitve zelenih, športno-rekreacijskih površin ter površin za gospodarsko cono. V naselju Brezovica se zagotavljajo nove, dovolj obsežne in dobro infrastrukturno opremljene površine za gospodarske dejavnosti, predvsem kot širitev obstoječih gospodarskih con in območij v neposredni bližini avtoceste ter s smiselno izrabo obstoječih nezadostno izkoriščenih površin za ta namen. Poslovno-storitvene in oskrbne dejavnosti se umeščajo znotraj mesta na dobro prometno dostopne površine (vzdolž Tržaške in Podpeške ceste), prav tako tudi družbene dejavnosti. Te se načrtujejo kot nujna infrastruktura stanovanjskih območij (šole, vrtci, igrišča). Za potrebe športa in prostočasnih dejavnosti se razvijajo dejavnosti na obstoječih lokacijah (ob osnovni šoli Brezovica, na območju Radne, ob zadružnem domu v Notranjih Goricah, ob podružnični šoli v Notranjih Goricah). Prav tako se zagotavljajo nove površine za potrebe pokopališč.
(4) Infrastruktura: Za nadaljnji razvoj naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice je bistvenega pomena ureditev AC priključka s povezovalno cesto in vzpostavitev povezovalne ceste med Vnanjimi in Notranjimi Goricami po zahodni strani trase železnice. Posodobijo se druge oblike prometa (železnica, kolesarski promet, zagotavljanje javnih površin za mirujoči promet na točkah P+R, ureditev nove železniške postaje v Vnanjih Goricah). Zagotavlja se enostavno in učinkovito prometno shemo. Naselje se opremi s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami. Z gradnjo javnega kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami in malimi lokalnimi komunalnimi čistilnimi napravami, se zagotovi ustrezno čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz objektov na celotnem območju občine. Z gradnjo novih transformatorskih postaj se zagotavlja ustrezne napetosti v električnem omrežju.
(5) Urbanistično in krajinsko urejanje: Zagotovita se postopna prenova naselbinskih jeder naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice in prenova degradiranih delov (območje nekdanjega kamnoloma v Notranjih Goricah in nekdanjega peskokopa v Vnanjih Goricah). V središču naselij se predvsem ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov (pretežno družbene, poslovne in mešane dejavnosti, stanovanja) ter obseg in namembnost odprtih površin. Stanovanjska območja morajo biti ustrezno oddaljena od najbolj motečih, predvsem pa proizvodnih dejavnosti. Pri razvoju navznoter se zagotavlja dolgoročna ohranitev obvodnega prostora pritokov Ljubljanice, drevesnih in grmovnih omejkov ob vodnih kanalih, varovalnih gozdov, ki ustvarjajo stopne kamne za živali na območju Ljubljanskega barja in v grajeni strukturi ter zagotavljajo vitalen stik naselij z zelenim zaledjem. Ohranjajo se tudi zelene in druge odprte površine, otroška in športna igrišča ter igrišča pri osnovnih šolah. Prostorski razvoj naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice je usmerjen v oblikovanje prepoznavne urbane strukture v neposredni bližini Ljubljane, na Ljubljanskem barju. Vsa stanovanjska območja in praviloma tudi območja družbenih dejavnosti se navežejo na zelene površine v naseljih in njihovo zaledje ter opremijo z infrastrukturo za dnevno oskrbo, s skupnimi programi naselja ter ureditvami skupnih odprtih površin, zelenic in igrišč. Zagotovi se urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora mesta, kot točk P+R, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic ter s tem oblikovanje kakovostnega uličnega prostora, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov, parkov in drugih odprtih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah, prostorov za srečanja občanov in prireditve.
(usmeritve za celovito prenovo poselitvenih območij)
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2) Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina (vas Na griču, del naselja Goričica pod Krimom). Prav tako se zaradi kvalitetne strukture vaškega stavbnega fonda predvidi celovita prenova jeder naselij Kamnik pod Krimom, Jezero in Vnanje Gorice.
(3) Zagotovi se tudi delna prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška naselja ter deli mestnih naselij Brezovica, Notranje Gorice, Podpeč, Preserje in Rakitna).
(4) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij ter druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.
II.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
II.8.1.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
(1) V občini kmetijska zemljišča zavzemajo 37,7 % vseh površin. Večina obdelovalnih kmetijskih zemljišč leži na območju Ljubljanskega barja, ki je lahko dostopno. Na reliefno bolj razgibanem in zato težje dostopnem območju Krimskega hribovja je delež kmetijskih zemljišč manjši, prevladuje pa travinje.
(2) Za občino je značilna ekstenzivna živinoreja. Živinoreja je v gospodarskem smislu najpomembnejša panoga v občini, saj se z njo ukvarja 75 % vseh družinskih kmetij. Prevladujejo predvsem pol kmetije. Največji delež travinja je v severnem delu občine, zlasti na območju Ljubljanskega barja. V južnem delu občine pa so večje sklenjene površine travinja na območju Rakitne. Omejitev za razvoj kmetijstva na Ljubljanskem barju predstavlja Natura 2000, ki zožuje izbor pridelovalnih tehnologij in proizvodnih programov.
(3) Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost se na celotnem območju občine razvija po sonaravnih načelih oziroma se spodbuja sonaravna kmetijska pridelava. Delež njivskih, pašniških in travniških površin je v ravninskem severnem delu občine znatno večji kot v južnem hribovitem delu občine. Kmetijstvo na območju Ljubljanskega barja ima razvojne perspektive. Tudi v hribovitih predelih občine ima kmetijstvo razvojne možnosti, vendar gre za drugačne proizvodne usmeritve kot na Barju.
(4) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom, kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti. Kmetijska raba zemljišč se spodbuja tudi z namenom ohranjanja kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.
(5) Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(6) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski, okoljski, tehnološki in ekonomski utemeljitvi.
(7) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, ki pa mora biti sonaraven. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(8) Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na območjih, ki so bila v preteklosti nasuta.
(9) Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Nadomestna kmetijska zemljišča se prednostno načrtujejo na površinah, ki so bila v preteklosti že kategorizirana kot kmetijska zemljišča, njihova kmetijska raba pa je bila opuščena, tako da so v dejanski rabi evidentirana kot gozd. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, z namenom izboljšanja proizvodne sposobnosti tal.
(1) Gozdovi zavzemajo 56,01 % vseh površin v Občini Brezovica in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja.
(2) Na območju občine se nahaja gozdni rezervat Oblakov gozd (del Polhograjskega hribovja), na skrajnem JV delu občine pa se nahaja gozdni rezervat Mokrec. Zavarovani gozdovi zavzemajo 37,5 % vseh gozdnih površin v Občini Brezovica.
(3) Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(4) Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi in gozdni rezervati.
(5) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, naravne in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis in le-te niso v nasprotju z opredeljenimi funkcijami gozda oziroma če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki pomen gozdov.
(6) Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo in tudi rabe drugih funkcij gozdov se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(7) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
(1) Najizrazitejši površinski vodotoki v Občini Brezovica so Ljubljanica s pritoki Kušljanov graben–Veliki graben, Radna, Bevški kanal, Drobtinka in Curnovec, v južnem delu občine pa vodotok Zala s pritokoma Podresnik in Tračce.
(2) Kvaliteto podtalnice in površinskih voda se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.
(3) Posamezni predeli Krimskega hribovja z Rakitniško planoto, zahodni del Polhograjskega hribovja v skrajnem severnem delu občine ter območje v vzhodnem delu naselja Jezero in v pasu južno od naselja po Uredbi segajo na vodovarstvena območja za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12, 93/13).
(4) Erozijsko ogrožena so ob hudournikih ležeča območja v naseljih Kamnik pod Krimom, Preserje in Goričica pod Krimom ter posamezna območja ob Ljubljanici.
(5) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(6) Osrednji nižinski del občine je potencialno poplavno ogrožen. Na podlagi predpisov, ki opredeljujejo poplavno ogroženost, je potrebno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima in ogrožena območja prikazati v prikazu stanja. Ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti prebivalcev, ki bodo predvideni na podlagi hidrološko hidravlične presoje vodnega režima, bodo vključeni v prostorske izvedbene pogoje izvedbenega dela tega občinskega prostorskega načrta.
(7) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(8) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(9) Upravljanje voda: Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo redno obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo naravni habitati značilni za območje.
(10) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Ljubljanici in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Ljubljanice ter pritokov, pri čemer se vzdržujejo vodni objekti na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej ter ohranjati ekološko sprejemljiv pretok.
(11) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.
(12) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Ljubljanica z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi in naravovarstvenimi omejitvami nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Ljubljanice, obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. Območje Ljubljanice je z vidika športnih in turističnih dejavnosti primerno za dejavnosti plovbe in ribištva, ki morata biti skladni z državnimi uredbami in zakoni.
(13) Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. Raziskale se bodo tudi možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov (zlasti na območju Krimskega hribovja).
(14) Na območju priobalnih zemljišč reke Ljubljanice se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže.
(15) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode:
– se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev biotske raznovrstnosti;
– se ohranja naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, ekološko sprejemljiv pretok, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij); v rečno dinamiko se lahko posega v izjemnih primerih ob soglasju pristojnih organov;
– se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov;
– se upošteva ekološke zahteve avtohtonih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).
(1) Vodovarstvena območja zajetij pitne vode so na obrobju Rakitne in v okolici Brezovice, zahodno in južno od Jezera ter vzhodno od Vnanjih Goric.
(2) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje usmeritve:
– komunalne odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda,
– komunalne odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (male komunalne čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave) skladno z veljavno področno zakonodajo,
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine skladno z veljavno področno zakonodajo,
– vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.
(3) Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni način, ampak tudi aktivno, z nadzorom dejavnosti v prostoru, posege na vodovarstvenih območjih pa se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(4) Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.
(1) V preteklosti so izkoriščali kamnolome karbonatnih kamnin (dolomita ali apnenca) na območju naselij Podpeč, Jezero, Preserje, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Žabnica, Gorenja Brezovica in Rakitna. Podpeški kamnolom, ki je deloval že v času Rimljanov, danes sodi pod spomeniško varstvo nepremične kulturne dediščine. Opuščen kamnolom apnenca v središču Notranjih Goric je potreben sanacije (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), saj sta problematični tako njegova lega v središču vasi kot njegova krušljivost. Na območju naselja Rakitna se nahaja nekaj nelegalnih kopov, ki bi jih bilo potrebno ustrezno sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in kultivirati ali pa prepustiti naravni sukcesiji. Nelegalni kop v Kamniku pod Krimom (pod Žalostno goro) bo v prihodnosti saniran (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin).
(2) Potencialno območje za podzemno pridobivanje mineralnih surovin se predvideva na območju Podpeškega kamnoloma, za katerega je potrebno izdelati strokovne podlage in ustrezne rudarske načrte.
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(4) V nekaterih nelegalnih kopih na območju naselja Vnanje Gorice je potrebno ustrezno sanirati divja odlagališča odpadnega materiala in na območju celotne občine preprečiti nastanek novih. Degradirana območja je potrebno prepustiti naravni sukcesiji in jih kasneje rekultivirati.
(5) Občina bo (še naprej) vlagala sredstva in imela vzpostavljeno redarsko službo za preprečevanje odlaganja odpadnega materiala v nelegalnih kopih.
(razvrednotenja v krajini)
(1) Sanacije nelegalnih površinskih kopov: Nelegalni kopi v občini se evidentirajo in sanirajo z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
(2) Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija površinskih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.
(3) V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine ter naravnih vrednot.
(4) Urejanje neurejenih odlagališč materiala: Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe, bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev.
(5) Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.
II.8.1.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se izdela strokovne podlage za urejanje krajine.
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo občinski podrobni prostorski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Ljubljansko barje, ki predstavlja skorajda celotno severno polovico občine, je ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti, obenem pa tudi značilno oblikovana kulturna krajina. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in širjenja urbanih površin ter ohranjanjem naravnih kvalitet območja.
(2) Skorajda celoten severni ravninski del občine leži na območju Ljubljanskega barja, ki sodi v širša zavarovana območja oziroma je krajinski park. Osnovni cilj ustanovitve krajinskega parka je zavarovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje ter krepitev krajinske pestrosti. Obenem je cilj zavarovanja tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem na tem območju s spodbujanjem trajnostnega razvoja, skladnega s krajevno tradicijo območja. Razdeljen je v prvo, drugo in tretje varnostno območje, od katerega ima vsako svoj varstveni režim. Na območju občine so v sklopu krajinskega parka tudi ožja zavarovana območja in sicer naravna spomenika Ljubljanica in Jezero pri Podpeči ter naravni rezervat Goriški mah. S krajinskim parkom Ljubljansko barje upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. V sklopu krajinskega parka Ljubljansko barje je potrebno urediti in nagraditi mrežo poti in drugih povezav s sosednjimi občinami. Pomembna povezava je tudi reka Ljubljanica.
(3) Krimsko hribovje zaradi razgibano oblikovanega reliefa in pretežno gozdne krajine sodi med vizualno privlačno krajino, obenem pa gre za ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov, ki predstavljajo zaplate znotraj matice gozda, in ohranjanjem naravnih kvalitet območja. V ožjem pogledu je potrebno preprečiti proces širjenja razpršene gradnje in upočasniti širjenje naselja oziroma pozidanih površin s stanovanjsko gradnjo na območju Rakitne in ohranjati naravne kvalitete območja (travniki, gozd in vodne površine). Izletniške in razgledne točke predstavljajo griči in vzpetine na robu Ljubljanskega barja.
(4) Podpeško jezero predstavlja pomemben del naravne dediščine, ki jo je potrebno ohranjati, saj predstavlja ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti obenem pa je tudi vizualno privlačna kvaliteta v prostoru, ki ima potencial za razvoj okolju prijaznega izletniškega turizma. Enako velja tudi za kraško polje Ponikve med naseljema Preserje in Dolenja Brezovica ter kraško polje pri Rakitni (Ponikve pod Smrekovcem), saj gre za ohranjanje vizualno privlačne krajine in naravnih vrednot.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine ter ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in kot prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na zvrst (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska dediščina, kulturna krajina in ostalo).
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine (ponekod skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja) in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi.
(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(5) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. Območja naselbinske dediščine (Kamnik pod Krimom, vas Na griču, vaško jedro Jezera, osrednji del Vnanjih Goric), stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja), vključno z njihovim ambientalnim okoljem, profane stavbne dediščine (predvsem meščanske stavbe in etnološka dediščina – stare kmečke hiše, domačije, posamične kašče in zidanice), memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine, se praviloma varujejo »in situ«. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
(6) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi.
(7) Ohranja se tudi nesnovna/živa dediščina.
(8) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(9) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (predstavitev »in situ«). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.
(10) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
(ohranjanje naravnih kakovosti)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave, ki so:
– Zavarovana območja: naravni spomenik Podpeški kamnolom (Uradni list RS, št. 18/91), Jezero pri Podpeči, krajinski park Ljubljansko barje ter ožja zavarovana območja opredeljena z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08),
– Ekološko pomembna območja: 31200 Krimsko hribovje – Menišija, 31400 Ljubljansko barje, 80000 Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri – posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena,
– Posebna varstvena območja (Natura 2000): PosVO – SI5000014 Ljubljansko barje, PosVO – SI3000271 Ljubljansko barje, PosVO – SI3000256 Krimsko hribovje – Menišija,
– Naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota): naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
– Habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki in mejice, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini, stoječe in tekoče vode (manjši vaški potoki in studenci ter vaške mlake). Na območjih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz Priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
II.8.1.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
(ocena ogroženosti z vidika naravnih nesreč)
(1) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres, Načrt zaščite in reševanja za poplave, Načrt zaščite in reševanja za požar in Načrt zaščite in reševanja za primer naravnih nesreč.
(2) Območje Občine Brezovica je po seizmični karti Slovenije uvrščeno v 7. in 8. stopnjo MCS lestvice, potresna ogroženost občine glede na projektni pospešek tal pa dosega vrednosti med 0,2 in 0,25 g, kar sodi med višje vrednosti, vendar se večji problemi v primeru potresa ne pričakujejo, ker na območju občine ni zelo visokih objektov oziroma objektov na katerih bi lahko prišlo do sekundarne katastrofe v primeru potresa. Potresna ogroženost glede na projektni pospešek tal se manjša od severnega dela občine proti južnemu. Vsi objekti, zgrajeni po letu 1960, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko pride do porušitev posameznih objektov. Večje število poškodovanih oseb ter veliko materialno škodo lahko pričakujemo predvsem v naselju Brezovica.
(3) Območje Ljubljanskega barja je ogroženo z različnimi razredi poplavne nevarnosti, ki so posledica povečane količine padavin in dviga talne vode. Barjanske poplave so dolgotrajne, saj se poplavna voda na površju lahko zadrži tudi več tednov. Najpogostejše so v jesenskih in spomladanskih mesecih. Ob osrednjem površinskem vodotoku Ljubljanici in nekaterih njenih pritokih na Ljubljanskem barju se pojavlja tudi nižinski tip poplav. Za vse reke in potoke v hribovitih predelih občine je značilen hudourniški značaj, vendar se poplave ne pojavljajo. Ob katastrofalnih poplavah je ogrožen ravninski del v naselju Rakitna, kjer se pojavlja kraški tip poplav. Celotno Ljubljansko barje ima funkcijo naravnega zadrževalnika visokih voda.
(4) Izrazite nevarnosti plazenja v Občini Brezovica ni, so pa erozijsko ogrožena naslednja območja:
– osamelci Plešivica, Veliki vrh in Grič,
– osamelci Z od vzpetine Plešivica,
– vznožje osamelca Šivčev girč,
– hriboviti severni del občine in Z del Radne ob vznožju Gole gorice,
– okolica Kamnika pod Krimom,
– bližina nekdanjega kamnoloma v Podpeči,
– območja nad ravnico okoli Podpeškega jezera,
– območje J od naselja Preserje,
– območja nad ravnim predelom in okrog naselij Gorenja in Dolenja Brezovica,
– območje V od starega dela naselja Rakitna in
– območje J od počitniške pozidave na Rakitni.
(5) Požari v naravnem okolju se v Občini Brezovica najpogosteje pojavljajo v spomladanskem času ob čiščenju travnatih površin in po daljšem sušnem obdobju. Večja je v primeru požara ogroženost v nekaterih vaških jedrih in posameznih novih zazidalnih predelih z ožjimi ulicami (Remškarjeva cesta, ulici Podsvetija in V Radno v naselju Brezovica; Vrstna ulica v naselju Notranje Gorice; (neasfaltiran) odsek ceste v zaselku Boršt; poti v bližini jezera v naselju Rakitna in v Zahribih), kjer cestna infrastruktura ni povsem ustrezna za dostop intervencijskih vozil. V občini deluje 10 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojna gasilska brigada iz Ljubljane. Potencialno nevarne objekte na območju občine predstavljajo tri bencinske črpalke (dve v naselju Brezovica ob regionalni cesti R2 in ena v naselju Podpeč), območje Hoje Galanterije Podpeč ter obrtnih objektov Špan in Prigo, kjer je prisotna višja koncentracija hitro gorljivih snovi.
(6) Hidrantno omrežje v občini je ustrezno in zagotavlja zadostne količine požarne vode. Vsa strnjena, bolj odmaknjena naselja imajo hidrante, priključene na vaški vodovod. Hidrantno omrežje je potrebno vseskozi nadgrajevati in zagotavljati ustrezne količine požarne vode.
(1) Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko splošne in zobne ambulante v Vnanjih Goricah in Podpeči, sekundarno, ob večjih intervencijah, pa preko Zdravstvenega doma Ljubljana (Vič-Rudnik), Zdravstvenega doma Vrhnika in preko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
(2) V primeru potresa bo Občina Brezovica na zunanjih igriščih v okolici šol urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev. Občina razpolaga s tremi javnimi zaklonišči: na Brezovici, v Osnovni šoli Preserje in vrtcu v Vnanjih Goricah.
(3) V primeru naravnih ali drugih nesreč bo občina uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.
(4) V občini je za odlaganje ruševin in drugega materiala usposobljen center za odlaganje kosovnega materiala v Kamniku pod Krimom. Za poginule živali bi se uporabila skupna kafilerijska postaja na isti lokaciji. Za žrtve naravnih in drugih nesreč bi se odprli dodatni grobovi v okviru lokalnih pokopališč.
(5) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ ljubljanske regije.
II.8.1.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
(območja za potrebe obrambe)
Na območju Občine Brezovica se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture območja Krim, kjer so potrebne omejitve zaradi varnostnih in tehničnih zahtev.
II.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe prostora. Za območja, za katera se izdela urbanistični načrt, je podrobnejša namenska raba določena v urbanističnem načrtu.
(2) Širitve in zmanjševanje stavbnih zemljišč so zasnovani tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve ter usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površinah in na območjih zaokrožitev na robovih stavbnih zemljišč zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
(3) Poselitev se bo širila predvsem na območju urbane aglomeracije Brezovica–Vnanje Gorice–Notranje Gorice. V ostalih naseljih so predvidene manjše širitve. Širitve večinoma predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun kmetijskih zemljišč z majhnim proizvodnim potencialom.
(4) Vsako območje namenske rabe prostora se opredeljuje s topološko pravilnimi poligoni, katerih osnova za izris je digitalni katastrski načrt, ki je tudi osnova za prikazovanje območij osnovne in podrobne namenske rabe prostora.
(5) Kriteriji za opredeljevanje upravičenosti razvojnih potreb za širitev stavbnih zemljišč in posledično sprememb namenske rabe prostora:
– razpoložljivost obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč,
– funkcija naselja v omrežju naselij,
– smotrna oddaljenost od obstoječega ali načrtovanega vodovodnega omrežja z možnostjo priključevanja na le-to (70 m oddaljenosti od vodovodnega omrežja),
– smotrna oddaljenost od obstoječega ali načrtovanega kanalizacijskega omrežja z možnostjo priključevanja na le-to (150 m oddaljenosti od gravitacijskega voda, 100 m oddaljenosti do tlačnega voda),
– navezava na obstoječa stavbna zemljišča (zaokrožitve, zapolnitev vrzeli med obstoječimi območji stavbnih zemljišč, sanacije razpršenih gradenj z ustvarjanjem povezav z območji strnjene gradnje),
– umeščanje posega na rob predmetnih zemljišč z namenom izogniti se drobljenju (sklenjenih) kmetijskih zemljišč,
– dejanska raba zemljišč – neobdelano zemljišče,
– kategorizacija kmetijskih zemljišč (slabše kot II. kategorija),
– izven območja hidromelioracij,
– vizualno zakrivanje posega oziroma izbira vizualno neizpostavljene variante,
– naklon terena (manj primeren za kmetijsko obdelavo in hkrati dovolj primeren za gradnjo, do 25 % naklon),
– skladnost posega s strukturnimi značilnostmi prostora (dopolnjevanje in nadaljevanje obstoječe prepoznavne strukture, ohranjanje izrazitih robov grajenega),
– odsotnost drevesne vegetacije na zemljišču (če je za poseg gradnje potrebna odstranitev drevesne vegetacije – npr. značilni omejki ali značilni sadovnjaki na robu naselij, je zemljišče manj primerno kot tisto, kjer drevesna vegetacija ni prisotna),
– odsotnost vodotokov in vodnih teles na zemljišču,
– za območje Občine Brezovica: pogoj za širitev stavbnih zemljišč je ta, da mora zemljiška parcela imeti neposredni stik z javno potjo – v javni lasti,
– možnost uporabe javnega potniškega prometa.
II.9.1 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) Izvedbeni del tega OPN določa prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju PIP) za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno opremljenost s komunalno infrastrukturo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
(2) V poselitvenih območjih osrednjega ravninskega dela (območje Ljubljanskega barja) občine ter na prehodu Ljubljanskega barja v Krimsko hribovje prevladujeta stanovanjska in kmetijska dejavnost.
(3) Poselitvena območja pretežno urbaniziranega naselja Brezovica in zmerno urbaniziranih naselij (Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Kamnik pod Krimom, Jezero, Podpeč) so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenim območjem za gospodarske dejavnosti.
(4) V poselitvenem območju pretežno urbaniziranega naselja Brezovica se dovoljuje poselitev večje gostote. V zmerno urbaniziranih območjih (Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Kamnik pod Krimom, Jezero, Podpeč, Preserje) se dovoljuje poselitev zmerne gostote, v poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote.
(5) V naseljih osrednjega ravninskega dela občine ter na prehodu Ljubljanskega barja v Krimsko hribovje so ponekod še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
(6) Kjer je mogoče, se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje komunalnih odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN).
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
(enote urejanja prostora)
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja:
BR_1 | BR – oznaka funkcionalne enote, |
| 1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote, |
Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
Preglednica 1: Funkcionalne enote
| Bliše | BL |
| Boršt | BT |
| odprti prostor | BO |
| Brezovica pri Ljubljani | BR |
| Dolenja Brezovica | DB |
| Drpalež | DR |
| Gorenja Brezovica | GB |
| Goričica pod Krimom | GO |
| Jezero | JE |
| Kamnik pod Krimom | KK |
| Nakličev Konec | NK |
| Novaki | NO |
| Planinca | PN |
| Podpeč | PP |
| Preserje | PR |
| Prevalje pod Krimom | PK |
| Rakitna | RA |
| Rakitna–jezero | RJ |
| Podplešivica | PD |
| Notranje Gorice | NG |
| Vnanje Gorice | VG |
| Plešivica | PL |
| Zanoga | ZN |
| Žabnica | ŽA |
| Žotov Grič | ŽG |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, določene v Prilogi 1.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.
III.2 NAMENSKA RABA PROSTORA
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«
(3) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(4) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.
(5) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(6) Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC, PŽ in PO), trgi, parki (ZP), pokopališča (ZK), športni parki in igrišča (oznaka ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD).
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – OBMOČJA STANOVANJ |
| SS – stanovanjske površine | SSs – urbana prostostoječa pozidava |
SB – stanovanjske površine za posebne namene | SB – stanovanjske površine za posebne namene |
SK – površine podeželskega naselja | SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše |
| SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov |
SP – površine počitniških hiš | SP – površine počitniških hiš |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – druga območja centralnih dejavnosti | CDi – območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport |
CDk – območja centralnih dejavnosti za kulturo in javno upravo |
CDv – območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov |
CDo – območja centralnih dejavnosti – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| IG – gospodarske cone |
B – POSEBNA OBMOČJA |
| BT – površine za turizem |
BC – športni centri |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZD – druge urejene zelene površine |
ZK – pokopališča |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| PC – površine cest |
PŽ – površine železnic |
PO – ostale prometne površine |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
| T – območja komunikacijske infrastrukture |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
| E – območja energetske infrastrukture |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| O – območja okoljske infrastrukture |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| A – površine razpršene poselitve |
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
| | K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
K2 – ostala kmetijska zemljišča |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
| | G – gozdna zemljišča |
Gv – gozdna zemljišča – varovalni gozd |
Gr – gozdna zemljišča – gozdni rezervat |
OBMOČJA VODA | V – OBMOČJA VODA |
| | VC – celinske vode |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
| | LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
III.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III.3.1 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ TER VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN
(1) Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih dejavnosti je usklajena s predpisi o klasifikaciji dejavnosti.
(2) Dopustne dejavnosti so opredeljene v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti.
| – Dejavnosti »A – KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO« se lahko | izvajajo na območjih podrobnejše namenske rabe SK in SKg ter na območjih nestavbnih zemljišč K, G in V, skladno z izvajano dejavnostjo. |
– Dejavnosti »B – RUDARSTVO« se lahko izvajajo na območjih namenske rabe z oznako L.
– Dejavnosti »C – PREDELOVALNE DEJAVNOSTI« se lahko izvajajo na območjih podrobnejše namenske rabe IG, kolikor ne gre za objekte, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje v skladu z okoljevarstvenimi predpisi.
– Dejavnosti »D – OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO« se lahko izvajajo na območjih namenske rabe E.
| – Dejavnosti »E – OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, | SANIRANJE OKOLJA« se lahko izvajajo na območjih namenske rabe O. |
– Dejavnosti »F – GRADBENIŠTVO« se lahko izvajajo na območjih vseh namenskih rab za potrebe gradnje objektov v skladu z določili tega odloka.
– Dejavnosti »H – PROMET IN SKLADIŠČENJE« se lahko izvajajo na območjih namenskih rab I in P.
– Dejavnosti »R93 – ŠPORTNE IN DRUGE DEJAVNOSTI ZA PROSTI ČAS« se lahko izvajajo tudi na območjih podrobnejših namenskih rab Z.
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Brezovica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 66. člena tega odloka.
(3) Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.
(4) Dozidave in nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50 % osnovnega objekta.
(5) Na območju Občine Brezovica je dovoljena gradnja omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer:
– cevovodi za pitno odpadno in meteorno vodo,
– elektroenergetski vodi,
– komunikacijski vodi,
– plinovodi,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– rekonstrukcije lokalnih cest.
(6) Na celotnem območju stavbnih zemljišč Občine Brezovica je dovoljena gradnja omrežij prometne infrastrukture (grajeno javno dobro) in ostale komunalne infrastrukture.
(7) Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.
(8) Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za urejanje je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
Vrste dopustnih objektov glede na namen se vežejo na posamezno podrobnejšo namensko rabo. Vrsta dopustnih objektov je določena v poglavju »POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI«.
III.3.2 MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV
(tipologija zazidave ter velikost in zmogljivost objekta)
Oznaka tipa bjekta | AN |
Tip objekta oziroma zazidave | Stanovanjske stavbe – ki se nahajajo v območju naselbinske dediščine |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Eno- oziroma dvostanovanjska stavba – prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmiku vsaj 4 m ne stika s sosednjimi istovrstnimi stavbami. |
Velikost in zmogljivost objekta | –Tlorisna zasnova objektov je podolgovata, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4; – Največja dovoljena etažnost je K+P+M ali K+P+1+M (kolenčni zid do 60 cm). Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena. Klet je lahko delno vkopana. |
Oblikovanje zunanje podobe objekta | – Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45° in slemenom po dolžini objekta, kritina temno siva ali opečno rdeča. Napušč strehe lahko sega največ 60 cm čez fasado ter mora biti zaključen polkrožno. – Osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi in simetrično razporejenimi frčadami ali strešnimi okni. – Oblikovanje fasad: – izvedba fasade naj bo v zglajenem ometu svetlih pastelnih barv. |
Oznaka tipa objekta | AK |
Tip objekta oziroma zazidave | Stanovanjske stavbe – ki se nahajajo v območju kulturne krajine |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Eno- oziroma dvostanovanjska stavba – prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmiku vsaj 4 m ne stika s sosednjimi istovrstnimi stavbami. |
Velikost in zmogljivost objekta | – Tlorisna zasnova objektov je podolgovata, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4; – Največja dovoljena etažnost je K+P +M ali K+P+1+M (kolenčni zid do 60 cm). Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena. Klet je lahko delno vkopana. |
Oblikovanje zunanje podobe objekta | – Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45° in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Napušč strehe lahko sega največ 60 cm čez fasado. – Osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi in simetrično razporejenimi frčadami ali strešnimi okni. – Oblikovanje fasad – enako, kot pri tipu AN. |
Oznaka tipa objekta | AE |
Tip objekta oziroma zazidave | Stanovanjske stavbe – ki se ne nahajajo v območju kulturne dediščine |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Eno- oziroma dvostanovanjska stavba – prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmiku vsaj 4 m ne stika s sosednjimi istovrstnimi stavbami. |
Velikost in zmogljivost objekta | – Tlorisna zasnova objektov je podolgovata, z razmerjem stranic najmanj 1:1,2; – Največja dovoljena etažnost je K+P+M ali K+P+1+M (kolenčni zid do 60 cm). Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena. Klet je lahko delno vkopana. |
Oblikovanje zunanje podobe objekta | – Dopusten je le en pravokoten izzidek v osrednji osi z vhodom, ki se zaključi z dvokapno frčado, vsaj 1 m pod slemenom osnovne strešine v razmerju najmanj 1/3 fasade. – Streha mora biti dvokapnica z naklonom 35–45° in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. – Osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi in simetrično razporejenimi frčadami ali strešnimi okni. – Oblikovanje fasad: – izvedba fasade naj bo v svetlih pastelnih barvah. |
Oznaka tipa objekta | AC |
Tip objekta oziroma zazidave | Stavbe – ki se nahajajo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti na Brezovici |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmiku vsaj 4 m ne stika s sosednjimi stavbami in ki ima v pritličju poslovno dejavnost (dopustna je tudi stanovanjska dejavnost), v prvem in drugem nadstropju pa stanovanjsko ali poslovno dejavnost. |
Velikost in zmogljivost objekta | – Tlorisna zasnova objektov je podolgovata, z razmerjem stranic najmanj 1: 1,2; – Največja dovoljena etažnost je K+P+2+M (kolenčni zid do 60 cm). Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena. |
Oblikovanje zunanje podobe objekta | – Streha mora biti dvokapnica z naklonom 35–45° in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Na objektih večjih razponov je dovoljena večkapna dvokapnica, ki ima sleme orientirano glede na daljšo stranico objekta. – Osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi in simetrično razporejenimi frčadami ali strešnimi okni. – Oblikovanje fasad: – izvedba fasade naj bo v svetlih pastelnih barvah. |
Oznaka tipa objekta | E |
Tip objekta oziroma zazidave | Nestanovanjske stavbe |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | Pritlični objekti namenjeni proizvodnim dejavnostim, obrti, skladiščenju, športu in posebnim dejavnostim, kot so trgovine, kulturni domovi, zdravstveni domovi, zdravilišče ipd. – Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti); – Pomožni kmetijsko-gozdarski nezahtevni in enostavni objekti |
Velikost in zmogljivost objekta | – Tlorisna zasnova objektov je podolgovata, – Največja dovoljena etažnost je P+M. |
Oblikovanje zunanje podobe objekta | – Streha mora biti dvokapnica z naklonom 35–45° in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Na objektih večjih razponov je dovoljena večkapna dvokapnica, ki ima sleme orientirano glede na daljšo stranico objekta. |
Oznaka tipa objekta | G |
Tip objekta oziroma zazidave | Svojstveni objekti |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Posamezni objekt oziroma skupina objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (cerkve, šole, vrtci, gasilski domovi in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte iz tega člena). |
Velikost in zmogljivost objekta | – Največja dovoljena višina objekta je 20 metrov |
Oblikovanje zunanje podobe objekta | – Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45° in slemenom po dolžini objekta. Na objektih večjih razponov je dovoljena večkapna dvokapnica, ki ima sleme orientirano glede na daljšo stranico objekta. – Kritina mora biti v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. |
Oznaka tipa objekta | H |
Tip objekta oziroma zazidave | Počitniški objekti |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Posamezni objekt za kratkotrajno nastanitev |
Velikost in zmogljivost objekta | – Višina stavb ne sme presegati višine sosednjih istovrstnih stavb, tloris novogradenj je največ 6 m x 9 m. |
Oblikovanje zunanje podobe objekta | – Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 60⁰ in slemenom po dolžini objekta, ravne in enokapne strehe niso dovoljene. – Kritina mora biti v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. – Fasada naj bo v svetlih pastelnih barvah (v odtenkih od ubito bele do oker, ali opečne), lahko tudi v kombinaciji z lesom ali v celoti lesena. |
Pomen oznak za dovoljeno etažnost:
K – klet
P – pritličje
1 – nadstropje
M – mansarda
(lega objekta na zemljišču)
(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb nad in pod terenom mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi.
(2) Gradnja novih nezahtevnih in enostavnih objektov nad in pod terenom mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi.
(3) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
(4) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljata.
(5) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, v nasprotnem se ograje postavljajo do meje zemljiške parcele. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec javne ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6) Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m.
(7) Novogradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj stavbnih zemljišč je možna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba oziroma posameznega gozdnega drevja. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in drugi ukrepi skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.
(8) Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Rezervoar naj se ne postavlja v bližino objektov kulturne dediščine.
(ureditev okolice objekta in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov (v nadaljevanju pomožni objekti):
– garaža, nadstrešnica, lopa in drvarnica naj pri oblikovanju sledijo idejni zasnovi tipskih nezahtevnih in enostavnih objektov, s katero razpolaga Občina Brezovica,
– nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa AC, E in G morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu,
– urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora.
(2) Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 2,2 m. Oporni zidovi do višine 1,2 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.
(3) Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.
(4) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.
(5) Postavitev pomožnih objektov, na območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine, je mogoča s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa oziroma službe.
(6) Elektro-omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov. Sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če pristojna služba za varovanje kulturne dediščine presodi, da to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
(7) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran.
(8) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati na javnih površinah. Kjer to ni izvedljivo, se turistično in drugo obvestilno signalizacijo ob pridobitvi soglasja lastnika lahko umešča na celotnem območju občine. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje (jumbo plakatov oziroma plakatov velikega merila) ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table, pritrjene na posamezni vaški objekt. Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno, izjemoma le na posameznih vnaprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.
(9) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja Občine Brezovica.
(10) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega prostorskega načrta.
(11) V tretji varstveni coni krajinskega parka Ljubljansko barje je s soglasjem pristojnih organov dopustna ureditev turistično-informacijskih točk s tablo, klopmi in nezahtevnim objektom (kolesarnica v leseni paviljonski izvedbi).
(12) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Kriteriji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljeni v poglavju »III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji«.
(13) Pred vsako postavitvijo nezahtevnega ali enostavnega objekta mora investitor Občino Brezovica obvestiti o zakoličbi tega objekta, pri kateri ima občina pravico sodelovati ter ukrepati v primeru neustrezne zakoličbe.
(stopnja izkoriščenosti zemljišča)
(1) Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:
FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.
FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.
(2) Kadar za gradnjo višina objektov s tem prostorskim načrtom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina istovrstne stavbe najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča, namenjenega za gradnjo novogradnje. Višina stavbe se meri od kote pritličja do kote slemena strehe.
(3) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega gradnji (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez možnosti povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena, razen na območjih poplav ali visoke podtalnice.
Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin
Podrobnejša namenska raba | Faktor izrabe (FI) (največ) | Faktor zazidanosti (FZ) (največ) | |
SSs – prostostoječa stanovanjska pozidava | / | 0,4 | |
SKs – površine podeželskega naselja | / | 0,4 | |
SKg – površine gospodarskih objektov | / | 0,5 | |
SP – površine počitniških objetov | / | 0,2 | |
SB – stanovanjske površine za posebne namene | 1,2 | / | |
A – površine razpršene poselitve | / | 0,4 | |
IG – gospodarske cone | / | 0,65 | |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | 1,6 | / | |
CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami | / | 1 | |
CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | 1 | / | |
CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom, mlin | / | 1 | |
CDo – trgovske, oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt | 1 | / | |
BC – športni centri | 1 | / | |
BT – površine za turizem | 1 | / | |
ZK – pokopališča | / | 0,3 | |
E – območja energetske infrastrukture | 1 | 0,8 | |
O – območja okoljske infrastrukture | 0,9 | / | |
(velikost in oblika zemljišča namenjenega gradnji)
(1) Velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo, mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov ter konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo.
(2) Do vsakega zemljišča, namenjenega gradnji, mora biti zagotovljen dostop z javne ceste neposredno ali čez sosednja zemljišča. Možnost uporabe dostopa čez sosednja zemljišča investitor dokaže z vpisom služnostne pravice za dostop in za napeljavo komunalne in gospodarske javne infrastrukture v Zemljiško knjigo.
(3) Minimalna velikost zemljišča, namenjenega gradnji, na območju podrobne namenske rabe SP – površine počitniških objektov znaša 600 m2.
(4) Za druge gradbeno inženirske objekte se velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo, določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.
(5) Pred začetkom gradnje stavb v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, je potrebno predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.
(6) Če velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo, za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.
(7) Določilo tretjega odstavka tega člena ne velja za gradnjo komunalne, energetske, telekomunikacijske, prometne in vodne infrastrukture.
(merila in pogoji glede dopustnosti postavitve objektov za oglaševanje)
(1) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, K2, G),
– v območju površinskih voda (oznaka VC),
– v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A),
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov,
– v območjih stanovanj (oznake SB, SKs),
– v območjih zelenih površin (oznake ZD, ZK),
– v območjih kulturne dediščine je postavitev plakatnih stebrov možna, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
(2) V osrednjih območjih centralnih dejavnosti je dovoljena postavitev objektov za oglaševanje na javnih površinah. V območjih gospodarskih con ni omejitev glede postavitev objektov za oglaševanje.
(3) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(4) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(5) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
III.3.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če so v prostorskem aktu občine predvidena komunalna infrastruktura, objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne infrastrukture ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
(4) Če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki pa še ni zgrajena, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen tudi, če je v projektni dokumentaciji predviden alternativni način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike.
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo.
(3) Pri večjih območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme ogrevanja.
(obveznost priključevanja na komunalno infrastrukturo)
(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena.
(2) Na javno gospodarsko infrastrukturo se lahko priključijo le objekti, ki so zgrajeni po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območjih, ki so določena z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih voda, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
(2) Na območjih, ki niso določena z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih voda, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, odvajati v ustrezno malo komunalno čistilno napravo.
(3) Gradnja komunalne infrastrukture za potrebe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je dovoljenja na celotnem območju Občine Brezovica.
(4) Gradnja komunalne infrastrukture za potrebe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se izvaja glede na smernice, projektne pogoje ter interne akte, ki jih poda upravljavec komunalne infrastrukture s področja komunalne odpadne vode.
(priključevanje objektov na vodovodno omrežje)
(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.
(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan,
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.
(4) Ob priključevanju na javno vodovodno omrežje, ki je v upravljanju javnega podjetja JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. in JKP Brezovica d.o.o., je potrebno upoštevati interni dokument – tehnična navodila za vodovod.
(5) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je potrebno zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(priključevanje objektov na javne ceste)
(1) Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa (oziroma državnega, če gre za državno cesto), pristojnega za promet, ali od občine pooblaščene javne službe. Izvedejo se na podlagi projektnih pogojev in soglasja.
(2) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa.
(3) Zaradi normalnega odvijanja prometa (predvsem vozila za odvoz odpadkov, vozila zimske službe in intervencijska vozila) in zaradi vzdrževanja javnih cest ter izvajanja zimske službe je potrebno projektirati ustrezne širine javnih cest in ustrezne priključke na javne ceste, ki so določeni s predpisom o projektiranju cest. Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča, namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m, do skupine objektov pa 4 m.
(4) V izjemnih primerih, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejša rešitev poteka dovozne poti, v katerih oviro predstavljajo že zgrajeni objekti, oporni zidovi, močno nagnjen teren ipd. ter posledično ni mogoče zagotoviti navedene širine opisane v prejšnjem odstavku, so dopustne ustrezno manjše širine dovozov.
(5) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(priključevanje objektov na distribucijsko plinovodno omrežje)
(1) Obveznost priključevanja stavb na distribucijsko plinovodno omrežje je opredeljena v okviru prostorskih izvedbenih pogojev po posameznih enotah urejanja prostora in se izvaja v skladu z določili Lokalnega energetskega koncepta občine ter predpisa o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje.
(2) Stavbe na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije se za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode priključijo na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (OVE). V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z OVE, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(3) Na območjih predvidene plinifikacije se do izgradnje distribucijskega plinovodnega omrežja oskrba stavb začasno rešuje s postavitvijo postaj utekočinjenega naftnega plina (UNP). V šestih mesecih po končani gradnji distribucijskega plinovodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki se začasno oskrbujejo z utekočinjenim naftnim plinom in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja, v skladu s predpisi področja oskrbe s plinom. Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja za začasno oskrbo z UNP je potrebno projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir oziroma neusklajenosti, in nikakršnih finančnih obremenitev za lastnike objektov, začasnega dobavitelja UNP, Občino ali sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(4) Pogoje in soglasja za priključitev na distribucijsko plinovodno omrežje in za izvedbo začasne oskrbe ureditvenih območij z UNP izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(3) V varovalnem pasu distribucijskega plinovodnega omrežja in objektov sistema oskrbe z zemeljskim plinom je treba upoštevati pogoje omejene rabe prostora v skladu s predpisi, ki omogočajo gradnjo, obratovanje in vzdrževanje sistema oskrbe z zemeljskim plinom.
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(5) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij, merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 4: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 4: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Vodovod | 3 m |
Kanalizacija | 3 m |
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom | 3 m |
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe | 3 m |
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
| 400 kV, 220 kV – nadzemni potek | 40 m |
| 400 kV – podzemni potek | 10 m |
| 110 kV, 35 kV – nadzemni potek | 15 m |
| 110 kV in 35 kV – podzemni potek | 3 m |
| Od 1 do 20 kV – nadzemni potek | 10 m |
| Od 1 do 20 kV – podzemni potek | 1 m |
| Do 1kV – nadzemni potek | 1,5 m |
| Do 1kV – podzemni potek | 1 m |
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti: |
| 400 kV in 220 kV | 40 m |
| 0,4 kV | 2 m |
Plinovod: |
| distribucijski | 5 m |
(6) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov ter javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(7) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8) V varovalnih pasovih vodovodnega, kanalizacijskega in plinovodnega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.
(9) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov, merjeno levo in desno od osi posameznega voda, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 5: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 5: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASA |
Vodovodno omrežje | 5 m |
Kanalizacijsko omrežje | 5 m |
Plinovodno omrežje 10 barov in več | 5 m |
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi (gradnja objektov in naprav) v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
(4) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno, v skladu s predpisom o varnosti v železniškem prometu, predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru in v skladu s predpisom o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge, pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture.
Preglednica 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Avtocesta | 40 m |
Glavna cesta | 25 m |
Regionalna cesta | 15 m |
Lokalna cesta | 10 m |
Javna pot | 5 m |
Železniška proga | 200 m |
Industrijski tir | 80 m |
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(3) Novozgrajena javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če gre za arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih naselij, gozda in cest.
(4) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(5) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo in neovirano gospodarjenje z gozdovi. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko in gozdno zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(6) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin)
(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, eko otoki, pokopališča, parki, zelenice in površine za pešce.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih površin in garažnih stavb)
(1) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(2) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti stropi takšnih objektov dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino – odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenico, trg, park ipd.
(3) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(4) Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.
(5) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(6) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(7) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte in kvartarne dejavnosti, je potrebno zagotoviti parkirne prostore na zemljišču, namenjenem za gradnjo pri objektu, ali na skupnem zemljišču, namenjenem za gradnjo za več objektov skupaj.
(8) Parkirna mesta v občini Brezovica se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.
(9) V enotah urejanja prostora, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(10) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih in območjih razpršene poselitve niso dovoljena.
Preglednica 7: Parkirni normativi
DEJAVNOST OZ. NAMENSKA RABA | ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
Stanovanja in bivanje |
Enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe (AE, AK, AN) | 2 parkirni mesti na stanovanje. |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, vzgojni zavodi) | 1 parkirno mesto na 3 postelje. |
Poslovno-trgovske dejavnosti |
Stavbe javne uprave | 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površin. |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 2 parkirni mesti na 30 m2 neto površin. |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površin. |
Trgovske stavbe | 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površin, a ne manj kot 5 parkirnih mest. |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti ─ frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.) | 2 parkirni mesti na 30 m2 neto površin, a ne manj kot 2 parkirni mesti. |
Bencinski servisi | 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površin, a ne manj kot 4 parkirna mesta. |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za kulturo in razvedrilo (večnamenske dvorane ipd.) | 1 parkirno mesto na 5 sedežev. |
Stavbe za opravljanje verskih obredov | 2 parkirni mesti na 30 m2 neto površin. |
Gasilski domovi | 2 parkirni mesti na gasilski dom. |
Športne dejavnosti |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) | 1 parkirno mesto na 15 m2 neto površin. |
Posebne dejavnosti |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 parkirno mesto na 1 sobo. |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 parkirno mesto na 6 sedežev in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta, a ne manj kot 4 parkirna mesta. |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 parkirno mesto na 10 postelj. |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabnih površin, a ne manj kot 4 parkirna mesta. |
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) | 1 parkirno mesto na 150 m2 neto površin, a ne manj kot 4 parkirna mesta. |
Stavbe za izobraževanje (osnovne šole) | 2,5 parkirnih mest na učilnico. |
Stavbe za izobraževanje (vrtci) | 2,5 parkirnih mest na oddelek, od tega 20 % za kratkotrajno parkiranje. |
Proizvodne dejavnosti |
Obrt in servisi | 1 parkirno mesto na 20 m2 neto površin. |
Industrijske stavbe | 1 parkirno mesto na 50 m2 neto površin. |
Drugo |
Pokopališča | 1 parkirno mesto na 600 m2 neto površin, a ne manj kot 10 parkirnih mest. |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 parkirno mesto na 600 m2 neto površin. |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest ter gradnjo v varovalnih pasovih cest)
(1) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest, pločnikov za pešce in javnih površin je treba nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.
(2) Zagotoviti je treba služnostne poti na kmetijska in gozdna zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Manipulacijske površine je potrebno zagotoviti na parceli – prepovedano je vzvratno ali podobno obračanje vozil na javni poti. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(4) V primeru gradnje kakršnekoli obcestne ograje na priključku zasebne dostopne poti na javno pot morajo biti vrata (kakršnakoli) umaknjena v parcelo za dolžino vozila, ki ga investitor (lastnik) uporablja oziroma najmanj 4 m – vozilo se ne sme ustaviti na vozišču javne poti pred vhodnimi vrati.
(5) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(6) Na koncu ulic, kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
(7) V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(8) Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča določena s predpisom o projektiranju cest.
(9) Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
(10) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Distribucijsko omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. Dopustne so obnove omrežja in postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin, s katerimi se začasno rešuje oskrba stavb do izgradnje distribucijskega plinovodnega omrežja.
(2) Rezervoarji UNP morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. Zunanji rezervoar za UNP za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev rezervoarja za utekočinjen naftni plin je začasno dovoljena na vseh območjih predvidene izgradnje distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP in priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Na območju Občine Brezovica je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.
(5) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Brezovica bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.
(6) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi. Na območju izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, izjemoma na betonskem ali lesenem drogu. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
(7) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(8) Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je treba zagotoviti ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic (štorklje, sove, ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti obrnjeni navzdol (viseči) oziroma oblikovani tako, da ne pride do kratkega stika ali posledičnega pogina ptic.
(9) Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(10) Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne razdalje, skladno z določili s področja varstva pri delu.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v primeru, da gre za poseg na območju registrirane arheološke dediščine.
(2) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic ipd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso presežene.
(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CU, CDv, CDo, CDk, BT, BC, PC, PŽ, PO, T, E, O, IG, K1, K2, G je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov.
(5) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih ter umaknjene iz smeri vedut na prostorske dominante.
(6) Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločevati.
(2) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(3) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
(4) Odlaganje odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja medveda.
III.3.4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
III. 3.4.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, varovanih območij (zavarovanih in Natura 2000 območij) so prikazana v Prikazu stanja, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Splošni omilitveni ukrepi za doseganje posameznih okoljskih ciljev:
– Parkovne ureditve in druge zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
– Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in novo vzpostavljene industrijske dejavnosti ter uporaba komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.).
– Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja, po končani gradnji pa je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.
– Pri posegih se ohranja/vzdržuje oziroma se v primeru degradacije omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestre vegetacije gozdnega roba.
Rastline:
– Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), Ambrozija (Ambrosia) idr.
Osvetljevanje:
– Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Vodotoki:
– Med gradnjo ni dovoljeno posegati v struge vodotokov z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Betoniranje na brežinah in v vodotokih ni dovoljeno, prav tako je potrebno preprečiti izlitje mešanic apna ali cementa v vodo.
– V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Pranje gradbenih strojev in druge opreme z vodo iz vodotoka ni dovoljeno.
– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven drstitvenega obdobja rib (dovoljeno od februarja do julija).
– Posege v strugo in v vegetacijski pas vodotokov se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge. Prav tako naj se pri izvajanju kmetijske prakse dosledno upošteva širina obrežnega pasu ob vodotokih (vsaj 5 m za vodotoke 2. reda).
– Preprečuje se onesnaževanja vodotokov iz razpršenih in točkovnih virov ter spiranje snovi iz površin cest, parkirišč in kmetijskih površin.
– Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov je potrebno upoštevati še usmeritve, ki so navedene v predpisu o vodah.
Ptice:
– Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
– V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata naj se namestijo nalepke v obliki silhuete ujed.
– Na območju krajinskega parka Ljubljansko barje naj se vsa gradbena dela in morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo izvajajo izven gnezditvenega obdobja pticin v skladu s predpisom o Krajinskem parku Ljubljansko barje (dovoljeno od 30. septembra do 15. marca).
Prehodi za živali:
– Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad).
– Za vidro: pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov naj se gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko).
– Za dvoživke: pri obnovi in gradnji novih cest naj se na območjih, kjer imajo dvoživke selitvene poti, izvedejo podhodi pod cestami s primernimi dimenzijami.
Netopirji:
– Ob prenovi obstoječih objektov se ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove o tem obvesti Zavod RS za varstvo narave.
– Kolikor je ugotovljeno, da se v/na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca septembra.
– Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Dela naj potekajo v dnevnem času.
Rjavi medved (za celotno SAC Krimsko hribovje-Menišija):
– Postavitev ustreznih trdnih zaščit (ograj, zidov) višine vsaj 2 m na mestih zbiranja odpadkov in drugih odlagališč v okolici in na robu vasi (zaselkov), s čimer se prepreči dostop in privlačnost teh mest za rjavega medveda ter posledično prispeva k zmanjševanju konfliktov.
Na območju SPA Ljubljansko barje:
– V gozdu in izven njega naj se uporabljajo obstoječe sprehajalne poti. Prepovedano je vzpostavljanje novih.
– Vzpostavitev pasu avtohtone grmovnate/drevesne vegetacije ob vseh stanovanjskih površinah, ki mejijo na odprte nepozidane površine (travnik, pašnik, njive idr.).
Na območju SAC Krimsko hribovje – Menišija in SAC Ljubljansko barje:
– Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Reklamna in okrasna osvetlitev na območju ni dovoljena.
– V čim večji meri naj se ohranja gozdni rob, skupine dreves, ekstenzivno gojene visokodebelne sadovnjake in mejice.
– Potrebno je ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov, starih dreves in glavatih vrb.
Na območju SAC Krimsko hribovje – Menišija:
– Izvede naj se postavitev medovarnih smetnjakov. Postavitev medovarnih smetnjakov je potrebna na rekreacijsko-turističnih lokacijah. Iz teh odlagališč je potrebno smeti redno odvažati, vsaj v obdobju od aprila do oktobra (vsaj enkrat tedensko, po vikendu).
Izviri:
– Na celotnem območju občine, predvsem pa na območju Rakitne, Jezera, Preserja in stičnega dela med Ljubljanskim barjem in obronki Krimskega hribovja, naj se ohranjajo izviri. Teh se ne sme pozidati, ograditi, morfološko spreminjati in vanje posegati, četudi se nahajajo na stanovanjskih površinah.
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(4) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki jih izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(6) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
(7) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
(11) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(12) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(16) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, je treba:
– v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba,
– v okviru postopka priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN (če se območje ureja z OPPN).
(17) Območja varovanj in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo, ki se ga stalno posodablja.
III. 3.4.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati.
(2) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(3) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(4) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki z predpisi o varstvu okolja dokažejo upravičenost delovanja.
(5) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne male komunalne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati komunalne odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(6) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(7) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(8) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov, v skladu z veljavnimi predpisi.
(9) V času izvajanja OPN mora občina v skladu z Okoljskim poročilom s stališča varovanja človekovega zdravja spremljati naslednje kazalce okolja:
– število gospodinjstev priključenih na kanalizacijsko omrežje,
– količina zajete pitne vode,
– površina stanovanjskih površin izpostavljenih prekomernemu hrupu,
– število prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti v skladu s predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedbo ustrezne zaščite oziroma sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati v skladu s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Brezovica.
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora – območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture.
(5) Kjer obstaja ustrezno omrežje, je objekte potrebno priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije.
(6) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem konceptu, ki se ga obnavlja glede na energetski predpis.
(posegi in varstvo na območjih voda)
(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v predpisu, ki ureja področje voda.
(2) Na vodotoku 1. reda – Ljubljanica sega meja priobalnega pasu zunaj območij naselja 40 metrov od meje vodnega zemljišča, znotraj naselja pa 15 m od meje vodnega zemljišča. Vsi ostali vodotoki in stoječe vode v občini so 2. reda in imajo 5 m pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega zemljišča je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje in naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Prepovedano je odstranjevanje obvodne vegetacije, razen če gre za posege iz točk 5 in 6 tega člena.
(3) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
(4) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(5) Dopustne posege v priobalno in vodno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka z uporabo naravnih materialov. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov.
(6) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno s predpisom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,
– z gradnjo, rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav,
– z drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
(7) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
(8) Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih ogroženih zaradi poplav ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(9) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(10) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in stanje voda.
(11) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(12) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(13) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(14) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čimbolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(15) Cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja niti za najmanjše vodotoke, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti/kanali.
(16) Plovni promet po Ljubljanici mora biti skladen s predpisi o vodah in plovbi po celinskih vodah. Za ureditev plovnega režima (npr. vrste dopustnih plovil, čas, v katerem je dopustna plovba, prepovedi plovbe itd.) po Ljubljanici na območju občine naj se izdelajo posebne strokovne podlage. Prevažanje ter uporaba tehničnih sredstev in snovi, ki bi v primeru nesreče ali potopitve plovila povzročilo onesnaženje vode in priobalnega zemljišča ter uničenje vodnih ekosistemov, ni dopustno.
(17) Dostop do Ljubljanice za namene plovbe naj bo dopusten le na označenih in ustrezno urejenih vstopno-izstopnih mestih, za katera je potrebno pridobiti vodno dovoljenje. Vstopno-izstopna mesta morajo biti skladna s predpisi o vodah in plovbi po celinskih vodah. Urejena morajo biti v pretežno leseni izvedbi. Pri njihovi ureditvi morajo biti posegi v vodna in priobalna zemljišča omejeni na najmanjšo potrebno mero in izvedeni tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj prizadeti. V primeru utrjevanja brežin se naj te urejajo sonaravno z uporabo lesa in kamenja. Vstopno-izstopna mesta naj bodo namenjena izključno čolnom na vesla, ne pa tudi motornim čolnom.
(18) Na območju stavbnih zemljišč v priobalnem pasu vodotokov naj se posege v vodna in priobalna zemljišča vodotokov načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Posegi naj bodo omejeni na najmanjšo potrebno mero in izvedeni tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj prizadeti.
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(5) Na vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo ali malo komunalno čistilno napravo.
(6) Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih, je treba upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(7) Na vodovarstvenih območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno s predpisi, ki urejajo območje vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova rodovitnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(1) V gozdovih niso dopustni posegi, ki bi lahko ogrozili funkcije gozda, oslabili gozdni rob ali bi kakorkoli povečali labilnost terena.
(2) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdno-gospodarskimi načrti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(3) Poseganje v varovalni gozd, gozdni rezervat in gozd s posebnimi nameni je dovoljeno le na podlagi veljavnih predpisov.
(4) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin.
(5) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(6) V skladu s predpisi na področju gozdov je potrebno za krčitev gozda v kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom (zemljišče se mora nahajati v območju kmetijskih zemljišč).
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 ha, in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot varovalni gozd, gozdni rezervat ali gozd s posebnim namenom oziroma če taka krčitev gozda ne bi bistveno ogrozila funkcije gozda.
III. 3.4.3 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m v ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m od navedenih območij.
(2) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m v širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje oddaljenost 2000 m od navedenih območij.
(3) Določba prejšnje točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Erozijska in plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Za vse posege v plazljivih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.
(5) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
(6) Na erozijsko ogroženih območjih (v okolici Rakitne in na severu Občine Brezovica na območju Brezoviškega hriba), območjih s povečano verjetnostjo plazenja tal ter na vseh ostalih območjih, kjer se zaradi naravnih dejavnikov pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena, je potrebno k dokumentaciji za dovoljenje posega v prostor priložiti geološko-geomehansko mnenje in geotehnično poročilo.
(območja potresne ogroženosti)
Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za občino Brezovica znaša od 0,2 do 0,25 g.
(1) Razredi poplavne nevarnosti so določeni na osnovi strokovnih podlag in prikazani v Prikazu stanja. Za območja, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplav.
(2) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).
(3) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(4) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(5) Posegi v prostor na območjih velike nevarnosti niso dopustni, na območjih srednje, majhne in preostale nevarnosti pa so dopustni v skladu s predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda ter le s soglasjem organa pristojnega za upravljanje z vodami.
(6) Posegi v prostor na območjih srednje, majhne in preostale nevarnosti naj ne povečujejo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba novih posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe v prostor.
(7) Na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo na območju srednje poplavne nevarnosti, je dovoljena rekonstrukcija obstoječih objektov, gradnja novih objektov pa je na teh zemljiščih znotraj strnjenega naselja dovoljena v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na teh zemljiščih naj se izvede individualna zaščita stavb pred škodljivim delovanjem visokih voda.
(8) Po izvedbi omilitvenih ukrepov naj se v stanju prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavnih nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti.
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zagotoviti dostop interventnih vozil,
– zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila,
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
III.3.5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
(1) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom na območju poselitve, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine namenske rabe prostora:
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine za turizem (BT);
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD);
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri (BC),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(3) V območju IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(4) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, v kolikor aktivne zaščite ni mogoče izvesti, pa s pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov).
(5) V času javne prireditve, javnega shoda ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, ravni hrupa ne smejo presegati kritičnih vrednosti hrupa za čas trajanja javne prireditve. Za ta namen je potrebno pridobiti soglasje Občine Brezovica.
(6) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(7) Območja II. stopnje varstva pred hrupom so opredeljena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. To so:
– EUP VG_3, VG_15, VG_18, VG_20, VG_22, PL_5, PP_17, PP_24, PR_1, namenska raba SS (stanovanjske površine),
– EUP BT_2, namenska raba SB (stanovanjske površine za posebne namene),
– EUP RJ_7, RJ_11 namenska raba SP (površine počitniških hiš),
– EUP RJ_10, JE_4, JE_12, namenska raba BT (površine za turizem).
(8) Če se bo pri nadaljnjem prostorskem razvoju občine pokazala potreba, da se določena območja opredelijo kot območja II. stopnje varstva pred hrupom, se to presodi v dodatni študiji.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, ta prostorski načrt določa naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
I. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa (več)stanovanjska pozidava (SSs, SSv),
– na območju stanovanjskih površin za posebne namene: večstanovanjske površine za posebne namene (SBv),
– na območju površin podeželskega naselja: površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše (SKs), površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov (SKg),
– na območju počitniških hiš (SP),
– na območju površin razpršene poselitve (A),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD),
– na posebnih območjih: površine za turizem (BT), športni centri (BC).
II. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo (IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) Za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Objektov z bivalnimi ali drugimi prostori, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
– za daljnovode 110 kV 14 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda do roba vplivnega območja),
– za daljnovod 220 kV 24 m na vsako stran,
– za daljnovod 400 kV pa 46 m na vsako stran.
(4) Obstoječim objektom na območju I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki bodo zaradi gradnje novih virov elektromagnetnega sevanja ali njihove rekonstrukcije v njihovem vplivnem območju, se spremeni namembnost v rabo območja II. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Pri ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop.
(4) Vsa svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije namenjeno razsvetljavi na prostem, je potrebno uskladiti z veljavnimi predpisi.
(5) Na območjih Nature 2000 naj se za osvetljevanje zunanjih površin uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Svetilke morajo biti takšnih oblik in namestitve, da ne sevajo nad vodoravnico. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu z Raymondovim diagramom, ki določa, da morajo biti bivalni prostori v času zimskega solsticija osončeni minimalno eno uro, v času enakonočja minimalno tri ure in v času letnega solsticija minimalno pet ur.
(spremljanje kazalcev okolja)
(1) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega monitoringa kot tiste, za katere bo občina sama zagotovila spremljanje, mora občina zbrati in predstaviti javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.
(2) Preglednica prikazuje Kazalce stanja okolja za spremljanje:
Kazalci stanja okolja | Vir podatkov za spremljanje kazalca | Čas in pogostost spremljanja kazalca |
Kakovost zraka (SO2, NOX, PM10, Pb, CO, benzen, ozon) | Kazalec imisijskih vrednosti onesnaževal se spremlja na podlagi javno dostopnih podatkov državnega monitoringa onesnaženosti zraka, ki ga izvaja MKO – Agencija RS za okolje. | Kazalec za merilna mesta na območju občine ali v njeni bližini se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Povprečni letni dnevni promet (PLDP) | Kazalec se spremlja na podlagi podatkov meritev PLDP na državnih cestah v občini Brezovica. Meritve izvaja Direkcija RS za ceste (DRSC). | Kazalec se spremlja za najbolj obremenjene cestne odseke v občini 1 x letno po sprejemu plana. |
Dolžina stikov konfliktnih območij – območja stanovanj (SS) in proizvodnih dejavnosti (I) | Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine ali države, v kolikor ti predvidevajo spremembe namenske rabe zemljišč. | Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov. |
Število plinovodnih priključkov | Kazalec se spremlja na podlagi evidence sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini, to je Energetike Ljubljana d.o.o., Ljubljana. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Število zavezancev za pridobitev t.i. IPPC dovoljenja | Kazalec se spremlja na podlagi registra zavezancev za pridobitev IPPC dovoljenja, ki ga vodi MKO – Agencija RS za okolje. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Ocene kemijskega in ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda | Letna poročila monitoringa kakovosti vodotokov in podzemnih voda, ki jih izdaja MKO – Agencija RS za okolje. Podatki so dostopni na njihovi spletni strani. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Kapacitete ČN | Letna poročila izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, to sta JKP Brezovica d.o.o. in JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Način urejanja in odvajanja KOV | Letna poročila izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, to sta JKP Brezovica d.o.o. in JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Hidromorfološke značilnosti vodotokov | Podatki državnega monitoringa urejanja vodotokov, ki jih vodi MKO – Agencija RS za okolje. Podatki so dostopni na njihovi spletno strani in spletnem Atlasu okolja. | Kazalec se spremlja 1 x na 3 leta po sprejemu plana. |
Površina stavbnih zemljišč v priobalnem pasu vodotokov | Kazalec se spremlja s pomočjo GIS na podlagi prekrivanja prostorskega podatka rečne mreže, ki ga vodi ARSO (dostopni so na njihovi spletni strani), in osnovne namenske rabe prostora občine. | Kazalec se spremlja ob vsakršen predlogu sprememb namenske rabe prostorskih aktov na območju občine. |
Površina stavbnih zemljišč na poplavnih območjih | Kazalec se spremlja s pomočjo GIS na podlagi prekrivanja prostorskih podatkov poplavnih območij, določenih v Hidrološko hidravlični študiji občine Brezovica, in namenske rabe prostora občine. | Kazalec se spremlja ob vsakršen predlogu sprememb namenske rabe prostorskih aktov na območju občine. |
Obseg ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč | Število ekoloških kmetij in obseg ekološke pridelave s pomočjo registra spremlja MKO, Občina pa lahko sproti preverja in sledi težnjam v razvoju na tem področju. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Stanje onesnaženosti tal | Kazalec stanje onesnaženosti tal mora Občina spremljati preko monitoringa, ki poteka v okviru projekta Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (ROTS). | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Število enot in ocena stopnje ogroženosti enot kulturne dediščine | Število enot kulturne dediščine se redno posodablja v Registru kulturne dediščine (RKD) in je javno dostopen podatek. Ocena ogroženosti enot kulturne dediščine je izpeljana iz ocene stanja dediščine in predstavlja kazalnik nujnosti ukrepanja v smislu celostnega ohranjanja dediščine v skladu z veljavno zakonodajo in konvencijami. Število enot in stopnjo ogroženosti za posamezne tipe dediščine se pridobi na pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Površina stavbnih zemljišč na tipih kulturne dediščine | Kazalec se s pomočjo GIS izračuna na podlagi prekrivanja prostorskih podatkov predvidene namenske rabe prostora in registrom kulturne dediščine. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Površina stavbnih zemljišč v krajinskem parku Ljubljansko barje | Kazalec se s pomočjo GIS izračuna na podlagi prekrivanja prostorskih podatkov predvidene namenske rabe prostora in meje območja krajinskega parka Ljubljansko barje. | Kazalec se spremlja ob vsakršnem predlogu sprememb prostorskih aktov, ki vključujejo spremembe namenske rabe zemljišč na območju krajinskega parka Ljubljansko barje. |
Površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju | Kazalec površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju se spremlja na podlagi evidence podatkov dejanske rabe zemljišč, ki ga vodi MKO. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Količina mešanih komunalnih odpadkov odpeljana na deponijo | Letna poročila izvajalcev odgovorne gospodarske javne službe Snaga, javno podjetje d.o.o. Podatki so dostopni pri odgovorni osebi. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Letne količine (in delež) ločeno zbranih odpadkov | Letna poročila izvajalcev odgovorne gospodarske javne službe Snaga, javno podjetje d.o.o. Podatki so dostopni pri odgovorni osebi. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Število nelegalnih odlagališč | Izhodišče za vzpostavitev ažurne občinske evidence je stanje po podatkih Registra divjih odlagališč (Geopedia), v nadaljevanju pa za ažurnost baze skrbi Občina. V nadaljevanju lastna evidenca Občine. | Kazalec se spremlja i n ažurira 1x letno po sprejemu plana |
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju OPN vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih Občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini Brezovica | Kazalec se spremlja s pomočjo usposobljenega vzdrževalca, ki ima potrebna znanja in pooblastila za izvajanje posegov in meritev na javni razsvetljavi, kot to zahtevajo od upravljavca predpisi, ki urejajo izvajanje monitoringa. Obratovalni monitoring ima nalogo po predpisih Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10) urediti okolju prijazen način osvetljevanja vseh javnih površin. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Smiselno umeščanje novih prometnih koridorjev in ostalih posegov v prostor | Občina Brezovica | Kazalec se spremlja in ažurira 1x letno po sprejemu plana. |
Količina dovedene pitne vode (m3) | Letna poročila o oskrbi s pitno vodo. Monitoring izvajata JKP Brezovica d.o.o. in JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode | Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in komunalne odpadne vode ter zunanji izvajalci. Notranji nadzor nad kakovostjo pitne vode upravljavca vodovodnega sistema JKP Brezovica izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Zunanji nadzor izvaja pristojni organ. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Površina vodovarstvenih območij (VVO) z določeno podrobno namensko rabo prostora | Površina se spremlja s pomočjo GIS na podlagi prekrivanja prostorskih podatkov vodovarstvenih območij (VVO), ki jih vodi MKO- ARSO (dostopni so na njihovi spletni strani) in podrobne namenske rabe prostora občine. | Kazalec se spremlja ob vsakršen predlogu sprememb namenske rabe prostorskih aktov na območju občine. |
(3) Kazalci stanja okolja za spremljanje narave:
Stanje naj se spremlja med gradnjo. V času gradnje naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oziroma naravovarstveni nadzornik.
Kazalci za rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe:
– Kvalitativno in kvantitativno stanje (populacij) redkih, ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst,
– Sprememba površin pomembnejših habitatnih tipov,
– Povezanost oziroma razdrobljenost habitatov rastlinskih in živalskih vrst,
– Prisotnost tujerodnih vrst.
Kazalci za varovana območja narave:
– Stanje in razširjenost kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov,
– Ohranjenost površin kvalifikacijskih habitatnih tipov,
– Upoštevanje varstvenih režimov,
– Ohranjanje lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen za varovano območje.
Kazalci za naravne vrednote:
– Prisotnost in zvrsti naravnih vrednot,
– Stanje naravnih vrednot,
– Ohranjanje lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto.
Kazalci za ekološko pomembna območja (EPO):
– Prisotnost in razširjenost vrst in HT ključnih za ekološko pomembno območje,
– Ohranjenost celovitosti in biotske raznovrstnosti na EPO,
– Ohranjenost lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen kot EPO.
III.3.6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE
(razpršena gradnja na nestavbnih zemljiščih)
(1) Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu občinskega prostorskega načrta kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega zemljišča, namenjenega gradnji, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada zemljišče, namenjeno gradnji, iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja), objektom grajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti 1,5 stavbišča.
(2) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– prizidave in nadzidave do 20 % bruto tlorisne površine osnovnega objekta v okviru oblikovne in komunalne sanacije kot enkratni poseg,
– odstranitev objektov,
– redna vzdrževalno-investicijska dela,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(3) Arhitekturno oblikovanje obstoječe razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih naj upošteva določila oblikovanja objektov tipa AK (stanovanjske stavbe – ki se nahajajo v območju kulturne krajine) oziroma tipa E (nestanovanjske stavbe) iz 60. člena tega odloka.
(4) V območju 10 m pasu od maksimalnega gabarita osnovnega legalno zgrajenega objekta razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih je mogoča postavitev enega nezahtevnega ali enostavnega objekta po predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje – od teh le garaža ali drvarnica.
III.4 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz 56. člena tega prostorskega načrta, določeni:
– prevladujoča namembnost oziroma dejavnost, ki ji je namenjeno območje podrobnejše namenske rabe,
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti),
– dopustne gradnje in druga dela,
– dopustni nezahtevni in enostavni objekti,
– prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov,
– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le-ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa pozidava« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno-storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo). |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | Zahtevni, manj zahtevni: 11100 Enostanovanjska stavba, 11210 Dvostanovanjska stavba, 12420 Garažne stavbe, 24110 Športna igrišča, 24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost. |
3 Oblika objektov |
3.1 Tip zazidave | AE, AK, AN |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah za posebne namene)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SB – stanovanjske površine za posebne namene« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena bivanju za posebne namene in sicer za bivanje v domu starostnikov, oskrbovanih stanovanjih, zdraviliška dejavnost, turistična dejavnost. |
Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno-storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo). |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. Delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin in bruto tlorisnih površin ostalih dejavnosti je v objektih za posebne namene najmanj 70 % za stanovanja za posebne namene in največ 30 % za ostale dejavnosti. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, 12420 Garažne stavbe, 24110 Športna igrišča, 24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 126 Stavbe splošnega družbenega pomena, od tega 12640, pri čemer niso dovoljene bolnišnice v vzgojnih domovih, zaporih in vojaške bolnišnice. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost. |
3 Oblika objektov |
Tip zazidave | E, G |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 150 m2 skupne uporabne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 11100 Enostanovanjska stavba, 11210 Dvostanovanjska stavba, 12420 Garažne stavbe, 12740 Le gasilski domovi, 24110 Športna igrišča, 12712 Stavbe za rejo živali, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
3 Oblika objektov |
3.1 Tip zazidave | AE, AK, AN, E |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena za gradnjo kmetijskih objektov. |
Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti kot so gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 150 m2 skupne uporabne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnosti ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem, ter oskrba z električno energijo. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov |
Tip zazidave | E |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin počitniških hiš)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SP – površine počitniških hiš« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Občasno bivanje za počitek. |
Spremljajoče dejavnosti | Niso dovoljene. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 11100 Enostanovanjska stavba (počitniške hiše), 24110 Športna igrišča (na prostem). Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov |
3.1 Tip zazidave | H |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena različni dejavnosti in sicer trgovski, oskrbni, storitveni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojni, izobraževalni, kulturni, verski in podobnim ter bivanju. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: – 11100 Enostanovanjska stavba, – 11210 Dvostanovanjska stavba, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstvo, – 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe, |
| – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: le otroška in druga javna igrišča ter parki, zelenice in druge urejene zelene površine, – 12420 Garažne stavbe. Vrtec, otroška igrišča, druga odprta igrišča. Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov |
3.1 Tip zazidave | AE, AK, AN, E, G |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – območja centralnih dejavnosti – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena različni dejavnosti in sicer trgovski, oskrbni, storitveni. |
Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe: stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe, javne telefonske govorilnice, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, – 12420 Garažne stavbe. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov |
Tip zazidave | G |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa. |
Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 1263 Stavbe za izobraževanje, 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 1262 Muzeji in knjižnice, vrtec, 12420 Garažne stavbe, 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas. Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov |
Tip zazidave | E, G |
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti za kulturo in javno upravo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Kulturna dejavnost. |
Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 1262 Muzeji in knjižnice, 12740 Garažne stavbe: le gasilski domovi. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov | |
3.1 Tip zazidave | E, G |
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Verska dejavnost. |
Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov | |
Tip zazidave | G |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje. |
Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Bivanje in proizvodne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | Zahtevni, manj zahtevni: 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 125 industrijske stavbe 12420 garažne stavbe (za potrebe cone) Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov | |
3.1 Tip zazidave | E |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Šport, oddih. |
Spremljajoče dejavnosti | Kulturne, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Izključujoče dejavnosti | Trgovina na debelo, bivanje, poslovne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | Zahtevni, manj zahtevni: 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke, 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, jahališča, smučarska skakalnica, balinišče, površine za piknik, 12650 Športne dvorane, 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: sanitarni prostori, 12112 Gostilne (do 250 m2 bruto tlorisne površine); bifeji, točilnice, bari (do 50 m2 bruto tlorisne površine). Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov | |
Tip zazidave | E, G |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev). |
Spremljajoče dejavnosti | Družbene dejavnosti, poslovne dejavnosti, trgovske in storitvene dejavnosti, zdravstveno-zdraviliške dejavnosti in objekti, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Izključujoče dejavnosti | Trgovina na debelo, bivanje, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 121 Gostinske stavbe, 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 12650 Športne dvorane, 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja). Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost |
2 Oblika objektov | |
Tip zazidave | E |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Rekreacija, šport na prostem, oddih. |
Spremljajoče dejavnosti | Kulturne, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Izključujoče dejavnosti | Trgovina na debelo, bivanje, poslovne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 24110 Športna igrišča, 24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Dovoljenja je gradnja pomolov in drugih objektov za dostopanje do vodotoka. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi; – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Športna igrišča na prostem, – Senčnica, – Pomožni komunalni objekt. |
2 Velikost in zmogljivost objektov |
Velikost in zmogljivost objektov | Višina objektov: Le pritličje |
3 Oblika objektov | |
Tip zazidave | |
Oblikovanje objektov | |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Rekreacija, šport na prostem, oddih. |
Spremljajoče dejavnosti | Kulturne, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Izključujoče dejavnosti | Trgovina na debelo, bivanje, poslovne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 24110 Športna igrišča, 24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Dovoljenja je gradnja pomolov in drugih objektov za dostopanje do vodotoka. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Športno igrišče na prostem, – Senčnica, – Pomožni komunalni objekt. |
2 Oblika objektov | |
Oblikovanje objektov | |
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustni objekti in dejavnosti | Zahtevni, manj zahtevni: 24110 Športna igrišča, 24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Dovoljenja je gradnja pomolov in drugih objektov za dostopanje do vodotoka. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, |
| – Kolesarska pot, – Pešpot, – Športno igrišče na prostem, – Senčnica, – Pomožni komunalni objekt. |
Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | / |
Dopustne gradnje in druga dela | Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. |
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 24204 Pokopališča, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo, trgovina, skladiščenje ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 211 Ceste, 214 Mostovi, viadukti, predori, pregrade, 124 Stavbe za promet, 12303 Bencinski servisi ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Pomožni komunalni objekt. |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe, – 12420 Garažne stavbe, – 21110, 21120 Parkirišča, – gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i dejavnostim na območju. Drugi prometni infrastrukturni objekti: – Parkirne površine za gospodarska in tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton in za priklopnike teh motornih vozil. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Pomožni komunalni objekt. |
Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Dopustne dejavnosti: – oddelek 49 Kopenski promet: le podrazred 49.410 Cestni tovorni promet. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PŽ – površine železnic« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo, trgovina, skladiščenje in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | Zahtevni, manj zahtevni: 212 Železnice, 214 Mostovi, viadukti, predori, pregrade, 124 Stavbe za promet ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Pomožni komunalni objekt. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja komunikacij. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Pomožni komunalni objekt. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja energetike. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi, 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, 22210 Distribucijski plinovodi, 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak, |
| 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Pomožni komunalni objekt. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 2212 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, 2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, 24203 Odlagališča odpadkov ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja komunalnih odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Pomožni komunalni objekt. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
Spremljajoče dejavnosti | Kmetijske dejavnosti, drobna obrt, turizem, počitniški objekti, apartmaji in nekatere poslovno-storitvene dejavnosti. |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12712 Stavbe za rejo živali, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12510 Industrijske stavbe (obrtne delavnice ─ do 200 m2 bruto tlorisne površine), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti navedene v točki 1.1 in 1.2 te tabele do 200 m2 bruto tlorisne površine, 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 24110 Športna igrišča. Nezahtevni, enostavni: Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost. |
2 Oblika objektov |
3.1 Tip zazidave | AE, AK, AN, E |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča in K2 druga kmetijska zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Območja so namenjena kmetijski dejavnosti. |
Dopustni objekti in posegi na kmetijska zemljišča | – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uredbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste, – premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža. – Začasni objekti: – kiosk oziroma tipski zabojnik; – pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; – odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; – pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru; – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; – začasna tribuna za gledalce na prostem; – objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. – smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami, Objekt za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe lahko odstrani. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen. |
2 Nezahtevni in enostavni objekti |
2.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | | Vrsta objekta | K1 - območje najboljših kmetijskih zemljišč, K2 - območje drugih kmetijskih zemljišč |
1. | Majhna stavba (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, objekti v javni rabi) | Ni dopustno. |
2. | Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi) | Ni dopustno. |
3. | Pomožni objekt v javni rabi | Stavbe: Dopustna je nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste. Gradbenoinženirski objekti: Ni dopustno. Pomožni cestni objekti: Dopustno le ob rekonstrukciji lokalnih cest. |
4. | Ograja | Ni dopustno. |
5. | Podporni zid (konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine; pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid) | Dopustno le v okviru agromelioracije. |
6. | Mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo manjšo od 2000 PE) | Dopustno. |
7. | Nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo) | Dopustno. |
8. | Rezervoar (objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami) | Dopustno. |
| 9. | Vodnjak, vodomet | Dopustno. |
10. | Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja | Dopustni vsi, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest. |
11. | Samostojno parkirišče | Ni dopustno. |
12. | Kolesarska pot, peš pot, gozdna pot in podobne | Ni dopustno. |
13. | Pomol (grajen, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu) | Ni dopustno. |
14. | Športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) | Ni dopustno. |
15. | Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje | Dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik. |
16. | Objekt za oglaševanje | Ni dopustno. |
17. | Objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali) | Ni dopustno. |
18. | Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju) | Stavbe: Dopustne vse, razen kleti in vinske kleti. Stolpni silos: Dopustno. Gradbenoinženirski objekti: Dopustni vsi, razen grajena gozdna prometnica Dvojni kozolec: Dopustno. Zbiralnik gnojnice ali gnojevke: Dopustno |
19. | Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (objekt, ki ni namenjen prebivanju) | Ni dopustno. |
20. | Pomožni komunalni objekt | Dopustno. |
21. | Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču | Ni dopustno. |
22. | Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov | Dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti). |
OPOMBA: Objekte, ki se uvrščajo med majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter sosedske ograje in podporne zidove je dopustno postaviti na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu. |
3 DRUGA MERILA IN POGOJI |
| Gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati; – globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih; – na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo; – vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora; – agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. |
(2) Na območjih sprememb namenske rabe iz gozdnih v kmetijska zemljišča je potrebno zemljišča usposobiti za kmetijsko rabo.
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | a) Gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture: – 12410 Postaje, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe; – 211 Ceste; – 214 Mostovi; – 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode; – 2213 Prenosna komunikacijska omrežja; – 2221 Distribucijski plinovodi; – 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti; – 22231 Cevovodi za odpadno vodo in – 2224 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja. b) Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. c) Dopustne so tudi: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih, – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem, – gradnja objektov in naprav mobilne telefonije na podlagi soglasja pristojne javne gozdarske službe in pristojne službe za varovanje narave, – vzdrževanje objektov, – odstranitev objektov. d) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe. e) Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva. f) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. g) Gradnje morajo biti načrtovane tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in gozdnih zemljišč. h) Gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti gospodarjenja z gozdom, poškodbe gozdnih zemljišč je treba ustrezno sanirati in rekultivirati. i) Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možno normalno gospodarjenje z gozdom. j) Po izvedeni gradnji objektov je treba z gradnjo prizadeta gozdna zemljišča urediti tako, da se zagotovi osnovne pogoje za naravno nasemenitev in obnovo gozda. k) Vožnja s kolesom brez motorja in ježa sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, ki se jih določi v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta. l) Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi konteksta naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. m) Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: klop, koš za smeti, oznake do posameznih atraktivnost, informativne table itd. |
1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | / |
1.3 Dopustne gradnje in druga dela | / |
1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti iz seznama predpisa, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost; | I. NEZAHTEVNI: 1. Ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m. Dopustna je le postavitev ograj za zaščito mladovja pred divjadjo ter za varovanje območja vodnih virov, naravnih vrednot in drugih zavarovanih območij ohranjanja narave, kulturnih spomenikov ali znanstvenoraziskovalnih preučevanj in ostale komunalne infrastrukture. Postavitev zidanih ograj ni dovoljena; 2. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: le – poljska pot – gozdna cesta – grajena gozdna vlaka 3. Spominska obeležja. II. ENOSTAVNI OBJEKTI: a) Pomožni infrastrukturni objekti: 1. pomožni cestni objekti, 2. telekomunikacijske antene in oddajniki, 3. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja. |
| b) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: – Premični (mobilni) čebelnjak (postavitev je dovoljena pod pogojem, da je pridobljena registrska številka stojišča čebelnjaka), – Gozdna učna pot, – Grajena gozdna vlaka, – Ograje za pašo živine nižje od 1,5 m (postavitev dovoljena le v primeru, da je paša opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu), – Gozdna cesta. c) Vadbeni objekti: le vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov. d) Spominska obeležja. e) Urbana oprema: le nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozdovi« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | – Gradnja objektov za potrebe javne gozdarske službe. – Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojno ministrstvo. Posegi v varovalni gozd se presojajo na podlagi vpliva posega na varovalni gozd in funkcije gozda. V varovalnih gozdovih je dopustno le vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno, hidrološko, biotopsko ali klimatsko funkcijo gozda, v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti. |
1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | / |
1.3 Dopustne gradnje in druga dela | / |
1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti iz seznama predpisa, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost; | Gradnja objektov za potrebe javne gozdarske službe. |
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Gr – gozdni rezervat« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | – Gradnja objektov za potrebe javne gozdarske službe. – Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdov s posebnim namenom so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanja objektov kulturne dediščine ter izvajanja znanstveno raziskovalnih del v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in aktom o zavarovanju. |
1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | / |
1.3 Dopustne gradnje in druga dela | / |
1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti iz seznama predpisa, ki opredeljuje vrste objektov glede na zahtevnost; | Gradnja objektov za potrebe javne gozdarske službe. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | – Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, – Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – Gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah ali drugih predpisih, – Gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem zemljišču zaradi zagotavljanja varnosti plovbe in zagotavljanja varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – Gradnja brvi in mostov, – Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani. |
1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | 23020 Energetski objekti (v sklopu objektov iz točke 1.1. tega člena je dopustna tudi gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW). |
1.3 Dopustne gradnje in druga dela | – Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. – Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. – Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. – Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje pristojnega organa oziroma službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave. – Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja prostora, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. |
1.4 Druga določila | a) Na območju podrobne namenske rabe z oznako VC veljajo naslednja določila: – dopustno je urejanje brežin, privezov in postavitev urbane opreme; urejanje privezov in postavitev urbane opreme na območjih VC, ki se nahajajo znotraj območij podrobne namenske rabe Gr – gozdni rezervat, ni dovoljena; – spreminjanje širine struge (zamuljenje, zasipavanje bregov) ni dopustno; – neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore. b) Za posege v območje podrobne namenske rabe z oznako VC je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za urejanje voda in za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »LN – Površine nadzemnega pridobivalnega prostora« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Območja so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
Drugi pogoji | – Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike za območje avtohtonih vrst, ki so hkrati primerne tudi za posamezen tip zemljišča in reliefa. – Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. – Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. – Obstoječe nelegalne kope, ki niso predvideni za nadaljnje izkoriščanje, se sanira (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je možno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je možno nameniti tudi drugi rabi. – Na območjih sanacij opuščenih nelegalnih kopov je dovoljena sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovost okolja. – Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. – Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena. |
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih | 2301 Rudarski objekti – Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin, – Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, – Raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, – Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov, – Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta, – Dopustne so gradnje v skladu s Prilogo 1. Nezahtevni, enostavni: – Pomožni objekt v javni rabi, – Ograja, – Podporni zid, – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, – Samostojno parkirišče, – Kolesarska pot, – Pešpot, – Pomožni komunalni objekt. |
(dopustno oblikovanje objektov)
(1) Oblikovanje stavbne mase stanovanjskih in nestanovanjskih objektov lahko odstopa od prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju objektov, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, vendar le-ti ne smejo bistveno odstopati od okolice.
(2) Za gradnjo – legalizacijo stavb, katerih oblikovanje ni skladno z merili odloka in so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka ter nimajo pravne podlage, so dopustna odstopanja v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini, oblikovanju, naklonu in smeri slemena strehe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, faktorjih izkoriščenosti in morfologiji ter velikosti gradbene enote, pri katerih se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo posebej utemelji, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v okolju.
III.5 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.
III.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNEJŠIH NAČRTOV
(območja, za katere je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) OPPN-ji se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja OPPN-ja je določena s tem prostorskim načrtom.
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na zemljiščih, namenjenih za gradnjo,
– odstranitev obstoječih objektov.
– novogradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture. Dovoljena je gradnja, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter gradnja nadomestnih objektov, v kolikor ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. V primeru, da gre za objekte varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) V enotah urejanja, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt, v skladu z določili tega prostorskega načrta pa še vzdrževanje objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z vrsto objekta.
(2) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Brezovica za obdobje 1986–2000 (SDL, št. 12/87, 18/88 in 11/90) ter sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Brezovica za obdobje 1986–1990 (SDL, št. 12/87, 18/88, 10/91 in 21/93, 8/96, 27/98), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Brezovica za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Brezovica za obdobje 1986–1990, (URADNI LIST RS, št. 42/03) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990, za območje Občine Brezovica (Uradni list SRS, št 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 81/04, 70/09).
(3) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati naslednji prostorski ureditveni pogoji, prostorski izvedbeni načrti in lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb, v nadaljnjem besedilu ZUNDPP):
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (uradno prečiščeno besedilo) (PUP-UPB-1) (Uradni list RS, št. 94/13, 107/13, 73/14),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V20 Podpeč, V21 Preserje, V22 Prevalje, V23 Brezovica in V46 Vnanje Gorice (Uradni list RS, št. 87/06, 101/06 – popr., 15/09, 104/09, 58/11, 76/11, 36/12, 35/13),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V24 Rakitna (Uradni list RS, št. 87/06, 101/06 – popr., 15/09, 104/09, 58/11, 76/11, 36/12, 35/13),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja z oznako VP 10/2 – del (Uradni list RS, št. 85/08, 68/09, 29/10) (Trgovski kompleks TUŠ v Notr. Goricah),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja z oznako VP 10/2 – del (Uradni list RS, št. 105/09, 9/10) (Center starejših Notranje Gorice),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VM 10/2 Brezovica (Uradni list RS, št. 114/06),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu VT 20/2 Jezero (Uradni list RS, št. 114/06).
(4) V veljavi ostanejo naslednji občinski prostorski izvedbeni akti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 popr.) in Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B):
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VS 10/10-1 Vnanje Gorice (Uradni list RS, št. 56/11, 52/12),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja VS 10/9-2 Vnanje Gorice (Uradni list RS, št. 56/11),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje urejanja VS 21/3-1 Kamnik pod Krimom (Uradni list RS, št. 35/11),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja VS 10/7-1 Vnanje Gorice (Uradni list RS, št. 52/12),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VM 10/3 in VS 10/5-del (Uradni list RS, št. 29/10),
– Odlok o OPPN za območja urejanja VP 10/1 Brezovica (Uradni list RS, št. 74/05, 120/07).
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih prostorskih aktov.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanja prostora in soglasodajalcev, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
(dostopnost prostorskega akta)
(1) Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Brezovica in Krajevnih skupnostih.
(2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Brezovica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
(veljavnost prostorskega načrta)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati trideseti dan po objavi.
Št. 5/16
Brezovica, dne 11. februarja 2016
Metod Ropret l.r.
