Številka:	U-I-182/14-6
	U-I-183/14-10
Datum:	23. 3. 2016

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Igorja Bokše, Velika Nedelja, in v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo istega pobudnika, na seji 23. marca 2016

1. Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 5/08 in 9/13), kolikor kategorizira javno pot "Petek" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja, se razveljavi.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Ormož, kolikor kategorizira javno pot "Vel. Nedelja-Hajndl" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 501/2 in 501/4, obe k. o. Velika Nedelja, se zavrže.

1. Pobudnik s hkrati vloženima pobudama izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Ormož (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javni poti "Vel. Nedelja-Hajndl" in "Petek" v delih, ki naj bi potekala po njegovih zemljiščih parc. št. 501/2 in 501/4, obe k. o. Velika Nedelja. Navaja, da Občina Ormož (v nadaljevanju Občina) z njim kot lastnikom zemljišč, po katerih potekata sporni javni poti, ni sklenila pravnega posla za njuno pridobitev, niti mu dela teh zemljišč ni odvzela v razlastitvenem postopku. Zato zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanih delih v neskladju s 33. členom Ustave. V pobudi, s katero izpodbija 5. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot "Vel. Nedelja-Hajndl" v delu, ki naj bi potekal po njegovih zemljiščih, navaja, da jo vlaga po izteku roka, določenega v 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Pravočasnost te pobude utemeljuje z navedbo, da je za to, da je bila navedena javna pot kategorizirana že z odlokom, ki ga je Občina sprejela leta 2008, izvedel šele v letu 2013, ko je bila z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/13 – v nadaljevanju Odlok/13) kategorizirana javna pot "Petek", ki prav tako poteka po njegovem zemljišču parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja.

2. Občina v odgovoru na pobudo, ki se nanaša na kategorizacijo javne poti "Petek" v delu, ki naj bi potekal po pobudnikovem zemljišču parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja, navaja, da je po uveljavitvi Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 5/08 – v nadaljevanju Odlok/08) prejela več pobud občanov za pripravo njegovih sprememb in dopolnitev. Pobudnik naj bi že 18. 3. 2011 Občini predlagal odmero in brezplačni prenos ceste, ki poteka po delu njegovega zemljišča parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja, v last Občine. V postopku priprave sprememb in dopolnitev Odloka/08 naj bi Občina pridobila soglasja lastnikov zemljišč za kategorizacijo javnih cest, ki potekajo po njihovih zemljiščih. Takšno soglasje naj bi glede dela zemljišča parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja, dne 8. 9. 2011 podal tudi pobudnik, vendar naj bi z vlogo z dne 11. 6. 2013 to soglasje ter predlog, ki ga je podal 18. 3. 2011, preklical. Ker naj bi na podlagi do tedaj pridobljenih soglasij lastnikov zemljišč Občina že pripravila predlog sprememb in dopolnitev Odloka/08 in zanj pridobila tudi soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste, naj ob prejemu pobudnikove vloge, s katero je umaknil svoje soglasje za kategorizacijo sporne javne poti, slednje ne bi mogla več izločiti iz kategorizacije. Občina dodaja, da se je s pobudnikom dne 23. 2. 2015 skušala dogovoriti za ureditev medsebojnega razmerja, vendar brez uspeha, saj naj bi pobudnik želel počakati na odločitev Ustavnega sodišča o njegovi pobudi.

3. Pobudnik odgovarja, da je soglasje, na katerega se sklicuje Občina, podpisal na prigovarjanje sosedove družine, ki naj bi bila edina zainteresirana za kategorizacijo javne poti "Petek", in ker naj bi mu bilo tedaj rečeno, da gre le za soglasje Občini za izvedbo vzdrževalnih del na tej poti. Ker naj bi po podpisu tega soglasja sosedi z neprimerno vožnjo poškodovali del te poti tako, da je v času nalivov z nje odtekala meteorna voda in poplavljala njegovo zemljišče, Občina pa naj sporne poti ne bi primerno vzdrževala, prav tako pa naj ne bi začela postopka za odmero dela njegovega zemljišča, po katerem pot poteka, naj bi bil pobudnik prisiljen preklicati soglasje. Preklic soglasja naj bi podal še preden je občinski svet obravnaval predlog Odloka/13. Zato naj bi bila neutemeljena trditev Občine, da sporne javne poti ni bilo mogoče pravočasno izločiti iz kategorizacije, njena trditev, da se je 23. 2. 2015 skušala s pobudnikom dogovoriti za ureditev zadeve, pa naj bi bila zavajajoča, saj naj bi Občina tedaj predlagala prestavitev trase javne poti in ureditev odvodnjavanja, kot naj ju v naravi ne bi bilo mogoče izvesti. Pobudnik meni, da kategorizacija javne poti "Petek" po njegovem zemljišču ni v javnem interesu, temveč le v interesu njegovega soseda, cestno povezavo sosedovih zemljišč z javnim cestnim omrežjem pa naj bi bilo mogoče urediti tudi po zemljiščih, ki so v lasti soseda.

4. Po tretjem odstavku 24. člena ZUstS lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5. Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.¹

6. Pobudnik se v pobudi, ki se nanaša na kategorizacijo javne poti "Vel. Nedelja-Hajndl" v delu, ki naj bi potekal po njegovih zemljiščih parc. št. 501/2 in 501/4, obe k. o. Velika Nedelja, sklicuje na subjektivni rok. Vendar po presoji Ustavnega sodišča zgolj s trditvami, da je za kategorizacijo te javne poti, ki je bila kategorizirana že z Odlokom/08, izvedel šele v letu 2013, ko je bila z Odlokom/13 kategorizirana javna pot "Petek", ki prav tako poteka po njegovem zemljišču parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja, ni zadostil zahtevam, ki zanj izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobudnik ni izkazal, da je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka, kolikor kategorizira javno pot "Vel. Nedelja-Hajndl" v delu, ki naj bi potekal po njegovih zemljiščih, vložil pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

7. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za zemljišče parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja, izhaja, da je pobudnik lastnik tega zemljišča, po katerem po njegovih navedbah poteka javna pot "Petek", česar Občina ne zanika. Pobudnik zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka, kolikor se nanaša na javno pot "Petek" v delu, ki poteka po tem njegovem zemljišču. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

8. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.

9. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 46/15 – v nadaljevanju ZCes-1). Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Prvi odstavek 39. člena ZCes-1 določa, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

10. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo javne poti "Petek" s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev njegovega zemljišča, po katerem poteka ta javna pot. Zoper njegovo nepremičnino tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 5. člen Odloka, kolikor kategorizira navedeno javno pot v delu, ki poteka po pobudnikovem zemljišču, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot "Petek" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 501/4, k. o. Velika Nedelja, razveljavilo (1. točka izreka).

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).