Številka:	Up-43/15-28
Datum:	16. 2. 2016

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Ernest Vig, Slovenj Gradec, na seji 16. februarja 2016

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 8/2012 z dne 19. 6. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 371/2011 z dne 14. 6. 2011 in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 1245/2009 z dne 10. 12. 2010 se zavrže.

1. Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedene sodne odločbe.

2. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

3. V obravnavani zadevi je bila opravljena poizvedba o vročitvi izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča pri Okrožnem sodišču v Mariboru, senat Ustavnega sodišča pa je opravil tudi vpogled v pravdni spis št. II P 1245/2009.

4. Ugotovljeno je bilo, da je med postopkom pred Vrhovnim sodiščem pooblaščenka pritožnika preklicala pooblastilo za zastopanje. Izpodbijana sodba je bila zato najprej vročena na naslov pritožnika. Vročitev ni bila uspešna, saj naj bi se pritožnik odselil. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbo v centralnem registru prebivalstva in ugotovljeno je bilo, da pritožnik nima več stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zato je bila izpodbijana sodba pritožniku vročena z nabitjem na sodno desko z datumom vročitve najkasneje 13. 9. 2014, saj pritožnik ni sporočil drugega naslova za vročanje. Kasneje je pritožnik pisal Okrožnemu sodišču v Mariboru, naj mu sodbo vročijo na naslov njegovega brata v Beogradu. To je prvostopenjsko sodišče tudi storilo in sodba je bila vročena 21. 11. 2014.

5. Zato bi se zaradi ugotavljanja pravočasnosti ustavne pritožbe lahko zastavilo vprašanje, kdaj je bilo pisanje vročeno pritožniku. Vendar pa senatu Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru na to ni bilo treba odgovoriti, saj je odločilno to, da pritožnik ustavne pritožbe ni vložil priporočeno po pošti, temveč prek hitre pošte, storitve, ki jo nudi družba DHL.

6. Hitra pošta ne pomeni pošiljanja vloge priporočeno po pošti v smislu drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP). Za opravljanje storitve priporočenega pošiljanja so v Republiki Sloveniji pooblaščene le družbe, ki bodisi opravljajo univerzalno poštno storitev bodisi opravljajo zamenljive priporočene in vrednostne poštne storitve.¹ Pri vpogledu v register poštnih storitev, ki ga vodi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), je bilo ugotovljeno, da družba DHL v Republiki Sloveniji opravlja le poštne storitve, ne pa tudi zamenljive priporočene in vrednostne poštne storitve. Okoliščina, da je treba DHL-ovo izročitev pošiljke podpisati (podpis prejema), ne pomeni, da gre za priporočeno pošiljko in za vročilnico, ki ima naravo javne listine (za katero prvi in četrti odstavek 224. člena ter 149. člen ZPP določajo, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena), temveč le, da družba DHL potrjuje izročitev pošiljke.² Po oceni senata Ustavnega sodišča zato hitri pošti ni mogoče pripisati pomena "priporočeno po pošti" (prim. drugi odstavek 112. člena ZPP).³

7. Upoštevaje navedeno stališče je treba v obravnavani zadevi upoštevati datum prejema ustavne pritožbe in ne datuma oddaje na pošto oziroma izročitve ustavne pritožbe družbi DHL. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo prejelo 21. 1. 2015. Če bi torej rok za vložitev ustavne pritožbe tekel šele od vročitve izpodbijane sodbe bratu pritožnika, bi iztekel 20. 1. 2015. To pomeni, da je ustavna pritožba ne glede na to, katera izmed opravljenih vročitev se upošteva za začetek teka roka za vložitev ustavne pritožbe, prepozna. Prepozen pa je tudi pritožnikov predlog za izjemno obravnavo prepozne ustavne pritožbe, ki ga je vložil šele v dopolnitvi, ki jo je Ustavno sodišče prejelo 22. 12. 2015.

8. Glede na navedeno je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel.

9. Senat je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata dr. Dunja Jadek Pensa ter člana dr. Etelka Korpič - Horvat in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.

¹ Glej 3. in 4. člen Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10 in 81/15 – ZPSto- 2).

² Prim. sklep Splošnega sodišča v zadevi K-Swiss Inc., T-14/06, z dne 14. 12. 2006, 22. točka obrazložitve.

³ Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 947/2011 z dne 4. 10. 2011. Prim. tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi K-Swiss Inc., C-144/07 P, z dne 2. 10. 2008.