Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji dne 30. marca 2016

tako, da se:

1. ugotovi morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic zaradi suma prisotnosti korupcije v zdravstvu na področju nabave žilnih opornic zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti vodstvenega kadra za upravljavske odločitve, ki naj bi bili vpleteni v nabavo žilnih opornic v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji;

2. ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, povezanih s prodajo in nabavo žilnih opornic;

3. ugotovi, kako naj bi preko dobavitelja medicinske opreme davkoplačevalski denar odtekal za namene financiranja povsem drugih področij – medijev ter opozori na to, kako so že leta 2012 določeni viri opozarjali, da podjetja, kot je MARK MEDICAL d.o.o., v Sloveniji prodajajo žilne opornice po približno 1.300 EUR, medtem ko so enake žilne opornice na Poljskem stale 460 EUR;

4. ugotovi, kakšne naj bi bile posledice sodelovanja ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji s podjetjem MARK MEDICAL d.o.o., katerega družbenika sta bila do leta 2015 Finančna delniška družba KB 1909 in VEGA FINANZ S.A. ter z njim še vedno poslovno sodelujeta. KB 1909 ima sedež v Gorici. Slednje ima v okviru dejavnosti registrirano tudi založniško medijsko dejavnost in je ustanovitelj podjetja Distriest d.o.o., ta pa je solastnik tednika Mladina d.d.

1. Agonija slovenskega zdravstva se vleče že vrsto let. Aktualna Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s predsednikom dr. Mirom Cerarjem do danes ni pripravila sprememb zdravstvene zakonodaje, s katero bi bila zagotovljena večja učinkovitost in transparentnost delovanja zdravstvenih institucij in zdravstvenega sistema nasploh. Vlada tudi ni pripravila nobene zakonodaje, ki bi pripomogla k večji kakovosti zdravstvenih storitev in k zmanjšanju čakalnih dob. Optimizacijo v zdravstvu, kakovostni zdravstveni sistem in izboljšave samega sistema je obljubljala tudi Milojka Kolar Celarc v svoji kandidacijski predstavitvi za ministrico. Vse pa je zapisano tudi v koalicijskem sporazumu, ki pa je očitno le papir.

2. Ustanavljajo se le delovne skupine za posamezna področja, pišejo in sprejemajo se strategije, izdelujejo analize. Obljubljenih sistemskih rešitev in sprememb pa do danes nismo dočakali.

3. Eden od pokazateljev, da se zadeve ne spreminjajo v pozitivno smer, so tudi čakalne dobe. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo na dan 1. 1. 2016 pri storitvah najdemo skupno 17.372 takšnih pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalnim rokom, kar pomeni 12,83 % čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega meseca. Večina bolnišnic se sooča z izgubami in dolgovi, ob tem pa opozarjajo na nepravično financiranje. Bolnišnice naj bi bile finančno na tleh, zamujali naj bi s plačili dobaviteljem. Vedno glasnejša so tudi opozorila, da je za slovensko zdravstvo namenjeno vedno manj denarja.

4. Med izjavami predstavnikov bolnišnic smo lahko slišali tudi, da se bojijo, da gre za izčrpavanje zdravstva po vzorih izčrpavanja v gospodarstvu.

5. Da korupcija močno prežema slovenski zdravstveni sistem in je tudi vzrok za povečanje stroškov v zdravstvu, so pred časom opozorili že posamezniki, zaposleni v zdravstvu. V zadnjem času je vedno več tudi javno podanih izjav na sejah delovnih teles Državnega zbora, da je slovensko zdravstvo močno prepleteno s korupcijo. 3. februarja 2016 je na 25. seji Komisije za nadzor javnih financ javnost s svojimi izjavami presenetila v. d. generalne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Brigita Čokl, ki je večkrat posredno in neposredno povedala, da ve za podjetja in posameznike, ki izčrpavajo slovensko zdravstvo za osebne interese in interese določenih skupin.

6. Na 19. nujni seji Odbora za zdravstvo dne 26. februarja 2016 je bilo s strani različnih predstavnikov zdravstva izrečeno dejstvo, da se slovensko zdravstvo sooča s povišano stopnjo korupcije. To je potrdil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, ki je povedal, da se Komisija za preprečevanje korupcije veliko ukvarja s pojavom korupcije v zdravstvu. Žal pa do določenih zaključkov še ni uspela priti.

7. Ko je v letu 2012 najbolj eskalirala finančno gospodarska kriza in se je začelo tudi močno zniževanje javnih financ, je prišlo tudi do vedno glasnejših opozoril, da se v Sloveniji žilne opornice nabavljajo po veliko višjih cenah kot v tujini. Takrat so se v naših bolnišnicah najbolj prodajale žilne opornice ponudnika MARK MEDICAL d.o.o. Cena žilnih opornic tega proizvajalca je bila za približno štirikrat večja, kot na primerljivem evropskem trgu.

8. Višje cene so posledica dejstva, da je MARK MEDICAL d.o.o. tretji v verigi dobave žilnih opornic slovenskim bolnišnicam. Proizvajalec proda žilne opornice podjetju v tujini, v tem primeru je to podjetje KB 1909, ta proda žilne opornice svoji družbi – dobavitelju v Sloveniji, to je MARK MEDICAL d.o.o., ki je uradni dobavitelj žilnih opornic v Sloveniji. Prodaja se izvrši po nekoliko višji ceni. Ta pa se zviša še v zadnji fazi, ko slovenski dobavitelj proda žilne opornice bolnišnici.

9. Kot je opozoril predsednik Komisije za preprečevanje korupcije na 19. nujni seji Odbora za zdravstvo dne 26. februarja 2016, je v takšni verigi največja možna stopnja korupcije. Najnižja možna stopnja korupcije je v primeru, ko med proizvajalcem in kupcem ni posrednika ali pa je med njima le uradni domači dobavitelj.

10. Marko Noč, specialist kardiologije in kardiovaskularne medicine ter intenzivne medicine, več let zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je za Finance pred nedavnim razkril, da so se stvari v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zanj močno poslabšale, potem ko je odločilno pripomogel k drastičnemu znižanju cen žilnih opornic in s tem dregnil v zaslužke zdravniško-dobaviteljskega lobija ter Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana prihranil vsaj 2 milijona EUR na leto.

11. Iz določenih virov je mogoče razbrati, da je od januarja 2012 do septembra 2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana za malo več kot 5500 žilnih opornic porabil približno 4.250.000 EUR. Če bi se odločili za nakup pri tujem dobavitelju, bi za isto količino plačali okoli 970.000 EUR. Prišlo je torej do štiriinpolkratnega preplačila pri nabavi žilnih opornic. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj se ustanove, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na področju sekundarne in terciarne dejavnosti v Republiki Sloveniji, niso odločile za nakup, ki bi omogočil nižje stroške.

1. Preiskava naj zajame primere nabav žilnih opornic, ki je primer, kako se v slovenskem zdravstvu material preplačuje in kako se nosilci javnih funkcij oziroma odgovorne osebe, pristojne za pripravo in izvedbo postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic, ne potrudijo, da bi nabavili medicinsko opremo oziroma pripomočke v skladu z veljavnimi predpisi o javnem naročanju v skladu z merilom najnižje cene. Je tudi primer, ko preko dobavitelja medicinske opreme oziroma pripomočkov, davkoplačevalski denar odteka za namene financiranja povsem drugih področij – medijev (Mladina d.d.). Že leta 2012 so določeni viri opozarjali, da podjetja, kot je MARK MEDICAL d.o.o., v Sloveniji prodajajo žilne opornice po približno 1.300 EUR, medtem ko so enake žilne opornice na Poljskem stale 460 EUR. To se je potrdilo leta 2013, ko so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli uvoz manjše količine žilnih opornic, mimo javnega razpisa, poljskega dobavitelja po ceni 471 EUR za žilno opornico. Po tej nabavi naše največje bolnišnice in tudi Ministrstvo za zdravje ni reagiralo. Še naprej so dobavljali žilne opornice od podjetij, ki so imela trikrat do štirikrat višje cene. Vedno so bili izgovori, da se material nabavlja preko javnih razpisov. V Supervizorju pa lahko razberemo, da gre za ene in iste dobavitelje ali povezana podjetja, ki so v večini edini ponudniki na javnem razpisu.

2. Preiskava naj ugotovi ozadje in verodostojnost izjav v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana, Brigite Čokl, izrečene 3. februarja 2016 na 25. seji Komisije za nadzor javnih financ. Z besedami: »....Vem pa, da obstaja to podjetje, ki je v lasti zamejskih Slovencev in bom rekla, ja, poglejte, točno vam lahko ime povem, tudi ime in priimek, ker namreč na to osebo sem naletela v okviru, ko sem gledala seznam dobaviteljev. In se bom jaz nekaj drugega vprašala, zakaj mi kot Republika Slovenija ob tem, ko vemo recimo za take zadeve, gospod Janša, jaz sem to videla prvič pred malo manj kot enim mesecem, ker sem v UKC en mesec pa pol, mi še vedno tako izdatno podpiramo tudi Slovence v zamejstvu. Nima veze. Poglejte, nima veze. Jaz bom pa rekla, da ima zvezo, zaradi tega, ker ti ljudje so eni in isti in ti ljudje, vem bom povedala pa takole, čisto konkretno, če ne dosežejo svojega, gredo najprej pridejo na Urad za zamejce, če tam ne dosežejo, gredo v drugi institucije, gredo do predsednika Vlade in gredo do predsednika države. Oprostite, sama sem to doživela…« (magnetogram seje) je neposredno potrdila navedbe, da obstaja podjetje v tujini, ki slovenskim bolnišnicam dobavlja preplačano medicinsko opremo.

V nadaljevanju se je na poziv, da razkrije imena oseb, odzvala: »Ja, poglejte, to ni nobena skrivnost. Poglejte, bom rekla, kdo so voditelji posameznih organizacij in boste dobili imena takoj, brez problema. Zadeva je samo v tem, niso pa vsi enaki, bom rekla, ker nekateri imajo pač gospodarske interese, ker imajo zadaj podjetja. Poglejte, da vstopajo v različne evropske projekte in bom rekla tu je splet več zadev. To gre za medregijsko sodelovanje in gre za sodelovanje tako imenovano regijsko, bom rekla, sodelovanje. Poglejte, tu se namenjajo sredstva… To ni noben problem.../...Kar se tiče imen pa, poglejte, da se vrnem nazaj na to zgodbo, imena sploh ni težko dobiti…«.

3. Preiskava naj ugotovi, kaj je resnični vzrok za višje nabavne cene žilnih opornic v Sloveniji glede na evropski trg. Po razkritju dobavitelja medicinske opreme v letu 2013, naj bi bila eden od ključnih vzrokov za višje cene medicinske opreme v Sloveniji predvsem višina provizij in s tem povezana korupcijska dejanja. Parlamentarna preiskava naj odločno in dosledno zahteva odgovornost posameznih zdravnikov, ki so vpleteni v posamezna korupcijska dejanja. Parlamentarna preiskava naj ugotovi ali in kateri vodstveni kader in zdravniki naj bi prejemali kakršnakoli plačila kot protiuslugo za nabavo ali servisiranje medicinske opreme ter zahteva od posameznih ustanov, da v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepajo.

4. Da imamo le po enega ponudnika na javnem razpisu je lahko več razlogov. Pred časom smo lahko tudi iz medijev prebrali, da gre pri dobavi materiala za bolnišnice tudi za provizije prejemnika. Možnosti, kako se provizija izvede, je seveda več, od nakazovanja sponzorskih sredstev, svetovalnih pogodb, nakazil na transakcijski račun prejemnika in tudi denarnih tokov in obvodov preko tujine.

5. Prav o slednji varianti je bilo govora tudi na 25. seji Komisije za nadzor javnih financ dne 3. februarja 2016, na kateri je transakcije prek tujine potrdila v. d. generalne direktorice Univerzitetni klinični center Ljubljana, Brigita Čokl.

6. Univerzitetni klinični center Ljubljana sodeluje s podjetjem MARK MEDICAL d.o.o., katerega družbenika do leta 2015 sta bila Finančna delniška družba KB 1909 in VEGA FINANZ S.A., pri čemer z njim še vedno poslovno sodelujeta. KB 1909 ima sedež v Gorici, registrirano ima zapisano tudi založniško medijsko dejavnost in je ustanovitelj podjetja Distriest d.o.o. To podjetje pa ima delež v delniški družbi Mladina. Iz sheme Skupine KB 1909 lahko vidimo, da ima Skupina v konzorciju Slov.I.K (Slovenski izobraževalni konzorcij s sedežem v Novi Gorici) tudi manjši delež skozi družbo Mladina d.d.. Mediji so v oktobru 2015 pisali o financiranju Mladine d.d. s strani Univerzitetnega centra Ljubljana preko podjetja MARK MEDICAL d.o.o. Podjetje MARK MEDICAL d.o.o. je po podatkih Supervizorja prejelo že več kot 81.400.000,00 EUR in je večkrat pri javnih naročilih vpisano kot edini ponudnik. Kljub temu, da je Čoklova zagotovila, da je pri vseh javnih naročilih vedno več ponudnikov. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, kako tujci dobivajo denar slovenskih davkoplačevalcev preko nekajkrat višjih cen žilnih opornic, kot so na tujih trgih. Posredno pa slovenski davkoplačevalci financiramo tudi časnik Mladina d.d. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, koliko davkoplačevalskega denarja, namenjenega za zdravljenje, je bilo namenjenega za delovanje podjetja Mladina d.d. in drugih podjetji v sklopu KB 1909. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, kakšni so razlogi, da cene žilnih opornic še vedno ostajajo visoko nad evropskim povprečjem. Na javne razpise, če do njih sploh pride, se prijavi le en ponudnik. Javni razpisi so praviloma »skriti« tujim ponudnikom in se jih k posredovanju ponudb niti ne vabi ter, da je zaslužek na eni žilni opornici okoli 900 EUR ali več, kot znaša mesečna plača medicinske sestre. Iz navedenega lahko rečemo, da tujec dobiva denar slovenskih davkoplačevalcev preko nekajkrat višjih cen žilnih opornic, kot so na tujih trgih. Posredno pa slovenski davkoplačevalci financiramo tudi časnik Mladina d.d.

7. Cene žilnih opornic so se v letu 2014 sicer delno zmanjšale, vendar še vedno ostajajo visoko nad evropskim povprečjem. Na javne razpise, če do njih sploh pride, se prijavi le en ponudnik. Javni razpisi so praviloma »skriti« tujim ponudnikom in se jih k posredovanju ponudb niti ne vabi.

8. Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 1. 1. 2003 do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave.