Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o sistemu jamstva za vloge (ZSJV)
Razglašam Zakon o sistemu jamstva za vloge (ZSJV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. marca 2016.
Št. 003-02-2/2016-11
Ljubljana, dne 8. aprila 2016
Borut Pahor l.r.
O SISTEMU JAMSTVA ZA VLOGE (ZSJV)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
(1) Ta zakon ureja:
1. vzpostavitev in delovanje sistema jamstva za vloge pri bankah;
2. pristojnosti in naloge Banke Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil organa za jamstvo vlog;
3. nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge.
(2) Ta zakon se ne uporablja za SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana, ki je ustanovljena kot pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka na podlagi zakona, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko.
(prenos aktov Evropske unije)
S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L št. 173 z dne 12. junija 2014, str. 149, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/49/EU).
(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »banka« je banka ali hranilnica, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo;
2. »EU podružnica« je podružnica, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, v Republiki Sloveniji ustanovi banka tretje države;
3. »kolektivni naložbeni podjem« je investicijski sklad, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
4. »organ za jamstvo vlog« je subjekt javnega ali zasebnega prava, ki je v državi članici ali tretji državi pooblaščen in odgovoren za upravljanje sistema jamstva za vloge, ki je vzpostavljen v tej državi, ter za nadzor nad tem sistemom v skladu z nacionalno zakonodajo te države;
5. »organ za reševanje« je organ države članice, ki je pooblaščen in odgovoren za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje tako kot je določeno v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. junija 2014, str. 190, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU) in Uredbi (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. julija 2014, str. 1), vključno z enotnim odborom za reševanje, kadar izvaja pristojnosti in naloge organa za reševanje, ter v Republiki Sloveniji pomeni Banko Slovenije, kadar izvaja pristojnosti in naloge v zvezi z reševanjem na podlagi predpisov, ki v pravni red Republike Slovenije prenašajo Direktivo 2014/59/EU;
6. »plačilni račun« je račun, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
7. »pokojninska družba« je družba, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
8. »pokojninski sklad« je sklad, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
9. »pozavarovalnica« je pozavarovalnica, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
10. »prisilno prenehanje« so ukrepi in postopki, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo prisilno prenehanje bank, izvede Banka Slovenije;
11. »reševanje« je uporaba instrumentov in pooblastil za reševanje, ki jih v skladu s predpisi, ki v pravni red Republike Slovenije prenašajo Direktivo 2014/59/EU, v zvezi z banko izvede Banka Slovenije;
12. »sistem jamstva za vloge« je sistem, ki ga država članica na svojem ozemlju ustanovi ali uradno priznava kot sistem za zagotavljanje jamstva zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 2014/49/EU;
13. »skrbniški račun« je račun, ki ga odpre določena pooblaščena oseba za račun ene ali več oseb kot dejanskih upravičencev, pri čemer se sredstva na tem računu v skladu z zakonom obravnavajo ločeno od drugih sredstev pooblaščene osebe;
14. »skupni račun« je račun, ki je odprt v imenu vsaj dveh oseb in na katerem s sredstvi lahko samostojno ali skupaj razpolagata vsaj dve osebi kot dejanska upravičenca;
15. »tretja država« je država, ki ni država članica Evropske unije;
16. »vlagatelj« je imetnik ali imetnica vloge, v primeru skupnega računa pa vsak od imetnikov vloge;
17. »zavarovalnica« je zavarovalnica, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
18. »zavarovalni holding« je zavarovalni holding, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo, ali v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 575/2013), razen če je v tem zakonu določeno drugače.
(sistem jamstva za vloge)
(1) Sistem jamstva za vloge je sistem, ki ga v skladu s tem zakonom vzpostavi in upravlja Banka Slovenije in ki zagotavlja jamstvo za vloge vlagatelja v primeru nerazpoložljivosti vlog pri banki z izplačilom kritja zajamčenih vlog vlagateljem ali z drugimi ukrepi, s katerimi se ohranja dostop vlagateljev do zajamčenih vlog v primeru reševanja ali prisilnega prenehanja banke.
(2) Sistem jamstva za vloge vključuje:
1. vzpostavitev in upravljanje sklada za jamstvo vlog pri Banki Slovenije;
2. postopke za izplačilo kritja zajamčenih vlog vlagateljem z uporabo sredstev sklada za jamstvo vlog;
3. postopke pri financiranju ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja, ki se izvedejo v skladu s predpisi o reševanju in prisilnem prenehanju bank ter zagotavljajo vlagateljem ohranitev dostopa do zajamčenih vlog.
(1) Naloge in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge kot organ Republike Slovenije za jamstvo vlog izvaja Banka Slovenije.
(2) Banka Slovenije z internimi pravili določi organizacijsko ureditev glede izvajanja nalog in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge tako, da se prepreči nastanek nasprotja interesov med nalogami, ki jih izvaja Banka Slovenije glede upravljanja sistema jamstva za vloge ter drugimi nalogami, ki jih opravlja Banka Slovenije na podlagi tega zakona ali drugih predpisov.
(3) Banka Slovenije objavi organizacijsko ureditev in interna pravila na svoji spletni strani.
(člani sistema jamstva za vloge)
(1) Člani sistema jamstva za vloge so:
1. banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
2. banke tretje države, ki so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pridobile dovoljenje za ustanovitev EU podružnice v Republiki Sloveniji, kadar je EU podružnica pod pogoji, ki so določeni v 54. členu tega zakona, vključena v sistem jamstva za vloge po tem zakonu.
(2) Člani sistema jamstva za vloge jamčijo za vloge, ki so jih vlagatelji vplačali pri katerikoli banki ali EU podružnici, ki je vključena v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji v skladu s 54. členom tega zakona.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na banke, se uporabljajo tudi za banke tretje države v zvezi s poslovanjem EU podružnice, če ni v zakonu za te banke določeno drugače.
(4) Banki preneha članstvo v sistemu jamstva za vloge, če je banki ali EU podružnici v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev na območju Republike Slovenije ali če ji je to prenehalo.
(5) Vloge, ki obstajajo na dan prenehanja članstva banke v sistemu jamstva za vloge, so tudi po prenehanju še naprej upravičene do jamstva po tem zakonu.
(1) Vloga je skupno stanje vseh terjatev posameznega vlagatelja do banke, ki izhajajo iz kakršnega koli pozitivnega stanja, ki je posledica sredstev, ostalih na računu, ali začasnih stanj, ki so posledica običajnih bančnih transakcij, in ki jih mora banka vrniti v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi pogoji, vključno s pogodbo o vodenju transakcijskega računa, hranilno vlogo, denarnim depozitom ter potrdilom o depozitu in blagajniškim zapisom, kadar sta izdana kot imenski vrednostni papir.
(2) Terjatve posameznega vlagatelja do banke se za namene tega zakona upoštevajo pri izračunu vloge tudi, če so vplačane pri podružnici banke v drugi državi članici ali v zvezi z neposrednim opravljanjem storitev banke v drugi državi članici in ne glede na valuto posamezne terjatve. Terjatve posameznega vlagatelja do banke, ki so vplačane pri podružnici banke v tretji državi, se na podlagi tega zakona upoštevajo pri izračunu vloge posameznega vlagatelja, razen če je banka v zvezi z vlogami, ki se vplačajo pri podružnici banke v tretji državi, vključena v sistem jamstva za vloge, ki je vzpostavljen v tej tretji državi.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se kot vloga ne štejejo terjatve, ki imajo eno od naslednjih lastnosti:
1. izhajajo iz finančnih instrumentov, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen če gre za varčevalni produkt, katerega obstoj je mogoče dokazati z ustreznim potrdilom, ki se glasi na ime, in ki obstaja 2. julija 2014;
2. glavnica se ne izplača po nominalni vrednosti;
3. glavnica se izplača v nominalni vrednosti samo, če obstaja poroštvo, garancija ali drugo podobno pogodbeno jamstvo banke ali tretje osebe;
4. se štejejo kot dolžniški vrednostni papirji banke ali izvirajo iz naslova lastnih akceptov in menic banke;
5. se lahko na podlagi dogovora ali predpisa uporabijo izključno za poplačilo obveznosti vlagatelja do banke, ali
6. se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.
(4) Sredstva na skupnem računu se v deležu, ki pripada posameznemu dejanskemu upravičencu, upoštevajo kot del vloge tega dejanskega upravičenca, če so bili banki predloženi podatki za identifikacijo dejanskih upravičencev. Če deleži posameznih vlagateljev kot dejanskih upravičencev do sredstev na skupnem računu niso določeni in sporočeni banki, se šteje, da so deleži vseh upravičencev enaki.
(5) Sredstva na skrbniškem računu se v deležu, ki pripada posameznemu dejanskemu upravičencu, upoštevajo kot del vloge tega dejanskega upravičenca, če so bili banki predloženi podatki za identifikacijo tega upravičenca. Če podatki o dejanskih upravičencih do sredstev na skrbniškem računu niso sporočeni banki, se skrbniški račun za namene tega zakona obravnava kot vloga na prinosnika. Banka ob odpiranju skrbniškega računa opozori osebe, ki so pooblaščene za upravljanje skrbniškega računa, na dolžnost pravočasne predložitve podatkov o dejanskih upravičencih.
(6) Sredstva na skrbniškem računu, s katerimi na podlagi predpisa razpolaga določena oseba kot zastopnik ali upravitelj za račun skupnosti, ki je vzpostavljena na podlagi predpisa, in nima samostojne pravne osebnosti, se ne glede na prejšnji odstavek, štejejo kot terjatev skupnosti do višine kritja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona.
(1) Nerazpoložljiva vloga je vloga, ki je dospela in bi morala biti izplačana, vendar je banka ni izplačala, ker je Banka Slovenije odločila, da so vloge pri banki nerazpoložljive ter so s tem preklicane pravice vlagateljev, da zahtevajo izplačilo vloge pri banki.
(2) Banka Slovenije odloči o nerazpoložljivosti vlog pri banki z odločbo o nerazpoložljivosti vlog. Za izdajo odločbe o nerazpoložljivosti vlog se uporabljajo pravila o postopku za izdajo odločbe v postopku za reševanje in prisilno prenehanje banke po zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.
(3) Banka Slovenije izda odločbo o nerazpoložljivosti vlog pri banki najpozneje v petih delovnih dneh od dneva, ko ugotovi, da:
1. banka propada, zaradi česar ni sposobna in ne bo sposobna izplačati vlog, s čimer so podane okoliščine, na podlagi katerih se v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, pri banki uporabijo ukrepi za reševanje ali prisilno prenehanje banke in
2. v zvezi z banko v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja ne bodo uporabljeni ukrepi, s katerimi se ohrani dostop vlagateljev do zajamčenih vlog.
(4) Banka Slovenije izda v roku iz prejšnjega odstavka odločbo o nerazpoložljivosti vlog pri EU podružnici, če podružnica ni izplačala vlog, ki so v skladu z veljavnimi zakonskimi ali pogodbenimi pogoji dospele in bi morale biti izplačane, ker:
1. je pristojni nadzorni organ ali sodišče tretje države ugotovilo, da so vloge pri banki tretje države postale nerazpoložljive ter so s tem suspendirane ali preklicane pravice vlagateljev, da zahtevajo izplačilo teh vlog pri banki tretje države, ali
2. je Banka Slovenije ugotovila, da so pri EU podružnici v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, podani razlogi za odvzem dovoljenja za ustanovitev EU podružnice v Republiki Sloveniji in EU podružnica ni sposobna in ne bo sposobna izplačati vlog ter so s tem preklicane pravice vlagateljev, da zahtevajo izplačilo teh vlog pri EU podružnici oziroma banki tretje države.
(5) Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka Banka Slovenije v primeru, če je banka tretje države v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, v Republiki Sloveniji deponirala določen denarni znesek ali drugo ustrezno finančno premoženje oziroma zavarovanje kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, ki jih je sklenila podružnica v Republiki Sloveniji, izda odločbo o nerazpoložljivosti vlog pri EU podružnici le, če oceni, da jamstvo ne zadošča za poplačilo obveznosti EU podružnice iz naslova zajamčenih vlog, vplačanih pri tej podružnici.
(6) Banka Slovenije takoj po izdaji odločbe o nerazpoložljivosti vlog iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena posreduje to odločbo Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), ki jo še istega dne objavi na svoji spletni strani. Šteje se, da so vloge nerazpoložljive z dnem, ko se odločba o nerazpoložljivosti vlog objavi na spletni strani AJPES. Dan objave odločbe na spletni strani AJPES se šteje kot referenčni dan za uveljavljanje pravic iz jamstva v okviru sistema jamstva za vloge (v nadaljnjem besedilu: presečni datum za izračun jamstva).
(7) Banka Slovenije odločbo o nerazpoložljivosti vlog objavi tudi na svoji spletni strani in v vsaj dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na območju celotne države.
2.1. Splošna pravila glede jamstva za vloge
(1) Upravičena vloga je vsaka vloga pri banki, razen če je izključena iz sistema jamstva za vloge v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Vlagatelj je upravičen do izplačila kritja zajamčene vloge v okviru sistema jamstva za vloge za upravičeno vlogo pri banki od presečnega datuma za izračun jamstva.
(3) Sistem jamstva za vloge ne jamči za vloge naslednjih vlagateljev:
1. vloge, ki se glasijo na prinosnika, vključno z vlogami, za katere banka do presečnega datuma za izračun jamstva ni pridobila ustreznih podatkov za identifikacijo dejanskih upravičencev;
2. vloge bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun;
3. vloge zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
4. vloge kolektivnih naložbenih podjemov, vključno z naložbenimi podjemi zaprtega tipa;
5. vloge pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
6. vloge držav in centralnih bank ter vloge subjektov, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna;
7. vloge lokalnih skupnosti in vloge neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti.
(4) Ne glede na druge določbe tega zakona, se vloge iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka ne obravnavajo kot skupni ali skrbniški računi za neposredne upravičence.
(5) Vloge, vplačane pri banki države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji neposredno ali prek podružnice v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, so upravičene do jamstva v sistemu jamstva za vloge v tej državi članici. Banka države članice, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pooblaščena na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravljati vzajemno priznane finančne storitve, lahko na območju Republike Slovenije sprejema vloge le pod pogojem, da je ta banka član sistema jamstva za vloge v tej državi članici.
(6) Vloge, ki so vplačane pri EU podružnici, so zajamčene po predpisih, ki veljajo za sistem jamstva za vloge v tretji državi, razen ko je EU podružnica v skladu s 54. členom tega zakona vključena v sistem jamstva za vloge.
(1) Zajamčena vloga je upravičena vloga do višine stanja te vloge na presečni datum za izračun jamstva, vključno z obrestmi do tega datuma, vendar ne več kot 100.000 eurov.
(2) Poleg kritja iz prejšnjega odstavka so v okviru sistema jamstva za vloge v znesku nad 100.000 eurov pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena zajamčene tudi terjatve vlagatelja do banke v zvezi s pozitivnimi stanji, ki so neposredna posledica:
1. nakupa oziroma prodaje stanovanjske nepremičnine, vključno s subvencijo, ki pripada mladi družini za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo;
2. izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja v skladu s predpisi, ki urejajo socialno, zdravstveno ali življenjsko zavarovanje;
3. izplačila invalidnine v skladu s predpisi, ki urejajo invalidsko zavarovanje oziroma varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
4. izplačila odškodnin v zvezi s storjenimi kaznivimi dejanji;
5. izplačila denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
6. izplačila odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, prejete v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, in odškodnine žrtvam kaznivih dejanj po zakonu, ki ureja odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, razen odškodnine, ki pomeni nadomestilo za izgubljeni dohodek;
7. izplačila iz naslova premoženjskega zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem premoženju;
8. izplačila solidarnostne in podobne pomoči ob smrti, preživnine, ki se plača na podlagi sodne odločbe, ali dogovora o preživljanju, sklenjenega v skladu s predpisi, ter nadomestila preživnine, ki se izplača na podlagi zakona;
9. izplačila odpravnine ob upokojitvi ali odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov.
(3) Sistem jamstva za vloge zagotavlja kritje iz prejšnjega odstavka šest mesecev od dneva, ko je vlagatelj pridobil terjatev do banke. Vlagatelj, ki na podlagi prejšnjega odstavka uveljavlja izplačilo kritja zajamčene vloge v znesku nad 100.000 eurov, zahtevek za to izplačilo uveljavlja ločeno ter sistemu jamstva za vloge predloži pojasnilo in morebitna dokazila, ki utemeljujejo razloge iz prejšnjega odstavka.
(4) Morebitne obveznosti vlagatelja do banke se ne upoštevajo pri izračunu zneska za izplačilo kritja zajamčene vloge, razen če so obveznosti vlagatelja do banke zapadle pred presečnim datumom za izračun jamstva ali na ta dan in se z upoštevanjem veljavne pogodbene ureditve ali predpisov, ki se uporabljajo za banko, ta obveznost lahko pobota s terjatvijo vlagatelja iz naslova izplačila kritja zajamčene vloge.
(5) Banka pred sklenitvijo pogodbe obvesti vlagatelja, da se obveznost po pogodbi lahko pobota s terjatvijo vlagatelja iz naslova izplačila kritja zajamčene vloge.
(redno obveščanje vlagateljev)
(1) Banka zagotovi informacije o sistemu jamstva za vloge, v katerega je vključena banka oziroma njene podružnice v tretjih državah, vključno z višino in obsegom jamstva, ki ga zagotavlja sistem jamstva za vloge, opredelitvijo vlog, ki niso upravičene do jamstva, rokom za izplačilo kritja zajamčene vloge, valuto izplačila in kontaktnimi podatki sistema jamstva za vloge. Podrobnejšo vsebino informacij o sistemu jamstva za vloge predpiše Banka Slovenije.
(2) Banka zagotovi informacije iz prejšnjega odstavka z objavo na svoji spletni strani in z objavo na vidnem mestu v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami.
(3) Banka zagotovi objavo informacij iz prvega odstavka tega člena v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. Če je banka ustanovila podružnico v drugi državi članici ali tretji državi, se v zvezi s poslovanjem podružnice banke informacije objavijo tudi v uradnem jeziku te države.
(4) Če sta se banka in vlagatelj ob sklenitvi pogodbe dogovorila o uporabi določenega jezika, banka ne glede na prejšnji odstavek zagotovi vlagatelju informacije iz prvega odstavka tega člena v jeziku, za katerega sta se dogovorili stranki.
(5) Banka poleg javne objave informacij iz prvega odstavka tega člena zagotovi navedene informacije tudi vlagatelju pred sklenitvijo pogodbe o vlogi, vlagatelj pa v obliki, ki je dogovorjena za sklepanje pogodbe potrdi, da je seznanjen z njimi. Če vlagatelj zahteva, mu jih banka zagotovi v pisni obliki.
(6) Banka vlagatelju zagotovi informacije iz prvega odstavka tega člena vsaj enkrat letno. Redni izpisek o stanju terjatve vlagatelja do banke, ki ga banka pošlje vlagatelju v okviru rednega poslovanja, vključuje tudi informacijo, ali je zadevna terjatev upravičena do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge, in tudi sklic na spletno stran, kjer so dostopne informacije iz prvega odstavka tega člena.
(posebni pogoji oglaševanja)
(1) Pri oglaševanju storitev podružnice banke v tretji državi lahko banka vključi le tiste informacije iz prvega odstavka prejšnjega člena v zvezi s članstvom podružnice v sistemu jamstva za vloge v tretji državi, ki so omejene na poimenovanje sistema jamstva za vloge, ki jamči za posamezen produkt, ter na tiste dodatne informacije, ki se zahtevajo v skladu s predpisi, ki veljajo v tretji državi.
(2) Dodatne informacije iz prejšnjega odstavka lahko vsebujejo dejanski opis delovanja sistema jamstva za vloge, ne smejo pa vsebovati sklicevanja na morebitno neomejeno kritje, ki se zagotavlja v sistemu jamstva za vloge iz tretje države.
(obveščanje vlagateljev v primeru združitve bank)
(1) V primeru združitve bank lahko vlagatelji, katerih skupna vloga zaradi združitve banke preseže znesek kritja zajamčene vloge, ne glede na pogodbene določbe in brez dodatnih stroškov zahtevajo od banke izplačilo upravičene vloge, vključno z vsemi pripadajočimi obrestmi in drugimi koristmi do dneva izplačila vloge.
(2) Vsaka udeležena banka najmanj en mesec pred nameravano združitvijo pisno obvesti svoje vlagatelje o navedeni spremembi in jih opozori, da bodo zaradi združitve vloge posameznega vlagatelja pri udeleženih bankah združene v skupno vlogo, ki lahko preseže znesek kritja zajamčene vloge. Ne glede na prejšnji stavek lahko Banka Slovenije v primeru reševanja banke zaradi varovanja poslovne skrivnosti ali finančne stabilnosti dovoli, da ta banka pošlje obvestilo vlagateljem neposredno pred združitvijo.
(3) Vlagatelj, čigar skupna vloga po združitvi bank presega znesek kritja zajamčene vloge, lahko uveljavlja zahtevo za izplačilo iz prvega odstavka tega člena v treh mesecih po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je vlagatelj obvestilo iz prejšnjega odstavka prejel peti dan po dnevu odpreme, ki je naveden na tem obvestilu.
(4) Ta člen se smiselno uporablja tudi v primeru drugih sprememb v bančnem poslovanju, ki kakorkoli vplivajo na znesek skupne vloge.
(obveščanje vlagateljev pri podružnici banke države članice in EU podružnice)
(1) Banka države članice pri poslovanju v Republiki Sloveniji zagotavlja informacije o sistemu jamstva za vloge, ki je vzpostavljen v tej državi članici, najmanj v obsegu iz 11., 12. in 13. člena tega zakona.
(2) EU podružnica na svoji spletni strani, pri oglaševanju in v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, navede, v kateri sistem jamstva za vloge je vključena, ter informacije o sistemu jamstva za vloge, najmanj v obsegu iz 11., 12. in 13. člena tega zakona.
2.2. Uveljavljanje jamstva za vloge
(izplačilo kritja zajamčenih vlog)
(1) Sistem jamstva za vloge izvede izplačilo kritja zajamčenih vlog s prenosom sredstev za izplačilo kritja banki, ki jo v skladu s tem zakonom določi Banka Slovenije in pri kateri se vlagateljem zagotavlja dostop do kritja iz naslova izplačila zajamčenih vlog (v nadaljnjem besedilu: izplačilna banka).
(2) Sredstva za izplačilo kritja zajamčenih vlog se štejejo kot brezobrestni vpogledni depozit vlagatelja pri izplačilni banki. Izplačilna banka je šest mesecev od prejema sredstev upravičena v breme izplačanega kritja zajamčene vloge zaračunati stroške vodenja vpoglednega depozita največ v višini, ki jo določi Banka Slovenije. Po poteku šestih mesecev se za obravnavo vpoglednega depozita uveljavijo pogoji glede obrestovanja in stroškov vodenja, ki jih izplačilna banka ponuja na trgu.
(3) Banka Slovenije kot upravljavec sistema jamstva za vloge opravi izplačilo kritja zajamčenih vlog po uradni dolžnosti na način in pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom.
(obvestilo vlagateljem o izplačilu kritja zajamčenih vlog)
(1) Banka Slovenije in AJPES najpozneje v petih delovnih dneh po presečnem datumu za izračun jamstva objavita na svoji spletni strani obvestilo vlagateljem o izplačilu kritja zajamčenih vlog. Obvestilo pripravi Banka Slovenije ter v njem navede najmanj:
1. izplačilno banko, ki ji bo sistem jamstva za vloge izplačal kritje zajamčenih vlog za račun vlagateljev;
2. datum, od katerega bodo sredstva iz naslova izplačila kritja zajamčenih vlog dostopna vlagateljem;
3. valuto izplačila zajamčene vloge in menjalne tečaje, ki se uporabijo za pretvorbo terjatev, ki se glasijo v drugih valutah;
4. najnižji znesek kritja zajamčene vloge, ki se bo izplačal, z upoštevanjem omejitev iz 19. člena tega zakona;
5. stroške vodenja vpoglednega depozita iz drugega odstavka prejšnjega člena;
6. pouk vlagateljem glede uveljavljanja njihovih pravic v zvezi z zajamčeno vlogo in
7. informacije vlagateljem glede prijave njihovih terjatev v stečajnem postopku.
(2) Banka Slovenije v primeru, ko je banka ustanovila podružnico v drugi državi članici ali tretji državi, obvestilo iz prejšnjega odstavka objavi tudi v uradnem jeziku zadevne države.
(3) Če banka neposredno opravlja storitve sprejemanja depozitov v drugi državi članici, ne da bi ustanovila podružnico v tej državi članici, se informacije iz prvega odstavka tega člena zagotovijo vlagateljem tudi v jeziku, o katerem je bilo dogovorjeno med banko in vlagateljem ob sklenitvi pogodbe v zvezi z vlogo.
(rok za izplačilo kritja zajamčene vloge)
(1) Sistem jamstva za vloge izplača kritje zajamčene vloge najpozneje v sedmih delovnih dneh po presečnem datumu za izračun jamstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v naslednjih primerih rok za izplačilo kritja zajamčene vloge šteje na naslednji način:
1. kadar vlagatelj na podlagi drugega odstavka 10. člena tega zakona uveljavlja izplačilo kritja zajamčene vloge, ki presega 100.000 eurov – od dneva, ko vlagatelj vloži zahtevo pri izplačilni banki ter predloži ustrezna pojasnila in dokazila za uveljavljanje tega kritja;
2. kadar na podlagi razpoložljivih informacij ni jasno, ali ima vlagatelj pravico do izplačila – od dneva, ko vlagatelj predloži ustrezne podatke o upravičenosti;
3. kadar je vloga predmet omejevalnih ukrepov, ki jih izrečejo organi Republike Slovenije ali organi Evropske unije, druge države ali mednarodne institucije in zavezujejo Republiko Slovenijo – od dneva, ko preneha veljavnost zadevnih ukrepov;
4. kadar je vloga predmet pravnega spora v okviru sodnega postopka – od dneva pravnomočnosti poravnave ali odločitve o zadevi;
5. kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vloga povezana z dejanji pranja denarja ali financiranja terorizma, in so bila uvedena ustrezna preiskovalna dejanja – od dneva, ko se končajo zadevna preiskovalna dejanja brez vložitve obtožnice za kaznivo dejanje ali se pravnomočno zavrne obtožnica za kaznivo dejanje s področja pranja denarja ali financiranja terorizma.
(3) Izplačila se v primerih iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka opravijo osebam, ki so na podlagi sodne poravnave ali odločbe sodišča upravičene do sredstev iz naslova vloge ter do jamstva na podlagi tega zakona.
(4) Kadar vlagatelj ni samostojno upravičen do razpolaganja z vlogo, sistem jamstva za vloge zagotovi izplačilo kritja zajamčene vloge najpozneje v treh mesecih po presečnem datumu za izračun jamstva tako, da se ohranijo pravice, vzpostavljene v zvezi z vlogo.
(1) Sistem jamstva za vloge izplača kritje v višini zajamčene vloge v eurih.
(2) Če je terjatev vlagatelja do banke, ki se upošteva pri določitvi zajamčene vloge iz 10. člena tega zakona, nominirana v valuti, ki ni euro, se ta terjatev pretvori v euro po deviznem tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije na presečni datum za izračun jamstva.
(posebne omejitve izplačila kritja zajamčene vloge)
(1) Sistem jamstva za vloge ne izvede izplačila kritja zajamčene vloge, če v 24 mesecih pred presečnim datumom za izračun jamstva ni bilo transakcije, povezane z vlogo, in je vrednost vloge nižja kot znašajo stroški, ki bi jih sistemu jamstva za vloge povzročilo tako izplačilo.
(2) Kadar vloga izvira iz poslov, zaradi katerih je bil storilec pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, vlagatelj ni upravičen do izplačila kritja zajamčene vloge iz sistema jamstva za vloge.
(pravna sredstva in zastaranje terjatev do sistema jamstva za vloge)
(1) Če izplačilna banka vlagatelju ne izplača kritja zajamčene vloge, lahko vlagatelj uveljavlja zahtevek do sistema jamstva za vloge iz naslova upravičenosti do jamstva za vloge ali glede zneska izplačanega kritja zajamčene vloge pred sodiščem splošne pristojnosti.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka zastara v petih letih po objavi obvestila v skladu s 16. členom tega zakona, razen v primerih iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona, kjer zahtevek zastara v petih letih od dneva, ko preneha veljavnost ukrepov ali od dneva pravnomočnosti poravnave ali odločitve o zadevi.
(3) Sistem jamstva za vloge omogoči vlagateljem izvensodno reševanje sporov z vlagatelji glede zahtevkov iz prvega odstavka tega člena pred neodvisnim subjektom, ki ga pooblasti Banka Slovenije. Banka Slovenije na svojih spletnih straneh objavi informacijo o pooblaščeni instituciji za reševanje sporov, o obliki in sestavi organa, ki v okviru pooblaščenega subjekta odloča v sporu, in o načinu ter postopku odločanja tega organa. Informacijo objavi na vidnem mestu tudi izplačilna banka v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami.
3. UPRAVLJANJE SISTEMA JAMSTVA ZA VLOGE
3.1. Splošna pravila glede upravljanja sistema jamstva za vloge
(upravljanje sistema jamstva za vloge)
(1) Banka Slovenije upravlja sistem jamstva za vloge v skladu s tem zakonom.
(2) Upravljanje sistema jamstva za vloge vključuje:
1. vzpostavitev in upravljanje sklada za jamstvo vlog, vključno z izvajanjem pooblastil za določanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog ter letnega nadomestila za upravljanje sistema jamstva za vloge;
2. izvajanje pooblastil za zbiranje rednih in izrednih prispevkov bank v sklad za jamstvo vlog ter za sklepanje dogovorov o drugih oblikah financiranja sklada za jamstvo vlog;
3. vzpostavitev, preverjanje in posodabljanje postopkov in ureditev za izplačilo kritja zajamčenih vlog, vključno s stresnim testiranjem;
4. aktivnosti za udeležbo sredstev sklada za jamstvo vlog pri financiranju ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja, ki se izvedejo v skladu s predpisi o reševanju in prisilnem prenehanju bank ter zagotavljajo vlagateljem ohranitev dostopa do zajamčenih vlog;
5. nadzor nad člani sistema jamstva za vloge glede izpolnjevanja obveznosti iz naslova članstva v sistemu jamstva za vloge.
(3) Banka Slovenije na svoji spletni strani objavi vse pomembne informacije v zvezi s sistemom jamstva za vloge, ki velja v Republiki Sloveniji, zlasti informacije o postopku in pogojih za uveljavljanje jamstva za vloge.
(4) Banka Slovenije enkrat letno izdela poročilo o dejavnostih upravljanja sistema jamstva za vloge in ga objavi na svoji spletni strani.
(zbiranje in obdelava informacij za namene upravljanja sistema jamstva za vloge)
(1) Banka Slovenije je za namene upravljanja sistema jamstva za vloge pristojna zbirati in obdelovati podatke in informacije o vseh dejstvih in okoliščinah v zvezi z banko in posameznimi vlagatelji, vključno z osebnimi podatki, ki jih je pridobila v zvezi z izvrševanjem njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil so na zahtevo Banke Slovenije dolžni poslati vse podatke in informacije, ki jih ta potrebuje za izvajanje nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona. Podatki in informacije iz tega odstavka se Banki Slovenije posredujejo brezplačno.
(3) Za podatke in informacije, ki jih Banka Slovenije pridobiva iz registrov in evidenc, ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi ali nosilci javnih pooblastil, je Banka Slovenije oproščena plačila sodnih in upravnih taks ali drugih stroškov, ki se zaračunavajo v zvezi s pošiljanjem teh podatkov in informacij.
(4) Za informacije iz prvega do tretjega odstavka tega člena štejejo naslednji podatki o vlagatelju, vključno z osebnimi podatki:
1. podatki, ki jih mora na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, pridobiti banka pri sklepanju poslovnega razmerja za namene ugotavljanja in preverjanja istovetnosti fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika oziroma za namene ugotavljanja in preverjanja istovetnosti pravne osebe;
2. podatki o transakcijah, ki se v skladu s tem zakonom upoštevajo pri določanju stanja vloge, upravičene vloge ter zajamčene vloge posameznega vlagatelja;
3. drugi podatki, ki jih potrebuje Banka Slovenije pri odločanju o upravičenosti posameznega vlagatelja do jamstva za vloge v zvezi z zahtevkom vlagatelja iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona.
(5) Podatki iz tega člena se smejo uporabiti samo za namen izplačila zajamčenih vlog, za preverjanje delovanja sistema jamstva za vloge na podlagi 45. člena tega zakona in izrekanje ukrepov nadzora.
(poročanje banke za sistem jamstva za vloge)
(1) Banka na zahtevo Banke Slovenije poroča o vlagateljih in vlogah, brez osebnih podatkov, ki jih potrebuje Banka Slovenije za namene upravljanja sistema jamstva za vloge ter za priprave na izplačilo zajamčenih vlog.
(2) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi podrobnejšo vsebino, obseg, način in roke za obdelavo in zagotavljanje podatkov iz tega člena.
(letno nadomestilo za upravljanje sistema jamstva za vloge)
(1) Banke plačujejo Banki Slovenije v sorazmernem deležu ob upoštevanju kriterijev iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona letno nadomestilo za upravljanje sistema jamstva za vloge.
(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka največ v višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni plačati vsi člani sistema jamstva za vloge, v posameznem letu, ne preseže dejanskih stroškov Banke Slovenije, ki v posameznem letu nastanejo iz naslova upravljanja sistema jamstva za vloge, zmanjšanih za stroške upravljanja sklada za jamstvo vlog, ki se na podlagi tega zakona krijejo neposredno iz sredstev sklada za jamstvo vlog.
(3) Banka Slovenije izda račun za plačilo letnega nadomestila do 30. junija za preteklo leto ob upoštevanju dejanskih stroškov v preteklem letu.
(4) Če banka ne plača nadomestila iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu računa, Banka Slovenije banki z odločbo naloži plačilo.
(5) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi podrobnejša pravila za določanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena in sorazmerno razdelitev letnega nadomestila med banke.
(odgovornost v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil pri upravljanju sistema jamstva za vloge)
(1) Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(2) Šteje se, da so Banka Slovenije in druge osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju svojih pooblastil na podlagi tega zakona ravnale z ustrezno skrbnostjo, če so ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi so razpolagale med svojim delovanjem, lahko upravičeno štele, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje pooblastil v skladu s tem zakonom.
(3) Za škodo, ki nastane tretjim osebam v zvezi z ravnanji Banke Slovenije ali ravnanji oseb, ki so pri izvajanju nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona delovale v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, zaradi kršitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena odgovarja Banka Slovenije. Banka Slovenije je odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni.
(4) Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala v imenu Banke Slovenije ali po njenem pooblastilu, nastane škoda, lahko oškodovanec, ne glede na določbe drugih zakonov, zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.
3.2. Sklad za jamstvo vlog
(1) Banka Slovenije v okviru upravljanja sistema jamstva za vloge vzpostavi sklad za jamstvo vlog (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki ga upravlja ločeno od drugega premoženja Banke Slovenije in od drugega premoženja v upravljanju Banke Slovenije.
(2) Premoženje sklada predstavljajo sredstva iz prvega odstavka 30. člena tega zakona ter druga sredstva, kadar ta ali drug zakon določa, da se določena sredstva štejejo kot premoženje sklada.
(3) Sklad nima pravne osebnosti, vendar je premoženje, ki predstavlja sklad, lahko samostojni nosilec pravic in obveznosti ter nastopa kot stranka v sodnem postopku.
(4) Sklad odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, ki predstavlja sklad.
(5) Sklad se vpiše v Poslovni register Slovenije.
(1) Sklad upravlja Banka Slovenije tako, da odloča o delovanju sklada ter zastopa in predstavlja sklad v razmerju do tretjih oseb. Za odločanje Banke Slovenije o delovanju sklada ter za zastopanje in predstavljanje sklada se uporabljajo določbe zakona, ki ureja Banko Slovenije.
(2) Banka Slovenije v zvezi z upravljanjem sklada zlasti:
1. določa ciljno raven sklada ter določa in zbira redne prispevke in plačilne obveznosti bank za izpolnjevanje ciljne ravni sklada;
2. določa in zbira izredne prispevke bank za izpolnjevanje obveznosti sklada;
3. določa naložbeno politiko za sredstva sklada in nalaga sredstva sklada;
4. sklepa dogovore o drugih oblikah financiranja sklada;
5. sklepa dogovore o posojanju sredstev z drugimi sistemi jamstva za vloge držav članic.
(3) Sredstva sklada se lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, uporabijo za naslednje namene:
1. izplačilo kritja zajamčenih vlog;
2. financiranje ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja, s katerimi se vlagateljem zagotavlja ohranitev dostopa do zajamčenih vlog, v skladu s predpisi, ki urejajo reševanje in prisilno prenehanje banke;
3. kritje stroškov v zvezi z izplačilom kritja zajamčenih vlog;
4. kritje stroškov upravljanja sklada;
5. kritje stroškov zadolževanja iz 3. in 4. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(4) Banka Slovenije vodi sredstva sklada ločeno od drugega premoženja Banke Slovenije in od drugega premoženja, ki ga v skladu s predpisi upravlja Banka Slovenije za druge osebe. Banka Slovenije ne odgovarja za obveznosti sklada.
(5) Stroški, ki nastanejo Banki Slovenije v zvezi z upravljanjem sklada, se krijejo iz sredstev sklada. Stroški upravljanja sklada, ki jih zaračuna Banka Slovenije, ne smejo presegati dejanskih stroškov upravljanja.
(1) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi ciljno raven sklada kot delež vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
(2) Banka Slovenije določi ciljno raven sklada z upoštevanjem načela sorazmernosti tako, da sredstva sklada, vključno z razpoložljivimi viri financiranja (v nadaljnjem besedilu: razpoložljiva sredstva sklada), zadoščajo za potencialno izplačilo kritja zajamčenih vlog v okviru sistema jamstva za vloge na podlagi tega zakona.
(3) Ciljna raven iz prvega odstavka tega člena se določi najmanj v višini 0,8 % vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
(izpolnjevanje ciljne ravni sklada)
(1) Izpolnjevanje ciljne ravni sklada, ki je določena na podlagi prejšnjega člena, se zagotavlja s sredstvi sklada, zmanjšanimi za njegove obveznosti.
(2) V pogojih stabilnih razmer na finančnih trgih in zadostnih razpoložljivih sredstvih sklada Banka Slovenije, z upoštevanjem ciljev sistema jamstva za vloge, odloči, ali se izpolnjevanje ciljne ravni sklada zagotavlja tudi v obliki pravnih zavez bank za plačilo določenega zneska v sklad (v nadaljnjem besedilu: plačilne obveznosti).
(3) Plačilne obveznosti morajo biti v celoti zavarovane v korist sklada z ustreznim premoženjem. Plačilo zneska na podlagi plačilne obveznosti predstavlja odloženo vplačilo rednega prispevka banke. Skupni delež plačilnih obveznosti lahko predstavlja največ 30 % skupnega zneska razpoložljivih sredstev sklada za izpolnjevanje ciljne ravni sklada. Banka Slovenije z upoštevanjem enakopravne obravnave znotraj iste skupine bank podrobneje opredeli plačilne obveznosti in premoženje, ki se šteje kot ustrezno zavarovanje plačilnih obveznosti banke, pri čemer upošteva nizko tveganje in prosto razpoložljivost sredstev.
(4) Banka Slovenije za namene preverjanja izpolnjevanja ciljne ravni sklada v posameznem letu pri izračunu vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji upošteva povprečje mesečnih vrednosti zajamčenih vlog pri bankah v predhodnem letu.
(5) Če je bila ciljna raven iz prvega odstavka prejšnjega člena že dosežena in zaradi uporabe sredstev sklada ali zvišanja ciljne ravni sklada sredstva sklada v tekočem letu ne zadoščajo za izpolnjevanje vsaj dveh tretjin ciljne ravni sklada, se redni prispevek iz 31. člena tega zakona določi v višini, ki omogoča, da je ta ciljna raven sklada dosežena najpozneje v šestih letih.
3.2.1. Financiranje sklada
(viri financiranja sklada)
(1) Financiranje sklada se zagotavlja z:
1. rednimi in izrednimi prispevki bank;
2. prihodki od naložb sklada;
3. zadolževanjem na trgu, zlasti z izdajanjem obveznic, ter
4. pridobivanjem posojil iz drugih virov v skladu s tem zakonom.
(2) Banke, ki v skladu s tem zakonom zagotavljajo vire financiranja sklada z rednimi in izrednimi prispevki, niso upravičene uveljavljati zahtevkov za vračilo tako vplačanih sredstev, razen v primeru iz 33. člena tega zakona.
(3) Če sklad na podlagi virov iz prvega odstavka tega člena in na podlagi 35. člena tega zakona ne more pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev, da bi izpolnil svoje obveznosti na podlagi tega zakona, manjkajoča sredstva skladu na podlagi predloga Banke Slovenije začasno zagotovi Republika Slovenija, v obliki kratkoročnega posojila. Pogodbo o kratkoročnem posojilu skleneta odgovorna oseba Banke Slovenije v imenu in za račun sklada in Republika Slovenija, pri čemer se morajo obrestna mera in stroški posojila določiti najmanj v višini obrestne mere in stroškov zadolževanja, pod katerimi bi se Republika Slovenija lahko zadolžila v času zagotovitve kratkoročnega posojila.
(4) Do celotnega poplačila kratkoročnega posojila, obresti in stroškov iz prejšnjega odstavka, se 80 % sredstev sklada iz prvega odstavka tega člena porablja za odplačilo kratkoročnega posojila, obresti in stroškov iz prejšnjega odstavka.
(5) Republika Slovenija zagotovi sredstva za namen iz tretjega odstavka tega člena z dodatnim zadolževanjem na način, kot to določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto.
(1) Banke vplačujejo redne prispevke v sklad, da se doseže izpolnjevanje ciljne ravni sklada in zagotovijo sredstva za poplačilo prevzetih obveznosti sklada iz 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Redni prispevki bank se vplačujejo v obliki letnega prispevka, ki ga vplačajo banke vsako koledarsko leto, dokler ni izpolnjena ciljna raven sklada.
(2) Banka Slovenije določi letni redni prispevek bank z odločbo tako, da se doseže postopno izpolnjevanje ciljne ravni v skladu z 29. členom tega zakona, ter ob ustreznem upoštevanju faze poslovnega cikla in morebitnega vpliva procikličnih prispevkov na določanje letnih rednih prispevkov.
(3) Banka Slovenije določi letni redni prispevek posamezne banke glede na znesek zajamčenih vlog te banke v razmerju do vseh zajamčenih vlog pri vseh bankah ter z upoštevanjem profila tveganosti posamezne banke.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije lahko z upoštevanjem enakopravne obravnave znotraj iste skupine bank določi, da se bankam z nizko tveganostjo poslovnega modela določi letni redni prispevek neodvisno od obsega zajamčenih vlog pri teh bankah.
(5) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi podrobnejša pravila za izračun rednih prispevkov in pri tem ustrezno upošteva predloge Evropske centralne banke v zvezi z izvajanjem njenih pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. oktobra 2013, str. 63, v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1024/2013).
(1) Če razpoložljiva sredstva sklada ne zadoščajo za izplačilo kritja zajamčenih vlog v skladu s tem zakonom, ali za poplačilo drugih obveznosti sklada, Banka Slovenije z odločbo naloži bankam vplačilo izrednih prispevkov v sklad.
(2) Za izračun izrednih prispevkov bank se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena, če ni v tem členu določeno drugače.
(3) Izredni prispevek banke v posameznem letu ne sme presegati 0,5 % zajamčenih vlog pri tej banki, ki se upoštevajo za izračun prispevkov banke v tem letu. Banka Slovenije lahko v izrednih okoliščinah zahteva od bank plačilo izrednih prispevkov v višjem znesku, vendar največ 1 % zajamčenih vlog pri posamezni banki.
(4) Banka Slovenije ali Evropska centralna banka, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, lahko za posamezno banko v celoti ali deloma odloži plačilo izrednih prispevkov, če bi plačilo teh prispevkov ogrozilo likvidnost ali solventnost banke. Plačilo izrednih prispevkov se odloži za obdobje največ šestih mesecev in se lahko po poteku tega roka ponovno podaljša, vsakič za največ šest mesecev, če so pri banki še vedno podani razlogi za odlog plačila izrednih prispevkov.
(vračilo sredstev iz sklada)
(1) Kadar naložbe sklada tri leta zaporedoma presegajo ciljno raven sklada, določeno na podlagi 28. člena tega zakona, za več kot 10 % povprečnega ciljnega zneska v teh letih, Banka Slovenije odloči, če to ne bi ogrozilo ciljev sklada, da se naložbe v znesku, ki presega 110 % povprečnega ciljnega zneska razpoložljivih sredstev sklada v zadnjih treh letih, likvidirajo in izplačajo bankam.
(2) Banke so upravičene do izplačila sorazmernega deleža sredstev, glede na delež, ki bi bil za posamezno banko določen za namene plačila rednega prispevka v sklad za koledarsko leto, v katerem je Banka Slovenije sprejela odločitev iz prejšnjega odstavka.
(1) Sklad lahko za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi tega zakona pridobiva kratkoročne vire financiranja na trgu, zlasti z izdajanjem obveznic in drugih dolžniških instrumentov.
(2) Sklad se lahko za namene izplačila kritja zajamčenih vlog v skladu s tem zakonom zadolži tudi pri sistemu jamstva za vloge druge države članice.
(3) Sredstva za povračilo zneskov do virov iz prvega in drugega odstavka tega člena se zagotovijo z rednimi in izrednimi prispevki bank tako, da se hkrati upoštevajo možnosti za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev ciljne ravni sklada.
(izredno likvidnostno posojilo)
(1) Banka Slovenije lahko skladu odobri izredno likvidnostno posojilo, če sklad z upoštevanjem razmer na finančnih trgih in strukture naložb sklada ne more pravočasno in brez nesorazmernih izgub zagotoviti potrebne likvidnosti za plačilo svojih obveznosti na podlagi tega zakona ter je zaradi tega lahko ogrožena stabilnost finančnega sistema.
(2) Likvidnostno posojilo se lahko z upoštevanjem 123. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri le, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
1. posojilo se odobri kot kratkoročno posojilo;
2. posojilo temelji na ustreznem zavarovanju v korist Banke Slovenije.
3.2.2. Naložbe sredstev sklada
(naložbena politika za sredstva sklada)
(1) Banka Slovenije določi naložbeno politiko za sredstva sklada tako, da se upošteva raznovrstnost naložb z nizko stopnjo tveganja in zagotavlja ustrezna razpoložljivost naložb sklada za potrebe izplačila zajamčenih vlog.
(2) Kot naložbe z nizkim tveganjem se štejejo naložbe, ki spadajo v prvo ali drugo kategorijo iz 1. tabele 336. člena Uredbe (EU) št. 575/2013, in vsa sredstva, ki jih Banka Slovenije kot organ za jamstvo vlog in kot pristojni organ po zakonu, ki ureja bančništvo, šteje za podobno varna in likvidna.
(3) Naložbena politika se objavi na spletni strani Banke Slovenije.
(posojila drugemu sistemu jamstva za vloge)
(1) Sklad lahko v okviru razpoložljivih sredstev odobri posojilo drugemu sistemu jamstva za vloge iz druge države članice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. sistem jamstva za vloge države članice kljub zahtevi za vplačilo izrednih prispevkov članov v skladu z nacionalno zakonodajo te države članice, ki prenaša Direktivo 2014/49/EU, zaradi pomanjkanja razpoložljivih finančnih sredstev ne more izpolniti svojih obveznosti do vlagateljev, upravičenih do kritja iz naslova zajamčenih vlog;
2. sistem jamstva za vloge države članice se zavezuje, da se bodo izposojena sredstva uporabila za plačilo kritja zajamčenih vlog v skladu z nacionalno zakonodajo države, ki prenaša Direktivo 2014/49/EU;
3. sistem jamstva za vloge države članice trenutno nima obveznosti odplačila posojila pri drugih sistemih jamstva za vloge;
4. sklad nima obveznosti odplačila posojila Republiki Sloveniji;
5. sistem jamstva za vloge države članice določno navede znesek zahtevanega posojila, pri čemer celotni znesek posojila ne sme presegati 0,5 % zajamčenih vlog v njenem sistemu jamstva za vloge, in
6. sistem jamstva za vloge države članice obvesti Evropski bančni organ o znesku zahtevanega posojila in o tem, da so pogoji iz tega odstavka izpolnjeni.
(2) Sklad odobri posojilo iz prejšnjega odstavka pod naslednjima pogojema:
1. rok vračila posojila je največ pet let, pri čemer se posojilo lahko vrača v obrokih, ki zapadajo vsaj enkrat letno, obresti pa se plačajo ob odplačilu glavnice in
2. višina obrestne mere za odobreno posojilo je najmanj enaka obrestni meri Evropske centralne banke za mejno posojanje, ki se uporablja do odplačila posojila.
(3) Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ, če je ob pogojih iz tega člena odobrila posojilo sistemu jamstva za vloge države članice, ter hkrati sporoči začetno obrestno mero in dobo odplačila posojila.
(subrogacija v zvezi z izplačili kritja zajamčenih vlog)
(1) Ko sistem jamstva za vloge izplača znesek kritja zajamčene vloge iz sklada, preide terjatev vlagatelja do banke v višini izplačanega kritja zajamčene vloge na sklad.
(2) Sistem jamstva za vloge v razmerju do banke uveljavlja v višini prenesene terjatve vse pravice, ki bi jih lahko uveljavljal vlagatelj na podlagi veljavnih pogodbenih in zakonskih ureditev. Vlagatelj, ki je prejel izplačilo kritja zajamčene vloge iz sklada, lahko uveljavlja zahtevke do banke iz naslova upravičene vloge le glede zneskov, ki presegajo znesek izplačanega kritja zajamčene vloge.
(uveljavljanje zahtevkov sklada v postopkih reševanja in prisilnega prenehanja)
(1) Sistem jamstva za vloge v razmerju do banke, ki se rešuje ali je v postopku prisilnega prenehanja, uveljavlja zahtevek za povračilo zneskov, ki se v skladu s predpisi o reševanju in prisilnem prenehanju bank izplačajo iz sklada z namenom financiranja ukrepov za reševanje ali prisilno prenehanje te banke zaradi ohranitve dostopa do zajamčenih vlog vlagateljem.
(2) Zahtevki iz prejšnjega odstavka se v postopku prisilnega prenehanja banke obravnavajo z enakim vrstnim redom poplačila iz premoženja banke, kot velja za poplačilo zahtevkov iz naslova izplačila kritja zajamčenih vlog vlagateljev.
(1) Banka Slovenije izdela ob koncu poslovnega leta ločene računovodske izkaze sklada, ki jih revidira pooblaščeni revizor.
(2) Revidirani računovodski izkazi so del letnega poročila Banke Slovenije iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona.
3.3. Vzpostavitev pogojev za izplačilo kritja zajamčenih vlog
(sklepanje dogovora z izplačilnimi bankami)
(1) Banka Slovenije v okviru upravljanja sistema jamstva za vloge sklene dogovor z eno ali več bankami, ki izpolnjujejo kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje za opravljanje nalog v zvezi z izplačilom zajamčenih vlog v skladu z določbami tega zakona (v nadaljnjem besedilu: potencialna izplačilna banka), o izvajanju nalog izplačilne banke.
(2) Banka Slovenije zagotovi, da potencialne izplačilne banke samostojno ali skupaj izpolnjujejo naslednja merila:
1. ustrezna lokacijska razporeditev poslovalnic na celotnem območju Republike Slovenije;
2. organizacijska usposobljenost poslovalnic za obravnavo povečanega obsega poslovanja s komitenti;
3. kadrovska razpoložljivost in strokovna usposobljenost kadrov za delo v običajnih in izrednih pogojih in
4. tehnična usposobljenost na ravni programske in strojne opreme za podporo, ki vlagateljem zagotavlja nemoten dostop do izplačanega kritja zajamčenih vlog.
(3) V dogovoru iz prvega odstavka tega člena se določijo zahteve, ki jih potencialna izplačilna banka izpolnjuje med pripravljenostjo in v primeru izplačila kritja zajamčenih vlog.
(4) Potencialna izplačilna banka je upravičena do povračila dejanskih stroškov, ki nastanejo z vzpostavitvijo in vzdrževanjem pripravljenosti na opravljanje nalog, povezanih z izplačilom kritja zajamčenih vlog. Stroški potencialne izplačilne banke se krijejo v okviru letnega nadomestila iz 24. člena tega zakona.
(priprave izplačilne banke na izplačevanje zajamčenih vlog)
(1) V primeru izplačila kritja zajamčenih vlog sistem jamstva za vloge določi eno ali več izplačilnih bank. Sistem jamstva za vloge obvesti vlagatelje o izbiri izplačilnih bank z obvestilom iz 16. člena tega zakona.
(2) Sistem jamstva za vloge zagotovi izplačilnim bankam:
1. sredstva za izplačilo kritja zajamčenih vlog z uporabo virov financiranja sklada;
2. podatke o zajamčenih vlogah in vlagateljih, ki so upravičeni do razpolaganja s kritjem zajamčenih vlog, in
3. navodila za zagotavljanje dostopa vlagateljem do izplačanega kritja zajamčenih vlog.
(3) Izplačilna banka sme sredstva in informacije iz prejšnjega odstavka uporabiti izključno za namen, da se vlagateljem zagotavlja dostop do izplačanega kritja zajamčenih vlog.
(4) Izplačilna banka zagotavlja vlagateljem dostop do izplačanega kritja zajamčenih vlog po prejemu sredstev in informacij iz drugega odstavka tega člena.
(5) Izplačilna banka je šest mesecev od prejema sredstev iz drugega odstavka tega člena upravičena do povračila stroškov, povezanih z zagotavljanjem dostopa vlagateljem do izplačanega kritja zajamčenih vlog, ki jih določi Banka Slovenije in upoštevajo dejanske stroške vodenja vpoglednega depozita pri izplačilni banki.
(informacijska usposobljenost banke)
(1) Banka zagotovi ustrezen informacijski sistem, ki bo v vsakem trenutku omogočal dostop do podatkov iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona, potrebnih za izplačilo kritja zajamčenih vlog in za namene testiranja iz drugega odstavka 45. člena tega zakona.
(2) Banka mora biti v vsakem trenutku sposobna zagotoviti podatke iz prejšnjega odstavka in jih na zahtevo nemudoma predložiti Banki Slovenije.
3.4. Dodatne pristojnosti in obveznosti Banke Slovenije glede upravljanja sistema jamstva za vloge
(zaupnost podatkov in informacij)
(1) Zaupni podatki so vsi podatki o posameznih vlagateljih, s katerimi razpolaga Banka Slovenije za namene upravljanja sistema jamstva za vloge.
(2) Banka Slovenije varuje zaupne podatke iz prejšnjega odstavka in teh podatkov ne sme sporočiti drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank ali vlagateljev, na katere se nanašajo.
(3) Zaposleni pri Banki Slovenije in druge osebe, ki delajo ali so delali po pooblastilu Banke Slovenije, varujejo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog za Banko Slovenije, v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti glede upravljanja sistema jamstva za vloge kot zaupne in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen če zakon ne določa drugače.
(4) Prepoved iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne velja za izmenjavo informacij med Banko Slovenije in pooblaščenimi zunanjimi izvajalci, ki po pooblastilu Banke Slovenije izvajajo posamezne naloge pri upravljanju sistema jamstva za vloge v skladu s tem zakonom, če ti izvajalci zagotavljajo ustrezno varstvo zaupnih podatkov.
(5) Banka Slovenije varuje kot zaupne tudi informacije o posameznih članih sistema jamstva za vloge, ki jih pridobi pri opravljanju nalog in pooblastil na podlagi tega zakona od posameznega člana ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka Slovenije za izvajanje nalog na podlagi tega zakona. Za varovanje zaupnih informacij o posameznih članih sistema jamstva za vloge se uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih informacij, razen če zakon ne določa drugače.
(6) Obveznost varovanja zaupnih podatkov in zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za podatke in informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka tega člena pridobijo pri izmenjavi podatkov z organi za jamstvo vlog iz drugih držav članic ali tretjih držav ter z Evropskim bančnim organom, nadzornimi organi Republike Slovenije ali pristojnimi organi drugih držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.
(7) Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi pri izvajanju nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 8 z dne 12. januarja 2001, str. 1).
(redno preverjanje delovanja sistema jamstva za vloge)
(1) Banka Slovenije redno preverja ustreznost ureditve in delovanja sistema jamstva za vloge in njegovo skladnost z določbami tega zakona.
(2) Za namene iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije najmanj vsaka tri leta izvede testiranje, s katerim preveri praktično delovanje sistema jamstva za vloge in ustreznost postopkov za izpolnjevanje obveznosti sistema jamstva za vloge.
(3) Pri izvedbi testiranja iz prejšnjega odstavka sodelujejo tudi ministrstvo, pristojno za finance, člani sistema jamstva za vloge in sistemi jamstva za vloge držav članic oziroma tretjih držav.
(4) Osebe, ki sodelujejo pri testiranju iz drugega odstavka tega člena, varujejo kot zaupne vse podatke, dejstva in okoliščine, ki so jih pridobile pri testiranju, in jih smejo uporabiti izključno za testiranje. Podatki se ne hranijo dlje, kot je potrebno za ta namen.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek in druge določbe tega zakona o varovanju zaupnosti podatkov, Banka Slovenije pošlje informacije v zvezi s testiranjem sistema jamstva za vloge, razen osebnih podatkov, Evropskemu bančnemu organu skladno z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 12, v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1093/2010).
(uporaba pravil o postopku)
(1) Za postopek izdaje odločb iz 24., 31. in 32. člena tega zakona se uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o postopku odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah, če ni v tem zakonu določeno drugače.
(2) Proti odločbam iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, izvršljive pa so z dokončnostjo.
(3) Če banka ne izpolni obveznosti na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena, Banka Slovenije po uradni dolžnosti predlaga prisilno izvršitev odločbe, ki jo opravi organ, pristojen za pobiranje davkov, po postopku za prisilno izvršitev davčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, če ni v tem členu določeno drugače.
(4) Organ, pristojen za pobiranje davkov, izda sklep o izvršbi na podlagi predloga Banke Slovenije za prisilno izvršitev odločbe iz prvega odstavka tega člena najpozneje v 30 dneh.
(5) Če je zoper sklep o izvršbi organa, pristojnega za pobiranje davkov, vložena pritožba, se ne uporabijo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, o odložitvi davčne izvršbe po uradni dolžnosti.
(nadzor bank glede obveznosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge)
(1) Nadzor bank glede izpolnjevanja njihovih obveznosti v skladu z določbami tega zakona opravlja Banka Slovenije.
(2) Za nadzor bank iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o izvajanju nadzora in ukrepih nadzora.
(nadzor glede poslovanja bank držav članic v zvezi z jamstvom za vloge)
Banka Slovenije opravlja nadzor nad poslovanjem banke države članice, ki v Republiki Sloveniji posluje preko podružnice ali neposredno, glede izpolnjevanja zahtev iz 14. člena tega zakona. Za nadzor in ukrepe nadzora zoper banko države članice se uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o nadzoru nad poslovanjem banke države članice v Republiki Sloveniji.
4. ČEZMEJNO SODELOVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI Z JAMSTVOM ZA VLOGE
4.1. Čezmejno sodelovanje v Evropski uniji
(sodelovanje z drugimi organi in sistemi jamstva za vloge)
(1) Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem nalog in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge sodeluje z organi za jamstvo vlog iz drugih držav članic, organi za reševanje v teh državah članicah ter drugimi pristojnimi organi držav članic za področje sistema jamstva za vloge.
(2) Banka Slovenije po načelu vzajemnosti lahko sklepa sporazume z organi za jamstvo vlog iz drugih držav članic, da zagotovi učinkovitejše izvajanje nalog in pooblastil v zvezi s sistemom jamstva za vloge ter v postopkih za izplačilo kritja zajamčenih vlog, ki so upravičene do jamstva na podlagi drugih sistemov jamstva za vloge.
(3) Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o sporazumih iz prejšnjega odstavka, ki jih je sklenila z organi za jamstvo vlog drugih držav članic, v katerih je banka ustanovila podružnico. Če sklenitev sporazuma ni mogoča ali obstaja dvom o razlagi sklenjenega sporazuma, lahko Banka Slovenije zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010.
(4) Če dogovori iz drugega odstavka tega člena niso sklenjeni, to ne vpliva na izvajanje določb tega zakona glede pravic vlagateljev in bank.
(5) Banka Slovenije si pri sodelovanju po tem členu z organi za jamstvo vlog drugih držav članic izmenjuje informacije v zvezi z delovanjem sistemov jamstva za vloge in nadzorom nad njimi in podatke, ki so potrebni za pripravo izplačil vlagateljem, vključno s podatki za identifikacijo upravičenih vlog.
(6) Banka Slovenije organu za jamstvo vlog druge države članice na njegovo zahtevo pošlje informacije, ki so pomembne za izvajanje njegovih nalog v zvezi s sistemom jamstva za vloge države članice. Banka Slovenije organu za jamstvo vlog države članice na lastno pobudo pošlje informacije, ki so ključne za izvajanje njegovih nalog v zvezi s sistemom jamstva za vloge. Informacija se šteje za ključno, če bi lahko bistveno vplivala na izpolnjevanje obveznosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge druge države članice.
(sodelovanje z drugimi institucijami Evropske unije in mednarodnimi združenji)
(1) Banka Slovenije sodeluje z institucijami Evropske unije in drugimi mednarodnimi organizacijami za namen izmenjave informacij o delovanju sistema jamstva za vloge.
(2) Banka Slovenije najpozneje do 31. marca tekočega leta Evropski bančni organ obvesti o skupnem znesku zajamčenih vlog in znesku, s katerim razpolaga sklad, oboje po stanju 31. decembra preteklega leta.
4.2. Sodelovanje pri izplačilu kritja zajamčenih vlog pri podružnici banke države članice
(izplačilo kritja zajamčene vloge podružnice banke države članice)
(1) Sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji na zahtevo in v imenu sistema jamstva za vloge druge države članice izvede izplačilo kritja zajamčenih vlog, ki so bile vplačane pri podružnici banke te države članice v Republiki Sloveniji, če sistem jamstva za vloge te države članice, ki je odgovoren za jamstvo zajamčenih vlog te podružnice, predhodno zagotovi:
1. sredstva v višini kritja zajamčenih vlog, ki bodo izplačane v Republiki Sloveniji, in
2. vse potrebne informacije in navodila za izvedbo izplačila kritja zajamčenih vlog podružnice.
(2) Za izvedbo izplačila zajamčenih vlog iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o izplačilu kritja zajamčenih vlog, ki so zajamčene po tem zakonu.
(3) V primeru izplačila zajamčenih vlog vlagateljem pri podružnici banke države članice v skladu s tem členom, sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi nastala tretji osebi zaradi napak pri določanju vlagatelja, zneska kritja zajamčene vloge ali izvajanja navodil, ki jih je glede izplačila kritja zajamčenih vlog v podružnici banke države članice določil sistem jamstva za vloge te države članice.
(4) Sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji v primeru izplačila zajamčenih vlog vlagateljem pri podružnici banke države članice v skladu s tem členom, pri sistemu jamstva za vloge te države članice uveljavlja povračilo vseh stroškov, ki so nastali pri izplačilu zajamčenih vlog v podružnici banke države članice.
(prenos vplačanih prispevkov med sistemi jamstva za vloge)
(1) Če se banka preoblikuje tako, da preneha biti član sistema jamstva za vloge in se vključi v sistem jamstva za vloge druge države članice, se prispevki te banke, ki so bili plačani v sistem jamstva za vloge v 12 mesecih pred prenehanjem članstva, razen izrednih prispevkov, prenesejo v sistem jamstva za vloge, v katerega se vključi.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri preoblikovanju podružnice banke druge države članice v banko s sedežem v Republiki Sloveniji.
(3) Če se banka države članice preoblikuje tako, da se vključi v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji, se prispevki, ki jih je vplačala banka države članice v sistem jamstva za vloge te države članice, prenesejo v sistem jamstva za vloge. Za prenos prispevkov se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena.
(4) Pri prenosu prispevkov med sistemi jamstva za vloge v skladu s tem členom so vse vloge, ki so bile vplačane pri banki ali podružnici pred preoblikovanjem, po prenosu prispevkov zajamčene v novem sistemu jamstva za vloge.
(5) Banka obvesti svoje vlagatelje o nameravanem prestopu v drug sistem jamstva za vloge najmanj en mesec pred nameravanim prestopom.
(obveščanje v zvezi z delovanjem sistema jamstva za vloge drugih držav članic)
(1) Sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji v imenu sistema jamstva za vloge druge države članice obvešča zadevne vlagatelje pri podružnici banke te države članice v Republiki Sloveniji.
(2) Sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji lahko zahteva, da sistem jamstva za vloge druge države članice predloži korespondenco, ki jo prejme od vlagateljev pri podružnici banke države članice v Republiki Sloveniji.
4.3. Jamstvo za vloge pri EU podružnici in sodelovanje s sistemi jamstva za vloge v tretjih državah
(vključitev EU podružnice v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji)
(1) Banka Slovenije od banke tretje države zahteva, da se za EU podružnico v Republiki Sloveniji v celoti ali za dopolnitev ravni jamstva vključi v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji, če sistem jamstva za vloge tretje države vlagateljem pri EU podružnici v Republiki Sloveniji ne zagotavlja enakovredne zaščite kot sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Pri tem Banka Slovenije upošteva zlasti raven jamstva in obseg zaščite, ki ga zagotavlja sistem jamstva za vloge tretje države.
(2) Raven in obseg jamstva za vloge pri EU podružnici ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
(3) Če Banka Slovenije zahteva, da se banka tretje države za EU podružnico vključi v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji, določi način in obseg te vključitve.
(4) Če Banka Slovenije zahteva, da se banka tretje države za EU podružnico vključi v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji, sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji jamči za izplačilo kritja zajamčenih vlog, ki so vplačane pri EU podružnici, v obsegu, v katerem je banka tretje države za EU podružnico vključena v ta sistem.
(sodelovanje s sistemom jamstva za vloge tretje države)
(1) Banka Slovenije sodeluje s sistemom jamstva za vloge tretje države, v kateri ima banka podružnico, in sistemom jamstva za vloge tretje države, v kateri ima sedež banka, ki je ustanovila EU podružnico na območju Republike Slovenije.
(2) Banka Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka po načelu vzajemnosti sklene sporazum s sistemom jamstva za vloge, s katerim se določijo pravila in postopki za izplačevanje zajamčenih vlog ter pravila o varovanju zaupnosti podatkov v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil sistema jamstva za vloge.
(3) Banka Slovenije si pri sodelovanju po tem členu z organi za jamstvo vlog tretjih držav izmenjuje zlasti informacije v zvezi z delovanjem sistemov jamstva za vloge in nadzorom nad njimi ter podatke iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona.
(4) Izmenjava informacij iz prejšnjega odstavka je dopustna pod pogojem, da tretja država zagotavlja vsaj enako raven varstva osebnih podatkov kot jo zagotavlja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o čemer presoja Informacijski pooblaščenec za vsako posamezno državo. Organ za jamstvo vlog tretje države sme podatke iz prejšnjega odstavka uporabiti le za namen izplačila kritja zajamčene vloge vlagateljem pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje banka ali EU podružnica, ki:
1. ne obvesti vlagatelja, da je obveznost po pogodbi lahko predmet pobota s terjatvijo vlagatelja iz naslova izplačila kritja zajamčene vloge (peti odstavek 10. člena);
2. ne objavlja informacij o sistemu jamstva za vloge ali jih objavlja v nasprotju z zakonom (drugi in tretji odstavek 11. člena);
3. pred sklenitvijo pogodbe o vlogi ne zagotovi vlagatelju informacij o sistemu jamstva za vloge (četrti in peti odstavek 11. člena);
4. ne zagotavlja vlagatelju informacij o njegovi vlogi (šesti odstavek 11. člena);
5. oglašuje v nasprotju z zakonom (12. člen);
6. na zahtevo vlagatelja ne izplača upravičene vloge (prvi odstavek 13. člena) ali pisno ne obvesti vlagateljev o združitvi in možnosti uveljavljanja pravic zaradi združitve (drugi odstavek 13. člena);
7. Banki Slovenije ne poroča o vlagateljih in vlogah, ki jih Banka Slovenije potrebuje za namene upravljanja sistema jamstva za vloge (prvi odstavek 23. člena);
8. ne plača ali ne plača pravočasno rednega prispevka v skladu z odločbo Banke Slovenije (prvi odstavek 31. člena);
9. ne plača ali ne plača pravočasno izrednega prispevka v skladu z odločbo Banke Slovenije (prvi odstavek 32. člena);
10. sredstva in pridobljene informacije za izplačilo kritja zajamčenih vlog ne uporabi izključno za namen, da se vlagateljem zagotavlja dostop do izplačanega kritja zajamčenih vlog (tretji odstavek 42. člena);
11. ne zagotovi ustreznega informacijskega sistema za dostop do podatkov, potrebnih za izplačilo kritja zajamčenih vlog (prvi odstavek 43. člena);
12. v roku ne obvesti svojih vlagateljev o nameravanem prestopu v drug sistem jamstva za vloge (peti odstavek 52. člena).
(2) Z globo v višini od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke ali odgovorna oseba EU podružnice, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
(pravice vlagateljev v zvezi s spremembo upravičenosti vloge do jamstva)
(1) Kadar posamezne vloge po uveljavitvi tega zakona niso več upravičene do jamstva v obsegu, ki je bil določen v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 96/13, v nadaljevanju: ZBan-1), lahko vlagatelj v razmerju do banke uveljavlja pravice, ki so določene v 13. členu tega zakona.
(2) Banka vlagatelja v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona obvesti o tem, da vloga ni več upravičena do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge oziroma o tem, da vloga ni več v celoti upravičena do tega jamstva.
(prehodne določbe glede roka za izplačilo kritja zajamčenih vlog)
(1) Prvi odstavek 17. člena tega zakona se glede opredelitve roka, v katerem sistem jamstva za vloge zagotovi izplačilo kritja zajamčenih vlog, uporablja od 1. 1. 2024.
(2) V prehodnem obdobju do 31. 12. 2023 se upoštevajo naslednji roki za izplačilo kritja zajamčenih vlog:
– do 31. 12. 2018 do 20 delovnih dni;
– od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2020 do 15 delovnih dni;
– od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2023 do 10 delovnih dni.
(3) Vlagatelj, ki je upravičen do jamstva iz naslova zajamčene vloge, lahko v prehodnem obdobju do 31. 12. 2023 pri sistemu jamstva za vloge vloži zahtevo za predčasno izplačilo ustreznega zneska kritja svoje zajamčene vloge zaradi kritja življenjskih stroškov v višini minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(4) Vlagatelj iz prejšnjega odstavka zahtevek ustrezno utemelji in pojasni nujnost predčasnega izplačila zahtevanega zneska ter poda izjavo, da niso podani razlogi, določeni v tem zakonu, ki izključujejo izplačilo kritja zajamčene vloge. V zahtevku vlagatelj navede račun, na katerega se izplača zahtevani znesek.
(5) Sistem jamstva za vloge na podlagi zahteve vlagatelja iz tretjega odstavka tega člena in z upoštevanjem razpoložljivih podatkov o upravičenosti vloge do jamstva v sistemu jamstva za vloge vlagatelju izplača ustrezen znesek v petih delovnih dneh po vložitvi zahtevka za izplačilo ali v tem roku utemeljeno zavrne zahtevo za izplačilo ter pojasni razloge, zaradi katerih izplačilo ni upravičeno.
(6) Znesek, ki je izplačan na podlagi prejšnjega odstavka, se odšteje od kritja zajamčene vloge tega vlagatelja.
(7) Za uveljavljanje zahtevkov vlagateljev v zvezi s predčasnim izplačilom kritja zajamčene vloge po tem členu se uporablja 20. člen tega zakona.
(rok za zagotovitev minimalne ciljne ravni sklada)
Ne glede na 28. člen tega zakona Banka Slovenije zagotovi, da najpozneje do 3. julija 2024 sklad razpolaga s sredstvi v višini 0,8 % vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
Banka Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona izda akte iz prvega odstavka 11. člena, drugega odstavka 23. člena, petega odstavka 24. člena, prvega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 29. člena in petega odstavka 31. člena tega zakona.
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. določbe 8. poglavja ZBan-1;
2. 28. in 29. točka prvega odstavka 392. člena ter 2. točka prvega odstavka 393. člena ZBan-1.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o sistemu jamstva za vloge (Uradni list RS, št. 97/10, 26/12, 75/12 in 29/13), izdan na podlagi ZBan-1.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/16-5/16
Ljubljana, dne 31. marca 2016
EPA 1025-VII
dr. Milan Brglez l.r.
