Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo, 15/12 in 84/15) in 124. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo, 21/14 in 105/15) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 14. seji 21. 3. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Mestne občine Ljubljana, ki obsega:

– Statut Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95 z 9. 6. 1995),

– Popravek Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 33/95 s 16. 6. 1995),

– Obvezna razlaga 78. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 71/97 z 21. 11. 1997),

– Dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 13/98 z 20. 2. 1998),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/00 s 17. 3. 2000),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 6/01 s 26. 1. 2001),

– Statut Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 – uradno prečiščeno besedilo z 12. 4. 2001),

– Popravek Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 28/01 z 19. 4. 2001),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 42/07 s 15. 5. 2007),

– Statut Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo s 24. 7. 2007),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 15/12 z 29. 2. 2012) in

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 84/15 s 6. 11. 2015).

Ta statut določa območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), njen status in simbole, temeljna načela za njeno organizacijo in delovanje, oblikovanje in pristojnosti njenih organov, imena in območja ožjih delov MOL, njihov status ter njihovo organizacijo in delovanje, neposredne oblike odločanja občanov, premoženje in financiranje MOL, njene akte, praznika, priznanja ter pokroviteljstvo.

Območje Mestne občine Ljubljana obsega območja naslednjih naselij: Besnica, Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Črna vas, Dolgo Brdo, Dvor, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Lipe, Ljubljana, Mali Lipoglav, Mali Vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Medno, Pance, Podgrad, Podlipoglav, Podmolnik, Prežganje, Ravno Brdo, Rašica, Repče, Sadinja vas, Selo pri Pancah, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Stanežiče, Šentpavel, Toško Čelo, Tuji Grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavlje, Zagradišče, Zgornja Besnica, Zgornje Gameljne.

Slikovni prikaz območja MOL je sestavni del tega statuta.

Sedež MOL je: Ljubljana, Mestni trg 1.

MOL je pravna oseba javnega prava, ki jo predstavlja in zastopa župan.

MOL ima grb in zastavo.

Grb MOL ima obliko ščita s poljem rdeče barve; podoba na grbu ima v spodnjem delu tri zelene griče, na njih belo obzidje s stolpom in na njem zmaja zelene barve.

Zastava MOL se deli po dolžini na dve po velikosti enaki barvni polji. Zgornje je belo, spodnje pa zeleno. Na sredi zastave je grb MOL, ki sega z eno polovico v belo polje, z drugo v zeleno. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2,5.

Mestni svet z odlokom določi uporabo grba in zastave ter uporabo imena MOL.

V MOL imajo svoje žige župan, mestni svet, nadzorni odbor, volilna komisija, direktor mestne uprave, organi mestne uprave ter ožji deli MOL.

Žigi iz prejšnjega odstavka tega člena so okrogle oblike s premerom 35 mm, zelene barve in so lahko izdelani iz gumija, kovine ali drugega ustreznega materiala. Poleg teh žigov se lahko uporabljajo tudi mali žigi s premerom 20 mm.

Župan MOL ima žig z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu žiga in z napisom “ŽUPAN“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.

Mestni svet MOL ima žig z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu žiga in z napisom “MESTNI SVET“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.

Nadzorni odbor MOL ima žig z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu žiga in z napisom “NADZORNI ODBOR“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.

Volilna komisija MOL ima žig z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu žiga in z napisom “VOLILNA KOMISIJA“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.

Direktor Mestne uprave MOL ima žig z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA“ ob zgornjem zunanjem robu žiga, z napisom “MESTNA UPRAVA“ ob zgornjem notranjem robu in z napisom “DIREKTOR“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.

Organ mestne uprave ima žig z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA“ ob zgornjem zunanjem robu žiga, z napisom “MESTNA UPRAVA“ ob zgornjem notranjem robu in z navedbo imena organa ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.

Žig organa v sestavi ima ob spodnjem zunanjem robu žiga navedbo organa, v sestavi katerega je, ob spodnjem notranjem robu pa je navedeno ime organa v sestavi.

Ožji del MOL ima žig z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu žiga in z navedbo imena ožjega dela MOL ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.

V MOL se njena organizacija in delovanje določita v skladu z načelom subsidiarnosti in decentralizacijo kot njegovo uveljavitvijo.

Kot ena izmed oblik uveljavitve načela subsidiarnosti in decentralizacije se na območju MOL kot ožji deli ustanovijo četrtne skupnosti.

MOL sodeluje s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, organi in organizacijami drugih držav ter v ta namen navezuje vsestransko gospodarsko, znanstveno, kulturno, politično in drugo sodelovanje.

MOL skrbi za povezovanje in razvijanje stikov z mesti in kraji v tujini.

MOL samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom v skladu z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa:

1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

– sprejema statut in druge splošne akte MOL;

– sprejema proračun in zaključni račun proračuna MOL;

– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte;

– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti;

2. upravlja premoženje MOL tako, da:

– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem MOL;

– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja;

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

3. spodbuja gospodarski razvoj MOL tako, da:

– omogoča pogoje za gospodarski razvoj MOL;

– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;

– pospešuje razvoj malega gospodarstva;

4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj tako, da:

– sprejema in uresničuje stanovanjski program MOL;

– spremlja ponudbo in povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem izboljšanja stanovanjske oskrbe;

– zagotavlja predvsem gradnjo oziroma pridobivanje neprofitnih stanovanj ter jih oddaja v najem;

– omogoča občanom MOL najemanje stanovanjskih posojil;

5. ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:

– določa izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način opravljanja obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb;

– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb;

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb;

– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;

6. zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

– ustanavlja zavode s tega področja in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;

– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov;

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj MOL in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;

7. ureja in pospešuje zdravstveno dejavnost in dejavnost socialnega varstva tako, da:

– določa in zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni in daje predhodna mnenja k določanju mreže javne zdravstvene službe na sekundarni ravni;

– zagotavlja mrežo javne službe za storitev pomoči družini na domu;

– zagotavlja izvedbo drugih z zakonom določenih nalog;

8. pospešuje kulturno in raziskovalno dejavnost tako, da:

– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti;

– ustanavlja javne zavode s področja kulture in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;

– omogoča dostopnost kulturnih programov;

– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost;

– skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;

– sofinancira javne kulturne programe in kulturne projekte ter spodbuja raziskovalno in mladinsko raziskovalno dejavnost;

– sodeluje z društvi in ustanovami s področja kulture ter jih vključuje v programe aktivnosti MOL;

9. skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja in ohranjanja narave tako, da:

– izvaja naloge s področja varstva okolja in naravnih dobrin;

– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja in ohranjanja narave;

10. skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da:

– določi organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju;

– sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– določi naloge in organizacijo sil za zaščito, reševanje in pomoč;

– financira in nadzoruje dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

11. ureja javni red in mir v MOL tako, da:

– ureja promet v MOL;

– sprejema program varnosti;

– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi MOL;

– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predpisov MOL in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;

– organizira mestno redarstvo;

– izvaja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;

12. opravlja naloge, ki se nanašajo na:

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo;

– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic MOL v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe MOL;

– pripravo energetskega koncepta MOL in druge naloge s področja energetike;

– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

MOL predpisuje občinske davke, takse, pristojbine, nadomestila, odškodnine in druge dajatve v skladu z zakonom.

Organi MOL so mestni svet, nadzorni odbor in župan.

MOL ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

MOL ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Delo organov MOL je javno.

Organi MOL zagotavljajo javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani MOL, z uradnim objavljanjem splošnih aktov MOL, z objavljanjem sklicev sej mestnega sveta in njegovih delovnih teles ter gradiv za točke dnevnega reda teh sej, z neposrednim prenosom sej mestnega sveta, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov javnih občil na sejah organov MOL in z omogočanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih in drugih aktov MOL in na druge načine, ki jih določajo drugi predpisi MOL. Podrobneje lahko določi način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva mestnega sveta in drugih organov MOL, ki so zaupne narave.

Organi MOL, njihova delovna telesa in sveti četrtnih skupnosti sprejemajo odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kolikor zakon ne določa drugače, ter veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina njihovih članov.

Odgovornost za škodo, ki jo pri opravljanju svoje funkcije funkcionarji povzročijo namenoma ali iz hude malomarnosti, določa zakon.

Kadar katerikoli organ ali delovno telo odloča o zadevi, pri kateri obstaja dvom v nepristranost posameznega njegovega člana, potem ta član ne sme sodelovati pri odločanju o tej zadevi.

Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti MOL.

Mestni svet ima petinštirideset članov.

Volilne enote ureja v skladu z zakonom poseben odlok.

Mestni svet ima naslednje pristojnosti:

– sprejema statut, odloke in druge akte MOL,

– sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane razvoja MOL,

– na predlog župana sprejema proračun in zaključni račun proračuna MOL,

– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje mestne uprave,

– potrjuje mandate in ugotavlja predčasno prenehanje mandatov funkcionarjev,

– imenuje in razrešuje predsednike in člane komisij in odborov mestnega sveta, predsednika in člane nadzornega odbora ter predsednika in člane volilne komisije,

– nadzoruje delo župana, podžupana in mestne uprave glede izvrševanja odločitev mestnega sveta,

– izvaja ustanoviteljske pravice do zavodov, podjetij, skladov in drugih organizacij, če ni glede izvrševanja določenih ustanoviteljskih pravic z zakonom, s tem statutom, ustanovitvenim ali drugim aktom mestnega sveta drugače določeno,

– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

– sprejema letni načrt prodaje finančnega premoženja in načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL, lahko pa določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL pod določeno vrednostjo sprejme župan,

– odloča o dolgoročnem zadolževanju MOL za investicije,

– daje soglasja k zadolževanju javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov, katerih ustanovitelj je MOL, razen če je z aktom o ustanovitvi skupnega organa določeno drugače,

– daje poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov, katerih ustanovitelj je MOL,

– predpisuje način upravljanja in gospodarjenja s premoženjem MOL,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut ali drug predpis, ter o zadevah, za katere ni pooblaščen drug organ.

Mestni svet se konstituira na svoji prvi seji v skladu z zakonom in poslovnikom mestnega sveta.

Mestni svet se sestaja na rednih, izrednih in slavnostnih sejah.

Mestni svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov MOL.

Mestni svet lahko ustanovi komisije in odbore, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom mestnega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali s tem statutom določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.

Člane komisij in odborov imenuje mestni svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta kot predsednik.

Mestni svet ima naslednje stalne komisije:

1. komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

2. statutarno-pravno komisijo,

3. komisijo za pobude občanov,

4. komisijo za mednarodne odnose,

5. komisijo za priznanja.

Mestni svet lahko po potrebi ustanovi še druge stalne in začasne komisije.

Število članov in sestav stalnih komisij ter njihovo delovno področje določi mestni svet z odlokom, začasne komisije pa lahko ustanovi s sklepom o imenovanju.

Mestni svet ima stalne odbore, ki so vezani na organizacijo mestne uprave in pokrivajo delovna področja organov mestne uprave.

Število članov in sestav stalnih odborov ter njihovo delovno področje določi mestni svet z odlokom, začasne odbore pa lahko ustanovi s sklepom o imenovanju.

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v MOL. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem MOL,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen.

Nadzorni odbor ima predsednika in šest članov, ki jih imenuje in razrešuje mestni svet.

Mestni svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.

Člani nadzornega odbora za svoje delo prejemajo nagrado, ki jo določi mestni svet.

Nezdružljivost članstva v nadzornem odboru s funkcijami občinskih funkcionarjev, z delom v mestni upravi ter članstvom v organih četrtnih skupnosti in drugih organizacij ureja zakon.

Kandidat za člana nadzornega odbora mora izpolnjevati poleg zakonskih še naslednje pogoje:

– najmanj VII. stopnja izobrazbe,

– najmanj 8 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju,

– ne sme biti v zakonski zvezi ali ožjem sorodstvu s člani mestnega sveta, županom, podžupanom ali direktorjem mestne uprave.

Prednost imajo kandidati z nazivom pooblaščeni revizor po zakonu.

Imenovanje opravi mestni svet na podlagi javnega razpisa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Član nadzornega odbora mora biti izločen iz posameznega postopka:

– če je z odgovorno osebo uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem nadzorni odbor opravlja nadzor, v krvnem sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonu ali izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala;

– če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe iz prejšnje alinee tega člena.

Član nadzornega odbora mora takoj, ko zve za katerega od izločitvenih razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena, prenehati z nadaljnjim delom v posamezni zadevi in to sporočiti predsedniku nadzornega odbora.

Enako stori v primeru, če meni, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njegovo izločitev.

Razloge za razrešitev člana nadzornega odbora določa zakon.

Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve ali z dnem poteka mandatne dobe članov mestnega sveta.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzornega odbora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet.

Sredstva za delo nadzornega odbora so zagotovljena v proračunu MOL v sredstvih za delo organov MOL in mestne uprave.

Nadzorni odbor predlaga višino potrebnih sredstev za delo s finančnim načrtom na podlagi letnega programa nadzora.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi MOL ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora pri opravljanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo in evidentiranje dela nadzornega odbora.

Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrta.

Z letnim programom nadzora nadzorni odbor seznani mestni svet in župana.

Mestni svet ali župan lahko zahtevata o določeni zadevi mnenje nadzornega odbora oziroma zahtevata, da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.

V okviru z zakonom določenih pristojnosti opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:

– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo);

– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige);

– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj;

– izdelovanje nadzorstvenega zapisnika in poročila s priporočili in predlogi;

– obravnavanje pripomb strank v postopku;

– obveščanje pristojnih organov MOL in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti;

– oblikovanje zahtev Računskemu sodišču RS za izvedbo revizij;

– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu;

– druge naloge v skladu z določili tega statuta.

Nadzorni odbor na podlagi letnega programa nadzora sprejme poročilo o nadzoru in ga poda mestnemu svetu, županu in nadzorovani osebi, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

Mestni svet, župan ter organi uporabnikov proračunskih sredstev MOL so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati priporočila in predloge skladno s svojimi pristojnostmi ter o ukrepih obvestiti nadzorni odbor.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzorovanja izdela osnutek poročila, ki ga posreduje v pregled strankam v postopku.

Na podlagi osnutka poročila z morebitnimi mnenji in pripombami strank v postopku nadzorovanja izdela nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončen akt nadzornega odbora.

V postopku nadzorovanja je stranka dolžna predložiti nadzornemu odboru vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku, odgovarjati na ugotovitve in priporočila ter izvesti ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Nadzorovana stranka mora v postopku predložitve dokumentacije nadzornemu odboru ravnati tako, da se varujejo osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti, ki so opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ter aktom mestnega sveta ali uporabnika proračunskih sredstev.

Stranka je v postopku nadzorovanja upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.

Stranka mora svoje obveznosti v postopku nadzorovanja opraviti v rokih, ki jih glede na obsežnost in zahtevnost posameznih nalog določi nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Pri svojem delu je dolžan varovati osebne in tajne podatke ter poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali akti mestnega sveta in uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

Župan ima naslednje pristojnosti:

– predlaga proračun MOL in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,

– skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta,

– predlaga organizacijo in delovno področje mestne uprave,

– določi podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov MOL v predpisanih rokih,

– gospodari s premoženjem MOL v okviru danih pooblastil kot dober gospodar,

– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja MOL v primerih, ko je način odtujitve predpisan s posebnimi zakoni (stanovanjski zakon, zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, zakon o naravni in kulturni dediščini, zakon o denacionalizaciji, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij itd.),

– sprejema načrt ravnanja s premičnim premoženjem in posamični program prodaje finančnega premoženja,

– odloča o pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem, o pravnih poslih prodaje finančnega premoženja ter o sklepanju poravnav,

– odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije,

– odloča o najetju posojila največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti,

– odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve v skladu z zakonom,

– imenuje enega ali več podžupanov izmed članov mestnega sveta in jih lahko tudi razreši,

– daje soglasje k poklicnemu opravljanju funkcije podžupana in o tem obvesti mestni svet,

– imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in predstojnike organov mestne uprave,

– odloča o imenovanju oziroma razrešitvi ter o sklenitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi, kolikor za to ne pooblasti direktorja mestne uprave ali kolikor ni s predpisi drugače določeno,

– daje soglasja in mnenja v imenu MOL, zahtevana z zakoni in drugimi predpisi, če s tem statutom, predpisi ali drugimi akti ni določeno drugače,

– odloča o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti MOL na drugi stopnji,

– daje predloge za imenovanje v imenu MOL, če s predpisi ali drugimi akti ni drugače določeno,

– vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, če so z njimi ogrožene pravice MOL,

– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi.

Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami poslovnika mestnega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Župan mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh od dneva, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje mestnega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Če župan seje ne skliče v roku sedmih dni od dneva prejema pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mestnega sveta, ki so zahtevo podali.

Župan lahko za vodenje seje mestnega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje mestnega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoč član mestnega sveta.

Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit in uveljavi svojo pravico do zdržanja objave, mora o tem pisno obvestiti mestni svet najkasneje v 8 dneh od njegovega sprejema, navesti razloge za zadržanje in predlagati mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji. Pri ponovnem odločanju mestni svet lahko razpravlja o členih splošnega akta, ki jih je župan navedel kot razlog za zadržanje in jih je potrebno spremeniti. Podroben postopek ponovnega odločanja opredeljuje poslovnik mestnega sveta. Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Če župan meni, da je odločitev mestnega sveta nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom MOL in uveljavi svojo pravico do zadržanja izvajanja odločitve mestnega sveta, mora o tem pisno obvestiti mestni svet najkasneje v 8 dneh od njenega sprejema, navesti razloge za zadržanje in predlagati mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji. Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje mestni občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost ali neprimernost take odločitve.

MOL ima najmanj enega podžupana.

Z aktom o imenovanju podžupana župan določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je razrešen, mestni svet odloči, kateri izmed članov mestnega sveta bo opravljal to funkcijo.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima MOL več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta. V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Četrtne skupnosti MOL so:

– Četrtna skupnost Črnuče s sedežem na Dunajski cesti 367,

– Četrtna skupnost Posavje s sedežem na Bratovševi ploščadi 30,

– Četrtna skupnost Bežigrad s sedežem na Vojkovi cesti 1,

– Četrtna skupnost Center s sedežem na Štefanovi ulici 9,

– Četrtna skupnost Jarše s sedežem na Kvedrovi ulici 32,

– Četrtna skupnost Moste s sedežem Ob Ljubljanici 36a,

– Četrtna skupnost Polje s sedežem v Polju 12,

– Četrtna skupnost Sostro s sedežem na Cesti II. grupe odredov 43,

– Četrtna skupnost Golovec s sedežem na Litijski cesti 38,

– Četrtna skupnost Rudnik s sedežem na Poti k ribniku 20,

– Četrtna skupnost Trnovo s sedežem na Devinski ulici 1b,

– Četrtna skupnost Vič s sedežem na Tbilisijski ulici 22a,

– Četrtna skupnost Rožnik s sedežem na Viški ulici 38,

– Četrtna skupnost Šiška s sedežem na Kebetovi ulici 1,

– Četrtna skupnost Dravlje s sedežem na Draveljski ulici 44,

– Četrtna skupnost Šentvid s sedežem na Prušnikovi ulici 106,

– Četrtna skupnost Šmarna gora s sedežem na Pločanski ulici 8.

Območje četrtne skupnosti je določeno s prostorskimi okoliši. Območje četrtne skupnosti obsega enega ali več prostorskih okolišev. Pri določitvi območja četrtne skupnosti se lahko prostorski okoliš razdeli v primeru, če to pogojujejo večji objekti v prostoru.

Območja četrtnih skupnosti MOL so določena v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.

Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine četrtno skupnost ali spremeni njeno območje. Ta sprememba statuta začne veljati šele po izteku mandata sveta četrtne skupnosti.

Mestni svet izvede postopek za ukinitev četrtne skupnosti ali spremembo njenega območja enkrat v obdobju med rednimi volitvami v svet četrtne skupnosti. Postopek mora biti končan najkasneje tri mesece pred rokom, ki je z zakonom, ki ureja lokalne volitve, določen kot prvi rok za razpis rednih volitev v svet četrtne skupnosti.

Pobudo za ustanovitev četrtne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ali najmanj pet odstotkov volivcev četrtne skupnosti ali dela območja MOL, na katerega se nanaša pobuda. Mestni svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Pred ustanovitvijo četrtne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora mestni svet na teh območjih ugotoviti interes prebivalcev. Interes prebivalcev se ugotovi na referendumu. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje četrtne skupnosti.

Četrtna skupnost je pravna oseba javnega prava. Četrtna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.

Četrtno skupnost kot pravno osebo zastopa predsednik sveta četrtne skupnosti.

Pravni posli, ki jih sklene četrtna skupnost, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.

Če četrtna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na MOL ali na nove četrtne skupnosti z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo prejšnjih četrtnih skupnosti. O tem odloča mesti svet.

Organ četrtne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju četrtne skupnosti.

Mandat članov sveta traja štiri leta.

Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe na predlog najmanj četrtine članov sveta izvolijo člani sveta. Svet ima lahko enega ali več podpredsednikov, ki jih izmed članov sveta na predlog predsednika izvoli svet. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik. Če ima svet več podpredsednikov, nadomešča predsednika tisti podpredsednik, ki ga določi predsednik, če ga ne določi, pa najstarejši podpredsednik. Kadar nastopijo razlogi, da tako predsednik sveta kot podpredsednik ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča predsednika član sveta, ki ga določi predsednik sveta, če ga ne določi, pa najstarejši član sveta. V času nadomeščanja opravlja član sveta tekoče naloge iz pristojnosti predsednika sveta.

Člani sveta opravljajo svoje delo nepoklicno.

Nezdružljivost članstva v svetu četrtne skupnosti s funkcijami funkcionarjev, članstvom v organih MOL in z delom v mestni upravi ureja zakon.

Prvo sejo sveta skliče župan najkasneje v tridesetih dneh po izvolitvi članov sveta četrtne skupnosti. Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta župan ali njegov pooblaščenec. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Glede konstituiranja sveta se smiselno uporabljajo določbe poslovnika mestnega sveta.

Predsednik sveta predstavlja četrtno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet četrtne skupnosti.

Predsednik sveta skliče svet četrtne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Sklic redne seje sveta se pošlje članom sveta najmanj štiri dni pred dnem, določenim za sejo. Predsednik mora sklicati svet četrtne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj četrtina članov sveta.

Za delovanje sveta četrtne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik mestnega sveta.

Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta, se smiselno uporabljajo za prenehanje mandata člana sveta četrtne skupnosti.

Sveti posameznih četrtnih skupnosti MOL imajo naslednje število članov:

– 17 članov Svet Četrtne skupnosti Bežigrad,

– 17 članov Svet Četrtne skupnosti Center,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Črnuče,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Dravlje,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Golovec,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Jarše,

– 17 članov Svet Četrtne skupnosti Moste,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Polje,

– 13 članov Svet Četrtne skupnosti Posavje,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Rožnik,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Rudnik,

– 13 članov Svet Četrtne skupnosti Sostro,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Šentvid,

– 17 članov Svet Četrtne skupnosti Šiška,

– 13 članov Svet Četrtne skupnosti Šmarna gora,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Trnovo,

– 15 članov Svet Četrtne skupnosti Vič.

Četrtna skupnost pri opravljanju javnih zadev v MOL sodeluje z organi MOL, mestno upravo, drugimi četrtnimi skupnostmi in organizacijami, katerih ustanovitelj je MOL, in sicer:

– sodeluje pri pripravi proračuna MOL in drugih gradiv, ki jih sprejema mestni svet,

– daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov MOL,

– predlaga prednostne naloge za načrtovanje, vzdrževanje, obnovo in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav,

– sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,

– opozarja na zaznane nepravilnosti pri izvajanju javnih gospodarskih služb,

– daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov,

– daje mnenja in pobude ter sodeluje pri urejanju pogojev za zagotavljanje prometne varnosti,

– posreduje predloge in pobude v postopku pridobivanja priporočil, usmeritev in interesov glede predvidene prostorske ureditve,

– sodeluje in daje pripombe in predloge na javnih razgrnitvah prostorskih aktov in aktov o razglasitvi naravnih vrednot, ki obravnavajo območje četrtne skupnosti,

– oblikuje pobude za spremembe prostorskih aktov,

– spremlja stanje in opozarja na potrebe in probleme prebivalcev s področja varstva okolja,

– daje pobude za razglasitev naravnih vrednot lokalnega pomena,

– spremlja stanje in opozarja na neurejenost razglašenih naravnih vrednot,

– spremlja stanje in opozarja na neurejenost kulturne dediščine,

– spremlja socialno problematiko in problematiko varovanja zdravja ter predlaga ukrepe za njeno reševanje,

– sodeluje in predlaga ukrepe pri zagotavljanju pomoči socialno ogroženim in izključenim posameznikom, otrokom, mladim, starejšim osebam, družinam in drugim skupinam posameznikov,

– spremlja stanje in predlaga ukrepe za zadovoljevanje zdravstvenih, kulturnih, športnih, vzgojno-izobraževalnih in drugih potreb prebivalcev,

– sodeluje pri pospeševanju kulturne, športne, rekreacijske, socialne, okoljevarstvene, protipožarne, turistične in drugih dejavnostih, ki jih izvajajo društva s sedežem na območju četrtne skupnosti in so namenjene prebivalcem četrtne skupnosti,

– predlaga predstavnika četrtne skupnosti, ki ga v organ upravljanja javnega zavoda imenuje mestni svet kot ustanovitelj,

– s predlogi in mnenji sodeluje pri upravljanju poslovnih objektov in prostorov, s katerimi upravlja organ mestne uprave, pristojen za lokalno samoupravo, in so namenjeni za delovanje lokalne samouprave in zadovoljevanje prostorskih potreb četrtne skupnosti, občanov in drugih s področij kulturne, športne, rekreacijske, socialne, okoljevarstvene, protipožarne, turistične in drugih dejavnosti z območja četrtne skupnosti,

– daje pobude glede namembnosti javnih površin, poslovnih objektov in prostorov, s katerimi upravlja pristojni organ mestne uprave,

– spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obvešča pristojne službe ter organe vodenja v sistemu zaščite in reševanja ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,

– spremlja stanje in predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti občanov,

– opozarja na kršitve v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,

– sodeluje pri ocenjevanju škode v primeru naravnih nesreč,

– opozarja na neizvajanje predpisov MOL,

– sodeluje v postopkih določitve, spremembe in ukinitve imen oziroma potekov ulic,

– sodeluje pri organizaciji in izvedbi programov in aktivnosti, ki se izvajajo na območju četrtne skupnosti,

– sodeluje pri opravljanju drugih zadev javnega pomena v MOL, če je tako določeno z drugimi akti MOL.

Četrtna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti MOL, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti, in sicer:

– na krajevno primeren način obvešča občane o svojem delu in drugih zadevah, pomembnih za četrtno skupnost,

– organizira kulturne, športne in druge prireditve,

– izvaja športne, rekreacijske, kulturne, socialne in druge programe krajevnega pomena in pri tem lahko sodeluje z organiziranimi in neformalnimi oblikami združevanja občanov,

– izvaja programe čiščenja in urejanja okolja in pri tem sodeluje z organiziranimi in neformalnimi oblikami združevanja občanov,

– letno oblikuje plan manjših del, ki se nanašajo na ureditev in vzdrževanje objektov javne komunalne infrastrukture in se izvedejo preko pristojnih organov mestne uprave.

Kriteriji za izvedbo nalog se določijo v odloku iz 61. člena statuta.

Svet četrtne skupnosti:

– obravnava zadeve iz pristojnosti MOL, ki se nanašajo na četrtno skupnost, njeno območje in prebivalstvo, in o tem oblikuje svoja stališča, mnenja in predloge,

– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov MOL,

– obravnava in sprejema predloge občanov in drugih z območja četrtne skupnosti in jih posreduje pristojnim v reševanje.

Če svet četrtne skupnosti pred sprejetjem odločitve na mestnem svetu posreduje svoje mnenje, ki se nanaša na četrtno skupnost, ga mestni svet mora obravnavati. Predsednik sveta četrtne skupnosti ali drug predstavnik, ki ga določi svet četrtne skupnosti, ki je posredoval mnenje k točki dnevnega reda in se nanaša na četrtno skupnost, lahko na seji mestnega sveta ali na seji pristojnega delovnega telesa predstavi mnenje četrtne skupnosti.

Četrtna skupnost ima pravico posvetovati se z organi MOL, preden le-ti sprejmejo odločitev, ki jo neposredno zadeva. Četrtna skupnost ima pravico izraziti svoje mnenje, dajati pobude in predloge o upravljanju javnih zadev v MOL, ki se nanašajo na četrtno skupnost.

Pravica do posvetovanja iz prejšnjega odstavka se četrtni skupnosti zagotavlja z obveščanjem, s pozivanjem za posredovanje mnenj, pripomb in predlogov ter vključevanjem predstavnikov četrtnih skupnosti v posvetovalna telesa, delovne skupine in svete javnih zavodov, ki jih ustanovijo organi MOL.

Četrtna skupnost ima pravico sodelovati pri pripravi predlogov odločitev (predpisov in drugih dokumentov), ki jih pripravljajo organi MOL in se nanašajo na četrtno skupnost.

Svet četrtne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore občanov četrtne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in za obravnavo zadev iz pristojnosti MOL lahko župan oblikuje odbor predsednikov svetov četrtnih skupnosti kot svoje posvetovalno telo.

Financiranje četrtne skupnosti ureja zakon. Sredstva, ki jih četrtna skupnost pridobi s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb ter s plačili za storitve, so namenjena za financiranje njenih nalog.

MOL mora četrtni skupnosti s proračunom zagotoviti financiranje nalog, ki so s tem statutom določene kot naloge četrtne skupnosti.

Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje četrtne skupnosti iz proračuna MOL se določijo z odlokom.

Četrtna skupnost se ne sme zadolževati.

Prihodki in odhodki četrtne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu, ki ga za posamezno proračunsko leto oblikuje in mestnemu svetu predlaga svet četrtne skupnosti. Finančni načrt, ki je sestavni del proračuna MOL, sprejme na predlog župana mestni svet.

MOL ne prevzema finančnih obveznosti četrtne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.

Za izvrševanje finančnega načrta četrtne skupnosti je odgovoren predsednik sveta četrtne skupnosti.

Za izvrševanje finančnega načrta četrtne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu MOL.

Nadzor nad finančnim poslovanjem četrtne skupnosti opravlja Nadzorni odbor MOL.

Izvajanje strokovnih, organizacijskih in administrativnih opravil za potrebe četrtne skupnosti zagotavlja organ mestne uprave, pristojen za lokalno samoupravo.

Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje četrtna skupnost, zagotovi in z njimi upravlja MOL preko organa mestne uprave, pristojnega za lokalno samoupravo.

Kriteriji in način uporabe prostorov za delovanje četrtne skupnosti se določijo s pravilnikom, ki ga izda župan.

Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora MOL, četrtine članov mestnega sveta ali najmanj tretjine članov sveta četrtne skupnosti razpusti svet četrtne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti MOL.

Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje MOL ali za njen del ter za enega ali več ožjih delov. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo mestnega sveta ali sveta ožjega dela.

Župan mora sklicati zbor občanov za MOL na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v MOL, zbor občanov v ožjem delu pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev ožjega dela.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi za sklic je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti v dnevnem časopisju.

Zbor občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec.

Zbor občanov je sklepčen, če je navzočih najmanj petdeset volivcev z območja, za katero je zbor občanov sklican. Zbor občanov sprejema odločitve z večino glasov navzočih volivcev z območja, za katero je zbor občanov sklican.

Delavec mestne uprave, ki ga določi direktor mestne uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor mestne uprave seznani mestni svet in župana ter ga objavi na oglasni deski na sedežu ožjega dela.

Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja, imena ali sedeža MOL in oblikujejo mnenja,

– dajejo in obravnavajo pobude za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov MOL oziroma za spremembo njihovih območij,

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

– dajejo predloge organom MOL v zvezi s pripravo planov razvoja MOL, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, tem statutom ali odlokom MOL, ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so organi MOL, v katere pristojnost spada posamezna zadeva, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če organ MOL meni, da jih ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti ter o tem obvestiti tudi mestni svet.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov MOL, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu proračuna ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo davki in druge dajatve.

Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta.

Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v MOL in če tako določa zakon ali statut.

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan, član mestnega sveta ali delovno telo mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt MOL zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu MOL ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v MOL ali svet ožjega dela MOL. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v MOL. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

Če mestni svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko mestni svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi mestnega sveta v petnajstih dneh.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov MOL.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi mestna volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za MOL ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu MOL.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov MOL.

Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča volilna komisija MOL.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje volilna komisija MOL mestnemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Najmanj pet odstotkov volivcev v MOL lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve organov MOL.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora le-ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo in o njej odločiti najkasneje v treh mesecih od njene uvrstitve na sejo mestnega sveta.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve organov MOL, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Premoženje MOL sestavljajo nepremičnine in premične stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pravice.

MOL mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Proračun MOL sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu MOL.

Pred obravnavo osnutka proračuna MOL se ta objavi za obdobje 30 dni na spletni strani MOL, kar župan javno objavi. V tem času ima vsak občan MOL pravico vložiti pisno pobudo ali predlog k objavljenemu proračunu. Mestni svet mora pri obravnavi proračuna obravnavati pravočasno prispele pobude in predloge občanov.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu MOL se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom in statutom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.

Statut MOL je temeljni akt MOL, ki ga mestni svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov.

Ostale zadeve iz svoje pristojnosti MOL ureja s poslovnikom mestnega sveta, odloki, odredbami, pravilniki, navodili in drugimi splošnimi akti.

Z odlokom se na splošen način ureja zadeve iz pristojnosti MOL.

Z odredbo se podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom, drugim splošnim aktom mestnega sveta ali državnim predpisom.

S pravilnikom se razčleni posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njegovega izvrševanja.

Z navodilom se podrobneje predpiše način dela mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Mestni svet sprejema statut, poslovnik, proračun MOL, zaključni račun proračuna MOL, odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Mestni svet sprejema po dvostopenjskem postopku:

– statut MOL,

– poslovnik mestnega sveta MOL,

– proračun MOL,

– prostorske akte in programe opremljanja zemljišč,

– odloke, razen odlokov iz drugega odstavka tega člena.

Mestni svet sprejema po enostopenjskem postopku:

– zaključni račun proračuna MOL,

– odlok na podlagi izida glasovanja občanov na referendumu,

– spremembe in dopolnitve odloka na podlagi odločbe ustavnega sodišča,

– odlok o prenehanju veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,

– intervencijske akte,

– pravilnike, odredbe ter druge splošne in posamične akte.

Predlagatelj lahko splošni akt iz drugega odstavka tega člena predloži mestnemu svetu v obravnavo po dvostopenjskem postopku.

Mestni svet lahko sprejme splošni akt iz prvega odstavka tega člena po hitrem ali skrajšanem postopku iz razlogov, opredeljenih v poslovniku mestnega sveta.

Postopek sprejemanja aktov mestnega sveta podrobneje ureja poslovnik mestnega sveta.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik za svoje delo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani MOL.

Župan pri izvrševanju svojih pristojnosti izdaja pravilnike, odredbe, navodila in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Odloki ter drugi splošni akti organov MOL se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, razen internih splošnih aktov, ki se objavijo na intranetni strani MOL.

Posamični akti organov MOL in organov mestne uprave so odločbe in sklepi ter drugi posamični akti, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Odločbe in sklepi se izdajajo v upravnem postopku in v postopku o prekrških, v vseh drugih posamičnih zadevah pa sklepi, kolikor ni z zakonom ali drugim predpisom določeno drugače.

Praznik MOL je 9. maj – dan svobode in miru.

Priznanja MOL se podeljujejo zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter drugim organizacijam in ustanovam za posebne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, znanosti, družbenih, političnih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za ugled in razvoj MOL.

Priznanja MOL se lahko podeljujejo tudi tujim državnikom in najvišjim funkcionarjem mednarodnih organizacij, samoupravnim lokalnim skupnostim iz domovine in tujine ter ustanovam in posameznikom iz tujine, ki so zaslužni za razvijanje in utrjevanje prijateljskega sodelovanja MOL s tujimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in ustanovami.

Mestni svet določi vrste priznanj MOL, pogoje in postopek njihovega podeljevanja ter ureja druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanja, z odlokom.

Najvišje priznanje MOL je častni meščan glavnega mesta Ljubljana oziroma častna meščanka glavnega mesta Ljubljana, ki se podeljuje vsako leto.

MOL je lahko pokrovitelj prireditev s področij gospodarstva, znanosti, družbenih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled MOL.

O pokroviteljstvu MOL odloča mestni svet ali župan.

MOL lahko pridobi pokrovitelje za izvedbo prireditev, ki jih organizira.

Do sprejema predpisov in splošnih aktov, predvidenih s tem statutom, se uporabljajo kot predpisi MOL odloki in drugi splošni akti mesta Ljubljane in ljubljanskih občin, veljavni na dan 31. 12. 1994, kolikor niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in tem statutom.

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.

Predpise organov mesta Ljubljane in ljubljanskih občin je potrebno uskladiti s tem statutom in drugimi predpisi v roku iz prejšnjega odstavka tega člena.

Člani nadzornega odbora, imenovani pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo delo do izteka mandata, določenega s tem statutom.

Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo z delom do konstituiranja organov novoustanovljenih četrtnih oziroma krajevnih skupnosti.

Statutarni sklep iz 62. člena tega statuta mora biti sprejet do 31. decembra 1995.

Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati statutarni sklep mestne občine Ljubljana I., statutarni sklep mestne občine Ljubljana II. (oba Uradni list RS, št. 8/95) in statutarni sklep mestne občine Ljubljana III. (Uradni list RS, št. 28/95).

Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 13/98 z 20. 2. 1998)vsebujejo naslednjo končno določbo:

Te dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/00 s 17. 3. 2000) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:

106. člen se spremeni tako, da glasi:

»Določbe o ožjih delih MOL se začnejo uporabljati z uveljavitvijo določb o njihovem oblikovanju.«

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 6/01 s 26. 1. 2001) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

106. člen se črta.

Prve volitve članov v svete četrtnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta MOL.

Število članov sveta četrtne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svete četrtnih skupnosti določi mestni svet.

Svet četrtne skupnosti mora sprejeti pravila četrtne skupnosti v roku treh mesecev od dneva konstituiranja sveta.

Odloke in druge predpise s področja četrtnih skupnosti je treba sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta MOL.

Statutarnopravna komisija določi uradno prečiščeno besedilo statuta MOL po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta.

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 42/07 s 15. 5. 2007) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

Obravnava aktov, ki se je začela pred uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev statuta, se konča po postopku, ki je veljal do njihove uveljavitve.

Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta preneha veljati Odlok o nalogah četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 78/01).

Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta prenehajo veljati pravila četrtnih skupnosti.

Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 15/12 z 29. 2. 2012) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:

Določila tretjega odstavka 1. člena in drugega odstavka 2. člena teh sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in načrt ravnanja s premičnim premoženjem, se začnejo uporabljati pri pripravi sprememb proračuna MOL za leto 2012.

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 84/15 s 6. 11. 2015) vsebujejo naslednjo končno določbo:

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 24/2016 z dne 1. 4. 2016

966. Statut Mestne občine Ljubljana (uradno prečiščeno besedilo), stran 3332.