Številka:	U-I-107/14-13
Datum:	7. 4. 2016

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Irene Švab in Matjaža Marcine, oba Križe, na seji 7. aprila 2016

1. Člen 5 Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 53/13), kolikor kategorizira javno pot "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 742/2, 752/1 in 752/2, vse k. o. Križe, se razveljavi.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Tržič, kolikor kategorizira javno pot "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 721/8, k. o. Križe, se zavrže.

1. Pobudnika izpodbijata 5. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Tržič(v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd" v delu, ki naj bi potekala po njunih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z drugim odstavkom 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 46/15 – v nadaljevanju ZCes-1). Navajata, da Občina Tržič (v nadaljevanju Občina) z njima kot lastnikoma zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, ni sklenila pravnega posla za njihovo pridobitev, niti jima dela teh zemljišč ni odvzela v razlastitvenem postopku.

2. Občina v odgovoru na pobudo navaja, da je s 5. členom Odloka o kategorizaciji kategorizirana javna pot "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd" v naravi obstajala že precej časa pred sprejetjem izpodbijanega predpisa. Ta javna pot naj bi bila vitalnega pomena za vas Gozd, ker naj bi bila dostopna pot do naselja iz regionalne ceste Golnik–Begunje skozi naselje Križe. Občina navaja, da je bila za parc. št. 721/4, k. o. Križe, po kateri poteka sporna javna pot, sklenjena pogodba namesto razlastitve in tudi pobudnici plačana odškodnina za to zemljišče. Ali javna pot poteka tudi po parc. št. 742, 752/1 in 752/2, vse k. o. Križe, pa naj bi bilo mogoče ugotoviti le v geodetskem postopku ureditve meje.

3. Pobudnika v odgovoru na navedbe Občine navajata, da pobudnica ni sklenila pravnega posla za parc. št. 721/4, k. o. Križe, niti ji ni bila plačana odškodnina. Domnevata, da gre v tem primeru za poskus uporabe ponarejenih listin. Pogodbe naj pobudnica ne bi podpisala, zato naj do sklenitve pravnega posla ne bi prišlo.

4. Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem je bila izvedena parcelacija zemljišč parc. št. 721/4 in 742/0, obe k. o. Križe. Parc. št. 721/4, k. o. Križe, se je delila v parc. št. 721/8 in 721/9, parc. št. 742/0, k. o. Križe, pa v parc. št. 742/1 in 742/2. Na poziv Ustavnega sodišča je Občina sporočila, da sporna javna pot poteka po novonastalih parc. št. 721/8 in 742/2, obe k. o. Križe.

5. Pobudnika trdita, da s pobudnico ni bil sklenjen pravni posel za parc. št. 721/4, k. o. Križe (po parcelaciji gre za parc. št. 721/8), po kateri poteka del javne poti "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd", niti ji ni bila plačana odškodnina.

6. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7. Občina je v odgovoru na pobudo predložila pogodbo namesto razlastitve za parc. št. 721/4, k. o. Križe (po parcelaciji parc. št. 721/8), ki je bila sklenjena s pobudnico julija 1989. Iz plačilnega naloga, ki je bil predložen v izplačilo Službi družbenega knjigovodstva dne 16. 8. 1989, izhaja, da je bila pobudnici plačana odškodnina. Ker je bila za sporno zemljišče sklenjena pogodba namesto razlastitve v skladu z 59. členom Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89 – ZRPPN) ter plačana odškodnina, pobudnika nista izkazala pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji v delu, ki se nanaša na parc. št. 721/8, k. o. Križe. Zato je Ustavno sodišče v tem delu pobudo zavrglo (2. točka izreka).

8. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da sta pobudnika lastnika zemljišč parc. št. 742/2, 752/1 in 752/2, vse k. o. Križe, po katerih po njunih navedbah poteka javna pot "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd". Da sporna javna pot poteka po navedenih parcelah, izhaja tudi iz Obvestila Geodetske uprave Republike Slovenije za potrebe informativnega izračuna davka. Pobudnika zato izkazujeta pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njunem zemljišču. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

9. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.

10. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

11. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo lokalne ceste "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd" s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev njunih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Zoper njune nepremičnine tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 5. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot "R2 410–Zg. Vetrno–Gozd" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 742/2, 752/1 in 752/2, vse k. o. Križe, razveljavilo (1. točka izreka).

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.