Številka:	U-I-198/14-12
Datum:	23. 3. 2016

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Frančiška Čevke, Stahovica, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Ljubljana, na seji 23. marca 2016

1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 32/14), kolikor kategorizira javno pot "Bistričica–Zakal" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 381/0, 383/0, 390/1 in 392/1, vse k. o. Bistričica, se razveljavi.

2. Občina Kamnik mora pobudniku povrniti njegove stroške postopka v višini 634,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnik izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Kamnik (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Bistričica–Zakal" v delu, ki naj bi potekala po njegovih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnik navaja, da Občina Kamnik (v nadaljevanju Občina) z njim ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, niti mu ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče naloži Občini povrnitev njegovih stroškov s pobudo.

2. Občina v odgovoru na pobudo navaja, da je pobudnik že 28. 3. 2013 vložil zahtevek za odkup zemljišč, po katerih poteka javna pot "Bistričica–Zakal". Navaja, da je bila sporna javna pot kategorizirana že z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 9/09, 49/09 in 44/10), kar naj bi pobudnik tudi sam navedel v pobudi. Zato Občina trdi, da je pobudnik zamudil zakonski enoletni rok za vložitev pobude. Predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo kot neutemeljeno in prepozno zavrže.

3. Pobudnik v odgovoru na navedbe Občine navaja, da je pobudo vložil znotraj enoletnega roka. Z izpodbijanim Odlokom o kategorizaciji naj bi bilo poseženo v lastninsko pravico na njegovih zemljiščih. Zato meni, da ima Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu neposredne pravne učinke na njegove pravice oziroma pravni položaj.

4. Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem je bila izvedena parcelacija zemljišč parc. št. 390/0 in 392/0, obe k. o. Bistričica. Parc. št. 390/0, k. o. Bistričica, se je delila v parc. št. 390/1, 390/2, 390/3, 390/4, 390/5, 390/6, 390/7 in 390/8, parc. št. 392/0, k. o. Bistričica, pa v parc. št. 392/1, 392/2 in 392/3. Na poziv Ustavnega sodišča je Občina sporočila, da sporna javna pot poteka po novonastalih parc. št. 390/1 in 392/1, obe k. o. Bistričica.

5. Pobuda je glede na tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju: ZUstS) pravočasna, ker je vložena v roku enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišč parc. št. 381/0, 383/0, 390/1 in 392/1, vse k. o. Bistričica, po katerih poteka javna pot "Bistričica–Zakal". Pobudnik zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njegovih zemljiščih. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

6. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.

7. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 46/15 – v nadaljevanju ZCes-1). Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

8. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo lokalne ceste "Bistričica–Zakal" s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev njegovih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Zoper njegove nepremičnine tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 7. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 7. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot "Bistričica–Zakal" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 381/0, 383/0, 390/1 in 392/1, vse k. o. Bistričica, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji z Ustavo že iz navedenih razlogov, ni presojalo še njegove skladnosti z 19. členom ZJC-B.

9. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče njegove stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnik je Občino pozval k ureditvi zadeve in jo opozoril, da bo v nasprotnem primeru sprožil ustrezne pravne postopke, s katerimi bo zavaroval svoje interese. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnika javna pot, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih zadevah. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudniku njegove stroške, ki jih je imel z vložitvijo pobude (2. točka izreka).

10. Pobudnik je pobudo vložil po pooblaščenki, ki je Ustavnemu sodišču predložila stroškovnik in priglasila stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju ZOdvT). Ustavno sodišče je pooblaščenki pobudnika v skladu z ZOdvT v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15) za opravljene storitve priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR in 114,00 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Stroški zastopanja znašajo tako 634,00 EUR.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.