Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. marca 2016.
Št. 003-02-2/2016-13
Ljubljana, dne 8. aprila 2016
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP-G)
1. člen
V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) se v prvem odstavku 21. člena v 1. točki besedilo »za zadnje tri mesece« nadomesti z besedilom »za zadnjih šest mesecev«. Na koncu 7. točke se pika nadomesti z vejico in doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V postopkih zaradi insolventnosti so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.«.
V prvem odstavku 44.b člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. ki se po 55. členu ZGD-1 razvršča med majhne, srednje ali velike družbe in«.
V 44.r členu se v 1. točki prvega odstavka in v 1. točki četrtega odstavka za besedo »dolžnik« dodata besedi »majhna ali«.
V drugem odstavku 44.t člena se v 1. točki za besedo »člena« dodata besedi »tega zakona«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Sodišče mora sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju objaviti v treh delovnih dneh po njegovi izdaji.«.
V tretjem odstavku 53. člena se v 4. točki besedilo »50.000 eurov« nadomesti z besedilom »100.000 eurov«.
V petem odstavku 211. člena se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »petega«.
V 221.a členu se v 1. točki besedilo »ali ki se po tretjem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med majhne družbe« črta.
Za četrtim odstavkom 221.b člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Poleg terjatev iz 213. člena tega zakona poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje tudi na terjatve za plačilo davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek.«.
V četrtem odstavku 221.d člena se besedilo »s podatki iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,« nadomesti z besedilom »ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je«.
V naslovu oddelka 4.8 in pododdelka 4.8.1 se za besedo »nad« doda besedilo »majhno,«.
V prvem odstavku 221.h člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
| »2. | ki se po 55. členu ZGD-1 razvršča med majhne, srednje ali velike družbe.«. |
Prvi odstavek 277. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izpodbojno tožbo je treba vložiti v 12 mesecih po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka.«.
Za 299. členom se doda nov 299.a člen, ki se glasi:
(posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če je lastninska pravica na določeni nepremičnini vknjižena v korist stečajnega dolžnika,
2. če izločitveni upravičenec sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini in
3. če je v zvezi z začetkom sodnega postopka iz 2. točke tega odstavka pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca v zemljiški knjigi vpisana ena od naslednjih zaznamb:
– zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice,
– zaznamba spora o določitvi pripadajoče nepremičnine,
– zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe pridobitve lastninske pravice ali
– zaznamba izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe prenosa lastninske pravice.
(2) Če je po stanju na zadnji dan roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku pri nepremičnini iz 1. točke prvega odstavka tega člena vpisana zaznamba iz 3. točke prvega odstavka tega člena, veljajo ta posebna pravila:
1. velja, da je v stečajnem postopku pravočasno prijavljena izločitvena pravica glede lastninske pravice, ki je predmet sodnega postopka, v zvezi z začetkom katerega je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba iz 3. točke prvega odstavka tega člena,
2. upravitelj mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to izločitveno pravico, tudi če je izločitveni upravičenec ni prijavil v roku za prijavo iz prvega odstavka 299. člena tega zakona.
(3) Če se z vpisom, ki začne učinkovati pred potekom roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku in je bil opravljen po poteku tega roka, vpiše zaznamba iz 3. točke prvega odstavka tega člena, se za preizkus izločitvene pravice glede lastninske pravice, ki je predmet sodnega postopka, v zvezi z začetkom katerega je v zemljiški knjigi vpisana ta zaznamba, smiselno uporablja 71. člen tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni seznam preizkušenih terjatev.
(4) Če se vpiše zaznamba iz 3. točke prvega odstavka tega člena z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, veljajo ta posebna pravila:
1. velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica glede lastninske pravice, ki je predmet sodnega postopka, v zvezi z začetkom katerega je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, na dan, od katerega učinkuje njen vpis v zemljiško knjigo,
2. upravitelj mora izdelati dodatni seznam preizkušenih terjatev za preizkus te izločitvene pravice v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa,
3. upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba,
4. ne glede na 3. točko tega odstavka se prodaja ne prekine, če je do dneva, od katerega učinkuje vpis te zaznambe v zemljiški knjigi, sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, že objavilo razpis javne dražbe ali zavezujoče zbiranje ponudb,
5. če javna dražba ali postopek zbiranja ponudb iz 4. točke tega odstavka ni uspešen, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine v skladu s 3. točko tega odstavka.«.
V prvem odstavku 342. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. naslednje osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica:
– če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe, omejena s hipoteko ali zemljiškim dolgom: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo,
– v drugih primerih: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka.«
Za petim odstavkom 383. člena se dodajo novi šesti do deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Če je sodišče izdalo sklep o začetku postopka za odpust obveznosti, se v postopku osebnega stečaja peti odstavek 378. člena tega zakona smiselno uporablja tako:
1. sodišče na predlog upravitelja in po prejemu otvoritvenega poročila upravitelja odloči, da se preizkus terjatev ne opravi:
– če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten in
– če stečajni dolžnik nima drugega premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso, ali je to premoženje neznatne vrednosti,
2. če se med stečajnim postopkom izpolnijo pogoji za razdelitev, sodišče spremeni sklep iz 1. točke tega odstavka in odloči, da se preizkus terjatev opravi, in pozove upravitelja, da predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev. V primeru iz prejšnjega stavka začne teči rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev iz prvega odstavka 61. člena tega zakona z dnem, ko upravitelj prejme poziv sodišča, da predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev,
3. upravitelj ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim sodišče zavrne njegov predlog, da se preizkus terjatev ne opravi, in proti sklepu iz 2. točke tega odstavka. Sklep, s katerim višje sodišče odloči o pritožbi iz prejšnjega stavka, se vroči upravitelju,
4. pritožba iz 3. točke tega odstavka pretrga rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Če je pritožba zavrnjena ali zavržena, začne ta rok znova teči z dnem vročitve tega sklepa upravitelju,
5. če sodišče izda sklep iz 1. točke tega odstavka, se pravdni in drugi postopki, ki so bili prekinjeni zaradi začetka postopka osebnega stečaja, nadaljujejo s pravnomočnostjo tega sklepa. Če sodišče izda sklep iz 2. točke tega odstavka, se ti postopki s pravnomočnostjo tega sklepa znova prekinejo.
(7) V postopku osebnega stečaja se 380. člen tega zakona smiselno uporablja tako:
1. da se za pozneje najdeno premoženje šteje premoženje, ki ga je stečajni dolžnik pridobil:
– če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti: do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
– v drugih primerih: do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja,
2. da se iz pozneje najdenega premoženja poplačujejo terjatve upnikov, ki so nastale:
– če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti: do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
– v drugih primerih: do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
(8) Ne glede na prvi odstavek 99. člena tega zakona mora upravitelj v postopku osebnega stečaja nadaljnja redna poročila pripraviti za naslednja obdobja, ki začnejo teči s potekom obdobja, ki je predmet prvega rednega poročila:
1. če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka in je sodišče izdalo sklep o začetku postopka za odpust obveznosti, za obdobje vsakih koledarskih 12 mesecev,
2. če se pogoji za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase izpolnijo prej kot v šestih mesecih od poteka obdobja, ki je predmet prejšnjega rednega poročila, hkrati z načrtom razdelitve,
3. v drugih primerih za obdobje vsakih koledarskih šest mesecev.
(9) V postopku osebnega stečaja se deveti in deseti odstavek 122. člena tega zakona smiselno uporabljajo tako:
1. Poročilo upravitelja ali drugo pisanje upravitelja, ki se objavi po 122. členu tega zakona, ne sme vsebovati podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik.
2. Za skladnost podatkov v poročilu upravitelja ali drugem pisanju upravitelja, ki ga sodišče posreduje agenciji zaradi objave po prvem odstavku 122. člena tega zakona, s 1. točko tega odstavka, poleg sodišča odgovarja tudi upravitelj.«.
Za 383.a členom se doda nov 383.b člen, ki se glasi:
(dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)
(1) Dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja.
(2) Dolžnik mora sodišču in upravitelju poleg identifikacijskih podatkov posredovati tudi naslednje kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv: elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča.«.
V četrtem odstavku 384. člena se beseda »notarsko« črta.
V šestem odstavku se v 1. točki za besedo »vročitev« doda vejica in besedilo »ali kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 383.b člena tega zakona«. V 2. točki se besedi »treh letih« nadomestita z besedama »petih letih«.
V osmem odstavku se za besedo »osebnih« obakrat dodata besedi »in drugih«.
Tretji odstavek 389. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se uporablja 102. člen ZIZ.«.
Četrti odstavek se črta.
Prvi odstavek 391. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja za:
1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro naslednjih oseb:
– osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe,
– pravne osebe, v kateri je imel stečajni dolžnik ali osebe, ki so z njim ožje povezane, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, posamično ali skupaj najmanj 25 odstotni delež v kapitalu ali 25 odstotni delež glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati osebe, upravičene za njeno zastopanje,
– pravne osebe, v kateri je stečajni dolžnik ali oseba, ki je z njim ožje povezana, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, opravljala funkcijo, pri kateri je bil v skladu s pravili te pravne osebe ali na podlagi zakona upravičen za njeno zastopanje, ali
– pravne osebe, ki je imela v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 s pravno osebo iz druge ali tretje alineje te točke, in
2. pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona.«.
V prvem odstavku 393. člena se v 1. točki besedi »ali četrtega« črtata.
399. člen se spremeni tako, da se glasi:
(namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti)
(1) Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.
(2) Odpust obveznosti ni dovoljen:
1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, ali
2. če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:
– če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene,
– če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena ali
– če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu tega zakona.
(3) Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti).
(4) Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v naslednjih primerih:
1. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov,
2. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov,
3. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,
4. če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu tega zakona značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom tega zakona uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
5. če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.«.
V drugem odstavku 400. člena se besedilo »iz 1. ali 3. točke« nadomesti z besedilom »iz drugega odstavka«, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Pri presoji ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona sodišče upošteva dolžino preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka tega člena in zavrne predlog za odpust obveznosti, če ugotovi, da do poteka tega obdobja še ne bo potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije.«
V tretjem odstavku se besedilo »iz 1. ali 3. točke« nadomesti z besedilom »iz drugega odstavka« besedilo »iz 2. ali 4. točke« pa se nadomesti z besedilom »iz tretjega odstavka«.
V četrtem odstavku se za besedo »obdobje« doda besedilo »na podlagi mnenja upravitelja«.
V sedmem odstavku se v 4. točki besedilo »v šestih mesecih po objavi oklica« nadomesti z besedilom »do poteka preizkusnega obdobja«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Ne glede na peti odstavek tega člena lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:
1. če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
2. če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.«.
V napovednem stavku prvega odstavka 401. člena se za besedama »določenih v« doda besedilo »383.b,«.
V prvem odstavku 402. člena se besedilo »iz 2. ali 4. točke« nadomesti z besedilom »iz tretjega odstavka«.
V prvem odstavku 403. člena se v 2. točki za besedama »obveznosti iz« doda besedilo »383.b,«.
Za drugim odstavkom se doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Stečajni dolžnik lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo.«.
404. člen se spremeni tako, da se glasi:
(rok za ugovor proti odpustu obveznosti)
Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.«.
V prvem odstavku 406. člena se na koncu 2. točke pika nadomesti z vejico in doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če se uveljavlja razlog iz tretjega odstavka 403. člena tega zakona: ustrezno skrajša preizkusno obdobje.«.
Za tretjim odstavkom 407. člena se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti mora sodišče po uradni dolžnost preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona.
(5) Če je v kazenski evidenci vpisana obsodba iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona, sodišče ne glede na prvi odstavek tega člena glede na dolžino roka, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence:
1. če ta rok do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel: zavrne predlog za odpust obveznosti.
2. če je ta rok do poteka preizkusnega obdobja že potekel: dolžniku naloži, da v 15 dneh vloži zahtevo a izbris obsodbe iz kazenske evidence in prekine odločanje o odpustu obveznosti do končanja tega postopka.
(6) Če je v skladu z 2. točko petega odstavka tega člena prekinilo odločanje o odpustu obveznosti, sodišče glede na izid postopka za odločitev o dolžnikovi zahtevi za izbris iz kazenske evidence:
1. če dolžnik zahteve v roku iz 2. točke petega odstavka ni vložil ali če je njegova zahteva pravnomočno zavrnjena: zavrne predlog za odpust obveznosti,
2. če je obsodba izbrisana in so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena: izda sklep o odpustu obveznosti.«.
V drugem odstavku 408. člena se v napovednem stavku besedilo »prvega odstavka 21. člena« nadomesti z besedilom »prvega in drugega odstavka 21. člena«. V 3. točki se črta beseda »in«. V 4. točki se pika na koncu nadomesti z besedo »in«. Za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi:
| »5. | povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.«. |
V drugem odstavku 411. člena se beseda »dveh« nadomesti z besedo »treh«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Če upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, predlaga začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem iz 1. točke sedmega odstavka 383. člena tega zakona, se šteje, da ta predlog vključuje tudi zahtevek za razveljavitev odpusta obveznosti ne glede na to, ali je bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem vložen po poteku roka iz drugega odstavka tega člena.
(4) Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena sodišče presodi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem, s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja tudi razveljavi odpust obveznosti.
(5) Če sodišče razveljavi odpust obveznosti, začne s pravnomočnostjo sodbe ali sklepa o razveljavitvi znova teči zastaranje terjatev, za katere je učinkoval ta odpust obveznosti, in te terjatve zastarajo s potekom treh letih od pravnomočnosti te sodbe ali sklepa.«.
Za drugim odstavkom 413. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V evidenci vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, posebej tudi podatke o sklepih, s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za odpust obveznosti. Evidenca mora za vsak sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. opravilno številko in datum izdaje sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
3. datum pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti,
4. navedbo razloga za zavrnitev predloga.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »drugega« dodata besedi »in tretjega«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se v napovednem stavku beseda »tretjega« nadomesti z besedo »četrtega«. Na koncu 2. točke se pika nadomesti z vejico in doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. glede podatkov iz tretjega odstavka tega člena:
– če pritožba proti sklepu ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
– v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme odločbo sodišča druge stopnje o pritožbi.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v 2. točki beseda »tretjega« nadomesti z besedo »četrtega«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Določbe novega sedmega odstavka 44.t člena zakona se uporabljajo tudi za postopke preventivnega prestrukturiranja, ki so se končali s potrditvijo sporazuma o finančnem prestrukturiranju pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona še ni bila opravljena vročitev sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju vsem strankam tega postopka.
(2) Sodišče mora v postopkih iz prvega odstavka tega člena objaviti sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(3) Določbe novega petega odstavka 221.b člena, spremenjene 1. točke prvega odstavka in drugega odstavka 21. člena ter spremenjenega prvega odstavka 44.b člena, 221.a člena, 221.d člena in prvega odstavka 221.h člena zakona se uporabljajo za postopke, ki se uvedejo po uveljavitvi tega zakona.
(4) Določba spremenjenega 277. člena zakona se uporablja za postopke, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.
(1) Določbe novega 299.a člena zakona se uporabljajo za stečajne postopke, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.
(2) Določbe novega 299.a člena zakona se uporabljajo tudi v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, za prodajo tistih nepremičnin, glede prodaje katerih do uveljavitve tega zakona sodišče še ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, katere predmet je ta nepremičnina, iz 341. člena zakona oziroma v primeru iz šestega odstavka 341. člena zakona, če do uveljavitve tega zakona upravitelj še ni sklenil prodajne pogodbe, katere predmet je ta nepremičnina.
(3) Če je pri lastninski pravici na nepremičnini iz prejšnjega odstavka ob uveljavitvi tega zakona vpisana zaznamba iz 3. točke prvega odstavka 299.a člena zakona in oseba, v korist katere je vpisana ta zaznamba v stečajnem postopku do uveljavitve tega zakona še ni prijavila izločitvene pravice, se šteje, da je izločitvena pravica prijavljena z uveljavitvijo tega zakona. Upravitelj mora izdelati dodatni seznam preizkušenih terjatev za preizkus izločitvene pravice iz prejšnjega stavka v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(1) V postopkih osebnega stečaja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se določba novega osmega odstavka 383. člena zakona začne uporabljati za obdobje poročanja, ki teče ob uveljavitvi tega zakona.
(2) Spremenjena določba 391. člena zakona se uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.
(3) Določbe spremenjenega 399. člena zakona se uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti.
(4) Določbe spremenjenega 400. člena zakona se uporabljajo za postopek odpusta obveznosti, ki se začne po uveljavitvi tega zakona.
(5) Če je bil postopek odpusta obveznosti začet pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve tega zakona preizkusno obdobje še ni poteklo, se določba novega osmega odstavka 400. člena zakona smiselno uporablja tako, da lahko upravitelj ali stečajni dolžnik z ugovorom proti odpustu obveznosti zahteva skrajšanje preizkusnega obdobja.
(6) Določbe spremenjenega drugega odstavka in novi tretji do peti odstavek 411. člena zakona se uporabljajo tudi za razveljavitev odpusta obveznosti, o katerem je sodišče odločilo pred uveljavitvijo tega zakona, če od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti do uveljavitve tega zakona še nista potekli dve leti.
(1) Sodišča morajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, o podatkih iz tretjega odstavka 413. člena zakona glede sklepov o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki so postali pravnomočni pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, mora uskladiti predpis iz šestega odstavka 413. člena zakona z novim tretjim odstavkom 413. člena zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 14.a in 18.a člen Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo, 51/11, 39/13 in 56/13).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-01/16-2/33
Ljubljana, dne 31. marca 2016
EPA 1024-VII
dr. Milan Brglez l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.