Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski svet Občine Idrija na 10. seji dne 7. 4. 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Godovič
1. člen
(podlaga in predmet odloka)
S tem odlokom se na podlagi Občinskega prostorskega načrta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11, 107/13, 12/14 – popr., 53/14; v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Industrijska cona Godovič (v nadaljevanju OPPN).
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– splošne določbe,
– območje OPPN,
– opis prostorskih ureditev;
– rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
– List številka 1: Območje občinskega podrobnega načrta s prikazom na digitalnem orto-foto posnetku; merilo 1:2000;
– List številka 2: Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000;
– List številka 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija; merilo 1:1000;
– List številka 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerezi; merilo 1:1000;
– List številka 3.3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerezi (tipični profili ceste v Ue1); merilo 1:100;
– List številka 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000;
– List številka 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000;
– List številka 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000.
(4) Priloge OPPN so:
– Sklep o začetku priprave OPPN za območje Industrijska cona Godovič;
– Izsek iz kartografske dokumentacije k planu;
– Prikaz stanja prostora;
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta (Idejna zasnova prometne infrastrukture, Biro Črta d.o.o., dec 2014, Hidrogeološko poročilo, Geologija Idrija d.o.o., april 2015, dopolnitev – november 2015, Ocena možnosti individualnega ponikanja padavinske vode na območju OPPN Godovič, Hidrolab d.o.o., junij 2015);
– Smernice in mnenja;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta.
(1) Gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki predstavlja eno oziroma več celih zemljiških parcel, ki že ali še bodo služile objektu.
(2) Osnovni kubus stavbe je dominantni, največji del stavbe.
(3) Ostali izrazi, definirani v OPN, ohranijo v tem odloku enak pomen, izrazi, ki niso definirani v OPN, pa so skladni z veljavnimi predpisi s področja urejanja prostora in gradnje objektov.
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja južno od glavne ceste II. reda Godovič–Kalce, na jugovzhodnem delu naselja Godovič. Območje OPPN obsega dve enoti urejanja prostora, določeni v OPN Idrija, in sicer GO 6/1 – IP in GO 6/5 – IP. OPPN ne obravnava območja, ki se ureja z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R38 Kalce–Godovič.
(2) Ureditveno območje OPPN meri približno 35 ha in je natančno določeno v grafičnem delu OPPN.
(3) Meja OPPN lahko odstopa od meje enote urejanja prostora, določene v OPN, zaradi natančnejšega merila načrtovanja, ki upošteva geodetske podlage.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na urejevalne enote (v nadaljevanju: Ue), kot sledi:
– Ue1: območje javnih cest in interventnih poti,
– Ue2: območje robnih zelenih površin,
– Ue3: območje obstoječih in novih gradenj za industrijo,
– Ue4: območje novih gradenj za industrijo,
– Ue5: območje novih gradenj za industrijo,
– Ue6: območje novih gradenj za industrijo,
– Ue7: območje novih gradenj za industrijo,
– Ue8: območje obstoječih in novih gradenj za industrijo,
– Ue9: območje obstoječih in novih gradenj za industrijo,
– Ue10: območje čistilne naprave,
– Ue11: območje novih gradenj za industrijo,
– Ue12: območje novih gradenj za industrijo,
– Ue13: območje ponikovalnega polja.
(2) Urejevalne enote so natančno locirane in prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 2.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje je v OPN po namenski rabi v celoti opredeljeno kot površina za industrijo. Industrijske dejavnosti so na območju že prisotne.
(2) Območje se namenja sledečim dejavnostim: industrijskim, proizvodnim, obrtnim, prometu in skladiščenju, okoljskim in energetskim, vzdrževanju in popravilom motornih vozil, trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila.
(3) Pogojno dopustne dejavnosti so: gostinstvo, poslovne dejavnosti, trgovina in dejavnosti javne uprave. Dovoljene so tudi druge pogojno dopustne dejavnosti, če se za to pokaže potreba, vendar ne smejo imeti večjega vpliva na okolje, kot dejavnosti, ki so v območju že dovoljene. Pogojno dopustne dejavnosti so dopustne le, če dopolnjujejo osnovne dejavnosti.
(4) Na območju Ue2 je dopustna dejavnost kmetijstva.
(5) Vse obstoječe dejavnosti lahko še naprej delujejo v obstoječih objektih.
(1) Javne ceste so zajete v Ue1. Omrežje javnih cest se dogradi.
(2) Ue10 obsega območje čistilne naprave, ki služi obstoječi industrijski coni in naselju Godovič. Na čistilno napravo se bo priključevalo celotno območje OPPN. Za čistilno napravo je predvideno povečanje.
(3) Na območju Ue13 se uredi ponikovalno polje za ponikanje meteorne kanalizacije.
(4) Ue3, Ue8 in Ue9 so delno pozidane. Območja se dograjujejo.
(5) Ostale Ue so še v celoti nepozidane. Za gradnjo na območjih Ue4, Ue5, Ue6 in Ue7 so zahtevani večji posegi v teren z namenom vzpostavitve platojev. Manj zahtevno je poseganje na območjih Ue11 in Ue12. Vse naštete urejevalne enote je potrebno opremiti z gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) Nepozidana ostaja robna enota Ue2.
Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe izgradnje, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture, za potrebe priključevanja objektov, ki so znotraj območja OPPN ter ureditev prometnih in interventnih poti. Posegi so dovoljeni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu OPPN.
(razmestitev javnih in drugih skupnih površin)
(1) Javne površine v območju OPPN so površine javnih cest in interventnih površin.
(2) Razmejitev javnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 5.
(3) Druge površine, ki služijo celotnemu območju, so še površine znotraj Ue10 (čistilna naprava) in Ue13 (ponikovalno polje).
(vrste objektov in dovoljenih gradenj)
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja sledečih zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– industrijske stavbe in skladišča,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– poslovne in upravne stavbe, če služijo osnovni dejavnosti,
– stavbe za promet in telekomunikacije,
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– elektrarne in drugi energetski objekti,
– oporni zidovi, škarpe, ograje,
– drugi objekti, če se za to pokaže potreba in dopolnjujejo osnovno dejavnost ter pod oblikovnimi pogoji tega odloka; takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje, kot objekti, ki so v območju že dovoljeni.
(2) V ureditvenem območju OPPN so:
– dovoljene gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo že obstoječim dejavnostim na gradbenih parcelah oziroma teh dejavnosti ne ovirajo,
– dovoljene gradnje prefabrikatov na lastni gradbeni parceli,
– dovoljene gradnje naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije,
– prepovedane gradnje greznic, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode.
(3) V ureditvenem območju OPPN so v skladu z določili tega odloka dovoljene:
– gradnje novih objektov,
– nadzidave in dozidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Preko območja OPPN poteka do naselja Godovič javna pot (JP 630772 Šebalk–Industrijska cona), po vzhodnem robu OPPN pa lokalna cesta (LC 226011 Hotedršica–Godovič). Prometnici se v celoti ohranjata in se v delu, ki poteka skozi OPPN, širita skladno z grafiko, prikazano na listu številka 3.3.
(2) OPPN na vzhodni strani meji na območje Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R38 Kalce–Godovič. OPPN ne obravnava območja znotraj državnega prostorskega načrta. Do izgradnje plinovoda in ukinitve državnega prostorskega načrta ostaja tako del zemljišč nepozidan. Čez območje državnega prostorskega načrta potekata lokalni prometnici, ki napajata območje OPPN.
(3) OPPN oziroma industrijska cona nima vplivov na ostala poselitvena območja Godoviča. Območje ima samostojni cestni priključek na glavno cesto II. reda Godovič–Kalce ter je od poselitve odmaknjeno.
Območje vedutno ni izpostavljeno. Za boljšo prehodnost in dostopnost območja za peš promet se javne poti opremijo s hodniki za pešce.
(4) Ob vzhodni in zahodni strani območja OPPN se nahaja območje »VVO1 – predlog«, ki v zahodnem robu delno sega v ureditveno območje OPPN.
(5) Območje obdaja kmetijski in gozdni prostor.
IV. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(1) Pri umeščanju stavb je potrebno upoštevati gradbene meje, določene v grafičnem delu OPPN.
(2) Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest. Urbana oprema naj bo oblikovana enotno.
(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo – merila in pogoji za umeščanje in načrtovanje objektov)
(1) Parcelacija oziroma gradbene parcele so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(2) Lega stavb na gradbenih parcelah je regulirana z gradbenimi mejami v državnem koordinatnem sistemu. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Gradbene meje so prikazane na listu številka 3.1.
(3) Stavbe morajo biti orientirane tako, da so stranice osnovnih kubusov stavb vzporedne s pripadajočimi gradbenimi mejami, razen če drugačno orientacijo zahteva proizvodni proces. Določilo ne velja za dele urejevalnih enot, kjer gradbene meje nimajo pravilne geometrijske oblike (med seboj niso pravokotne).
(4) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarno-varstveni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele objekta.
(5) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen:
– pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih najmanj 5 m, če gre za stavbe in tiste gradbeno inženirske objekte, ki niso del omrežij gospodarske javne infrastrukture;
– pri nezahtevnih in enostavnih objektih najmanj 1,5 m, če gre za stavbe, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.
(6) Ne glede na določila prejšnjega odstavka, za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta, ki ohranja enake gabarite, ni potrebno pridobiti soglasja sosedov, čeprav je njegov odmik od parcelne meje manjši od 5 m.
(7) Če so odmiki od meja sosednjih gradbenih parcel manjši od odmikov, določenih v prejšnjem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(8) Ograje na gradbeni parceli morajo biti na strani, ki meji na javno površino, umaknjene najmanj 1,0 m v parcelo. Ostale ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, če oba lastnika s tem soglašata. Če lastnika ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.
(9) Podporni zidovi so lahko grajeni do parcelne meje, pri čemer se z gradnjo ne sme posegati na sosednje zemljišče.
(10) Navedeni odmiki ne veljajo za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo. Odmiki teh objektov od sosednjega zemljišča ter vplivi gradnje na sosednje zemljišče morajo biti opredeljeni in obrazloženi v projektni dokumentaciji.
(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo – merila in pogoji za načrtovanje in oblikovanje objektov)
(1) Morebitne poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se znotraj gradbenih parcel organizirajo predvsem ob javnih cestah, proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.
(2) Z oblikovanjem fasad stavb ob javnih cestah naj se zagotavlja kakovosten izgled območja. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno.
(3) Maksimalna višina zahtevnih in manj zahtevnih stavb je 18 m. Maksimalna višina enostavnih in nezahtevnih stavb je 6 m.
(4) Podkletitev objektov je dovoljena.
(5) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Največji dovoljeni faktor zazidanosti je 0,8.
(6) Delež zelenih površin (DZP) v območju je delež gradbene parcele, namenjene zelenim in drugim ureditvam, ki ne služijo prometnim površinam oziroma komunalnim funkcionalnim površinam objekta. Najmanjši dovoljeni faktor zelenih površin je 0,2.
(7) Kote zunanjih ureditev in uvoznih priključkov, kakor tudi vhodi v objekte, morajo biti prilagojeni niveletam dostopnih cest.
(8) Enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov.
(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo – usmeritve in pogoji za parkiranje, interventne in manipulativne površine)
(1) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja na območju urejevalne enote Ue1.
(2) Parkiranje za zaposlene in obiskovalce mora biti zagotovljeno znotraj gradbene parcele objekta. Parkiranje na površinah javnih cest ni dovoljeno.
(3) Pri določanju minimalnega števila parkirnih mest je potrebno upoštevati določila Občinskega prostorskega načrta Občine Idrija.
(4) Povozne površine morajo biti asfaltirane oziroma tlakovane. Površine za pešce so lahko tlakovane ali v asfaltni izvedbi.
(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo – usmeritve za ureditev okolice objektov)
Pri urejanju okolice stavbe oziroma gradbene parcele veljajo naslednji pogoji:
– morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu komunikacijskih površin;
– večje nivojske razlike se ureja s podpornimi zidovi; podporni zidovi, ki so višji od 3 m, morajo biti izvedeni kaskadno;
– ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
– zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
– vzdolž javnih poti naj se, kjer je to mogoče, znotraj gradbenih parcel objektov zasaja visokodebelna drevesa.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue1)
(1) Urejevalna enota Ue1 predstavlja površine obstoječih in načrtovanih javnih cest in služi javnemu prometu. Deli se na 6 podenot: Ue1/1, Ue1/2, Ue1/3, Ue1/4, Ue1/5 in Ue1/6.
(2) Vse ceste, razen ceste v Ue1/5, imajo tipični profil 1. Cesta v Ue1/5 ima tipični profil 2. Tipični profili so prikazani na grafičnem listu številka 3.3.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue2)
V urejevalni enoti Ue2 se smejo izvajati le gradnje in ureditve za potrebe gospodarske javne infrastrukture ter ureditve zelenih površin. Dopustna je tudi kmetijska dejavnost.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue3)
(1) Urejevalna enota Ue3 je namenjena gradnji vseh vrst objektov, predvidenih z OPPN.
(2) Parkiranje je lahko zagotovljeno neposredno ob objektih, lahko pa s skupnim parkirnim objektom (parkirišče, parkirna hiša) za več objektov. V primeru skupnega objekta mora le-ta pridobiti uporabno dovoljenje pred ali sočasno z objekti, katerim je namenjen.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue4, Ue6, Ue7 in Ue11)
(1) Urejevalne enote so namenjene gradnji vseh vrst objektov, predvidenih z OPPN.
(2) Določene so gradbene parcele objektov, prikazane na grafičnem listu številka 6.
(3) Dostopi na gradbene parcele so z javnih cest. Število dostopov se prilagaja številu gradbenih parcel.
(4) Na območju Ue4 in Ue7 se v primeru umeščanja fotovoltaike teren lahko le ustrezno prilagodi dejavnosti in ga ni potrebno izravnavati na načrtovane platoje.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalnih enotah Ue5 in Ue12)
(1) Urejevalni enoti Ue5 in Ue12 sta namenjeni gradnji vseh vrst objektov, predvidenih z OPPN.
(2) Določene so minimalne gradbene parcele objektov, prikazane na grafičnem listu številka 6.
(3) Dostopi na gradbene parcele so z javne ceste. Število dostopov se prilagaja številu gradbenih parcel.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue11)
(1) Urejevalna enota je namenjena gradnji vseh vrst objektov, predvidenih z OPPN.
(2) Določena je gradbena parcela objekta, prikazana na grafičnem listu številka 6.
(3) Dostop na gradbeno parcelo je z javne ceste. Lokacija dostopa se prilagodi organizaciji dejavnosti na parceli.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue8)
(1) Urejevalna enota Ue8 je namenjena gradnji vseh vrst objektov, predvidenih z OPPN.
(2) Dostopi na gradbene parcele so iz javne ceste. Dostopi se prilagajajo organizaciji dejavnosti na gradbenih parcelah.
(3) V primerih, ko je gradbena parcela že v celoti utrjena, DZP ni potrebno zagotavljati.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue9)
(1) Urejevalna enota Ue9 je namenjeni gradnji vseh vrst objektov, predvidenih z OPPN.
(2) Določene so gradbene parcele objektov, prikazane na grafičnem listu številka 6.
(3) Dostopi do urejevalne enote so iz javnih cest.
(4) Posegi na območje »VVO1 – predlog« niso dovoljeni.
(5) Na območju druge faze se lahko gradi, ko se vzpostavi stavbna namenska raba.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue10)
Urejevalna enota Ue10 je namenjena delovanju in dograditvi čistilne naprave. Izvajati se smejo gradnje za potrebe gospodarske javne infrastrukture in ureditve zelenih površin.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue13)
Urejevalna enota Ue13 je namenjena ureditvi ponikovalnega polja za meteorne odpadne vode. Izvajati se smejo gradnje za potrebe gospodarske javne infrastrukture in ureditve zelenih površin.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
27. člen
(1) Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
(2) Zahtevne in manj zahtevne objekte je potrebno priključiti na komunalno opremo, ki zagotavlja minimalno komunalno oskrbo.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(4) Prefabrikat, ki se gradi na lastni gradbeni parceli, je lahko samostojno priključen na objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(1) Območje se napaja z glavne ceste II. reda Godovič–Kalce (GC 1033 Godovič–Kalce) preko odcepa lokalne ceste LC226011 Hotedršica–Godovič, ki teče ob celotnem vzhodnem delu industrijske cone. Priključevanje območja na širšo prometno mrežo je ustrezno. Z lokalne ceste LC226011 Hotedršica–Godovič se v zgornji polovici cone proti naselju Godovič (proti zahodu) odcepi tudi javna pot JP630772 Šebalk–industrijska cona.
(2) Za potrebe prometnega priključevanja in prometnih ureditev na območju OPPN se zgradijo novi cestni odseki, ki so javne ceste in so zajeti v Ue1. Ti odseki so:
– Ue1/1-del in Ue1/2-del: obstoječa javna pot Šebalk–industrijska cona;
– Ue1/2: z javne poti Šebalk–industrijska cona se proti jugu zgradi nova javna cesta, ki pelje do Ue9;
– Ue1/1: z javne poti Šebalk–industrijska cona se malo pred zgoraj navedenim odcepom proti jugu zgradi nova javna cesta, ki je nova napajalna cesta enot Ue4, Ue5, Ue6 in Ue7; ob severnem robu Ue6 se cesta priključi na lokalno cesto Hotedršica–Godovič;
– Ue1/3: cestna prečnica vzhod – zahod, ki se z lokalne ceste Hotedršica–Godovič odcepi proti zahodu, postane javna cesta;
– Ue1/4: na skrajnem južnem delu industrijske cone se z odcepom z lokalne ceste Hotedršica–Godovič v smeri severozahod zgradi nova cesta, ki se na zahodnem robu OPPN priključi na Ue1/3.
(3) Javna cesta v Ue1/5 se ohrani.
(4) Vse ostale poti in priključki na gradbene parcele niso javni in so v zasebni lasti.
(5) Vse javne ceste so dvosmerne, z voznima pasovoma 2 x 3,0 m ter skupno enostransko površino za pešce in kolesarje v širini 1,60 m in višino 15 cm, razen ceste v Ue1/5, z voznima pasovoma 2 x 2,5 m, ki nima hodnika za pešce. Tipični profili so prikazani na grafičnem listu številka 3.3.
(6) Za vse priključke na javno cesto je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe srednjenapetostno nadzemno, srednje in nizkonapetostno podzemno omrežje ter 6 transformatorskih postaj 20/0,4 kV.
(2) Širjenje nizkonapetostnega omrežja za potrebe novogradenj je v okviru kapacitete obstoječe transformatorske postaje možno le iz TP Godovič Brus 2007.
(3) Za oskrbo novih ureditev ureditvenega območja z električno energijo se elektroenergetsko omrežje dogradi z novimi TP 20/0,4 kV prehodne izvedbe in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do posameznega odjemnega mesta. Predvidene TP 20/0,4 kV morajo po konstrukcijski zasnovi in elektroenergetski velikosti ustrezati potrebam območja. Opremiti jih bo potrebno z ustreznimi SN bloki in NN razdelilci, ki bodo zadostili potrebam odjemalcev. Nizkonapetostni izvodi morajo biti izvedeni z zemeljskimi kabli tipiziranih prerezov (Al 4x70+1,5 mm², Al 4x150+1,5 mm², Al 4x240+1,5 mm²) po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
(4) Nove TP se gradi v montažni betonski izvedbi kot samostojni objekt, na lastnem odmerjenem zemljišču, z zagotovljenim stalnim dostopom za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo. Lokacije novih TP 20/0,4 kV je potrebno zagotoviti v središču obtežbe.
(5) Vključitev novih TP 20/0,4 kV v distribucijsko omrežje se zagotovi z vzankanjem v prostozračni (nadzemni) oziroma zemeljski del izvoda DV Kalce z zemeljskimi kabli minimalnega tipiziranega prereza Al 70 mm². Za potrebe vzankanja novih TP v SN omrežje je potrebno v sklopu ureditvenega območja zgraditi ustrezno elektro kabelsko kanalizacijo (EKK) ustreznih dimenzij (zagotoviti je potrebno ustrezno število cevi).
(6) Dopustna so odstopanja od v grafičnem delu OPPN (list 4) predvidenih potekov tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.
(7) Postavitev priključno merilnih omaric (PMO), ki naj po potrebi omogočajo vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane objekte, je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu in vanje vgraditi prenapetostne odvodnike razreda 1 ter izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
(8) Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN ni obstoječega plinovodnega omrežja.
(2) Do območja industrijske cone je z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R38 Kalce–Godovič načrtovan prenosni plinovod, vključno z MRP Godovič. Omenjeni prenosni sistem zemeljskega plina bo v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.
(3) Za potrebe novih ureditev na območju OPPN se lahko dogradi distribucijsko plinovodno omrežje znotraj teles javnih cest, kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4, oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
(4) Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda s tlakom nad 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN ni obstoječega omrežja javne razsvetljave.
(2) Nova javna razsvetljava se predvidi ob LC 226011 Hotedršica–Godovič.
(3) Javna razsvetljava se napaja iz nizkonapetostnega voda, ki je voden v ali tik ob cestnem koridorju.
(4) Predvideva se uporaba modernih svetlobnih teles in napajanja, reguliranega preko sistema, ki dopušča večstopenjsko intenzivnost osvetlitve, kar omogoča prihranke pri porabi električne energije in pripomore k minimalnemu svetlobnemu onesnaževanju okolja. Višino drogov za svetilke določi projektant cestne razsvetljave glede na zahtevane svetlobno tehnične razmere skladno s standardom SIST EN 13201.
(5) Potrebno je upoštevati tipizacijo opreme za območje občine Idrija.
(6) Nova javna razsvetljava se lahko zgradi tudi ob drugih javnih površinah v sklopu Ue1 kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN se že nahaja osnovno telekomunikacijsko omrežje s priključki na obstoječe objekte.
(2) V ureditvenem območju se lahko za potrebe novih ureditev in opremljanje obstoječih objektov dogradi telekomunikacijsko omrežje, ki se ga naveže na obstoječo kabelsko kanalizacijo na vzhodni strani območja OPPN ob LC 226011 Hotedršica–Godovič.
(3) Za potrebe novih ureditev se lahko izvede TK kabelska kanalizacija s cevmi 1 x Ø110 mm in ustreznim številom kabelskih jaškov ter traso, kot je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu 4, oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Primarni vod poteka vzdolž lokalne ceste LC 226011 Hotedršica–Godovič.
(2) Del obstoječega vodovodnega omrežja v dolžini cca 240 m (parcele št. 1143/13, 1144/22, 1144/28 in 1148/4, vse k.o. Godovič) se obnovi.
(3) Za potrebe OPPN se javno vodovodno omrežje dogradi z novimi vodovodnimi vodi, izvedenimi z NL DN 100 oziroma DN 125, ki potekajo v sklopu Ue1, kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4, oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
(4) Novi javni vodovodni vodi NL DN 100 oziroma DN 125 se izvedejo kot zanka, brez slepih krakov in se priključujejo na:
– obstoječe vodovodno omrežje v priključku JP 630772 Šebalk–industrijska cona na LC 226011 Hotedršica–Godovič,
– obstoječe vodovodno omrežje v priključku nove ceste v sklopu Ue1/1 na LC 226011 Hotedršica–Godovič,
– obstoječe vodovodno omrežje v priključku obstoječe ceste v sklopu Ue1/3 na LC 226011 Hotedršica–Godovič.
(5) Za izvedbo ostalega vodovodnega omrežja do vključno dimenzije DN 80 se uporabljajo cevi PE80, PE100 serije S5 (SDR 11) po standardu SIST ISO 4427, večji profili pa iz nodularne litine NL SIST EN 545, 2010.
(6) Za vzdrževanje vodovoda mora biti zagotovljen koridor v utrjenih povoznih javnih površinah.
(7) Vodovodni priključki morajo biti zaključeni z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani na gradbeni parceli objekta čim bliže javnemu vodovodu.
(8) Pri vseh gradbenih delih je potrebno upoštevati občinske predpise s področja načrtovanja, gradnje in upravljanja javnega vodovoda.
(9) Za izgradnjo vodovodnega omrežja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev ter soglasja k projektu v fazi izdelave projekta za pridobivanje gradbenega dovoljenja.
(1) Za potrebe gašenja požara se v območju cestnih koridorjev (Ue1) na vodovodno omrežje vgradijo nadzemni hidranti lomljive izvedbe. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vod za odjemnim mestom.
(2) Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Hidrantno omrežje za posamezne objekte mora biti vezano preko obračunskega vodomera uporabnika komunalne storitve.
(4) Ob zadnjem hidrantu hidrantnega omrežja mora biti zagotovljen odvzem vode iz sistema zaradi preprečevanja staranja vode.
(1) Po zahodnem robu ureditvenega območja OPPN ter iz urejevalne enote Ue8 potekata obstoječa voda kanalizacijskega omrežja, ki se zaključujeta v čistilni napravi v sklopu urejevalne enote Ue10.
(2) Obstoječa čistilna naprava se dogradi oziroma poveča. Odpadno vodo iz čistilne naprave se lahko tudi po povečanju le-te ponika v obstoječi vrtini. Do zapolnitve kapacitete obstoječe čistilne naprave se objekti lahko nanjo priključujejo.
(3) Za potrebe odvajanja odpadnih vod se v sklopu infrastrukturnega koridorja (Ue1), dogradi kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na obstoječ javni kanalizacijski vod, ki poteka po zahodnem robu cone. Gradi se kot je prikazano je v grafičnem delu OPPN na listu 4 oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
(4) Vse odpadne vode morajo biti nujno priključene na javni kanalizacijski sistem, v kolikor le-ta obstaja, oziroma je potrebno zagotoviti priključek odpadnih voda na javni kanalizacijski sistem takoj, ko bo to mogoče. Male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 populacijskih enot je mogoče graditi pod pogojem, da so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa ter izdano vodno soglasje.
(5) Kanalizacijski vodi naj potekajo v javnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja s priključki.
(6) Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno iz atestiranih materialov, vključno z revizijskimi jaški in priključki.
(7) Kanalizacijski priključki za posamezni objekt morajo biti zaključeni z revizijskim jaškom na gradbeni parceli.
(8) Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.
(9) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.
(10) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati predpise s področja emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ter emisij snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(11) Pri načrtovanju rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz objektov, opredeljenih s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila, je potrebno upoštevati določila tega predpisa. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(12) Pri vseh gradbenih delih je potrebno upoštevati občinske veljavne predpise s področja načrtovanja, gradnje in upravljanja javne kanalizacije.
(13) Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev ter soglasja k projektu v fazi izdelave projekta za pridobivanje gradbenega dovoljenja.
(1) Obstoječe odvajanje padavinskih vod z ureditvenega območja je le delno urejeno v ločenem sistemu meteorne kanalizacije in vodeno v ponikanje.
(2) Za potrebe odvajanja padavinskih vod se zgradi ločen sistem meteorne kanalizacije s ponikanjem.
(3) Meteorne odpadne vode iz Ue3 ter delov Ue 4, Ue5, Ue1/1 in Ue1/2, ki gravitirajo na LC 226011 Šebalk–Industrijska cona, se odvajajo v površinski odvodnik.
(4) V vseh ostalih enotah se meteorna odpadna voda v sklopu Ue1 odvaja na južni rob OPPN v Ue13, kjer se predvidi ponikovalno polje. Natančen volumen ponikovalnega polja, na podlagi dodatnih raziskav, določi hidrogeolog.
(5) Omrežje se gradi kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4 oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
(6) Ne glede na (3) in (4) odstavek se meteorna voda lahko ponika tudi v ponikovalnih vrtinah znotraj gradbene parcele posameznega objekta ali za več objektov skupaj. Ponikanje je možno v apnence.
Globine ponikovalnih vrtin so odvisne od lokacije apnenca. Ustrezno globino na podlagi raziskovalnih vrtin določi hidrogeolog.
(7) Za izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja meteornih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj. V vsakem primeru morajo biti lovilci olj skladni s standardom SIST EN 858-2.
(8) K rešitvi odvajanja meteornih vod mora investitor pridobiti soglasje za priključitev ter soglasja k projektu v fazi izdelave projekta za pridobivanje gradbenega dovoljenja.
(1) Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija, lesna biomasa, odpadna toplota iz proizvodnje ipd.).
(2) Dopustna je izgradnja toplovodnega omrežja za ogrevanje večjega števila objektov znotraj območja.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Za potrebe novih ureditev in opremljanja obstoječih objektov je potrebno znotraj gradbenih parcel objektov zagotoviti odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov skladno s predpisi.
(2) Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti urejeni v nivoju dovozne ceste in dostopni smetarskim vozilom. Odjemno mesto se zagotovi na gradbeni parceli stavbe, vendar ob javnih cestnih površinah.
(3) Na obravnavanem območju je potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki.
(4) Za vsak objekt, ki je povzročitelj ostankov komunalnih odpadkov, mora investitor pridobiti soglasje za priključitev ter soglasja k projektu v fazi izdelave projekta za pridobivanje gradbenega dovoljenja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj posebnega varstvenega območja Natura 2000 – pSCi in SCI Trnovski gozd – Nanos in EPO – osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
(2) Posegi na območje naravnih vrednot, ki se nahajajo v neposredni bližini območja OPPN, niso dovoljeni.
(3) Sečnja (priprava terena za gradnjo) se lahko izvaja le med 1. avgustom in 1. marcem, torej izven razmnoževalnega obdobja varovanih vrst ptic.
(4) V primeru odkritja potencialnih geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) ali podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna) je potrebno dela začasno zaustaviti, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.
(5) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje.
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni opredeljenih območij in objektov varstva kulturne dediščine.
(1) Vse gradnje morajo biti skladne z vsakokratnimi predpisi, ki določajo kriterije za določitev vodovarstvenega območja.
(2) Območje predmetnega OPPN se nahaja znotraj 3. varstvene cone z blagim vodovarstvenim režimom predloga za zaščito vodnih virov Trnovsko Banjške planote, ki pa še ni podprt z odlokom, je pa zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov Trnovsko Banjške planote, Nanosa in Hrušice treba upoštevati predlagane varstvene pasove in umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta, kot količina podzemnih voda. Vse gradnje morajo biti skladne s predpisi s področja določanja kriterijev za določitev vodovarstvenih območij.
(3) V postopku izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(4) Med običajnim obratovanjem na območju ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla.
(5) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov,
– preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla,
– vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi,
– v primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje,
– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse, za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij, ter vse z gradnjo prizadete površine ustrezno krajinsko urediti.
(6) Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.
Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.
(1) Območje OPPN je razvrščeno v IV. območje varstva pred hrupom.
(2) Na zunanje robove OPPN se umešča manj hrupne dejavnosti.
(1) Pri izvajanju gradenj v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki.
(2) Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja,
– investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov,
– investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja,
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,
– investitor zagotovi naročilo za prevzem odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)
(1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje.
(2) Ob upoštevanju predpisov s področja določanja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:
– za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra;
– svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico;
– med 23:00 in 5:00 uro se zmanjša osvetljenost vseh javnih in skupnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost; v času izven obratovanja objektov naj se pripadajočih parkirišč ne osvetljuje; prav tako naj se v tem času ne osvetljuje reklamnih panojev.
(elektromagnetno sevanje)
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskih koridorjev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
47. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.
(2) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev, pri čemer je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,200 g.
(3) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami predpisov s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije;
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov;
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Na območju OPPN je možno graditi stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno manj zahtevne in med zahtevne objekte.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(4) S projektno dokumentacijo in gradnjo je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu s SIST DIN 14090.
(5) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(6) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, UNP);
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji.
49. člen
(1) Obstoječe parcelno stanje je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 2.
(2) Meje urejevalnih enot so določene v grafičnem delu tega načrta.
(3) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(4) Urejevalna enota Ue1 predstavlja gradbeno parcelo javne ceste.
(5) V urejevalnih enotah Ue3 in Ue8 se nova parcelacija ne načrtuje. Obstoječe gradbene parcele se lahko ob upoštevanju določil tega odloka delijo ali združujejo, če se s tem ohranja možnost dostopa in druge komunalne opreme vseh gradbenih parcel znotraj enote. Parcele, ki nastanejo po delitvi, ne smejo biti manjše od 1000 m2.
(6) V urejevalni enoti Ue9 predstavlja nač rtovana parcelacija gradbene parcele objektov. Obstoječe gradbene parcele se lahko ob upoštevanju določil tega odloka delijo ali združujejo, če se s tem ohranja možnost dostopa in druge komunalne opreme vseh gradbenih parcel znotraj enote. Parcele, ki nastanejo po delitvi, ne smejo biti manjše od 1000 m2.
(7) V urejevalnih enotah Ue4, Ue6 in Ue7 predstavlja načrtovana parcelacija gradbene parcele objektov. Obstoječe gradbene parcele se lahko ob upoštevanju določil tega odloka delijo ali združujejo, če se s tem ohranja možnost dostopa in druge komunalne opreme vseh gradbenih parcel znotraj enote. Parcele, ki nastanejo po delitvi, ne smejo biti manjše od 3000 m2.
(8) V urejevalnih enotah Ue5 in Ue12 predstavlja načrtovana parcelacija minimalne gradbene parcele objektov. Minimalne gradbene parcele objektov se lahko združujejo.
(9) V urejevalnih enotah Ue11 predstavlja načrtovana parcelacija gradbeno parcelo objektov. Gradbena parcela se ne more deliti.
(10) V urejevalnih enotah Ue2, Ue10 in Ue13 parcelacije niso regulirane.
(11) Ko se posamezne gradbene parcele delijo na manjše, je na meji med novima gradbenima parcelama potrebno zagotavljati minimalni odmik skladno z določili 13. člena.
(12) Ne glede na zgornje določbe je dovoljena delitev parcel za potrebe fazne izgradnje ceste in gradnje druge gospodarske javne infrastrukture s priključki oziroma za potrebe gradnje infrastrukture v lasti investitorjev.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
50. člen
(1) Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno.
(2) Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z gradnjo gospodarske javne infrastrukture, pri čemer je potrebno:
– pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt (posamezno etapo) pridobiti gradbeno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo, ki predstavlja minimalno komunalno oskrbo, potrebno za priključevanje objekta (posamezne etape);
– pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt (posamezno etapo) mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo, ki predstavlja minimalno komunalno oskrbo, potrebno za priključevanje objekta (posamezne etape).
(obveznosti investitorjev, upravljavcev, občine in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poravnati stroške izgradnje komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN, ki opredeljuje tudi delež plačila obstoječe komunalne opreme.
(2) V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture, so investitorji dolžni zgraditi tudi priključke na posamezno parcelo za gradnjo stavb, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom, lociranim na parceli za gradnjo čim bliže javnemu vodu.
(3) Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(4) S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorjev, upravljavcev in občine glede komunalnega opremljanja v območju OPPN in obveznost investitorjev za izvedbo ukrepov iz 8. člena tega odloka.
(5) V primeru poškodb gospodarske infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.
(6) Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).
(7) Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN ter po končani gradnji zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje.
(8) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in deponirati plodno zemljo.
(9) Obveznost investitorjev je tudi izvedba vseh ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo načrtovanih objektov.
(10) Investitorji so dolžni pred pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve.
(11) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
52. člen
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo. Odstopanja gabaritov so možna v okviru določb od (2) do (5) odstavka tega člena.
(2) Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati dimenzije, določene v besedilu tega odloka. Tehnični elementi na strehah, kot so jaški dvigal, dimniki, naprave za prezračevanje in podobno, lahko te višinske gabarite presegajo.
(3) Odstopanja od zakoličbene situacije ceste so +1,0/-1,0 m.
(4) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
(5) Na Ue, kjer je določena minimalna gradbena parcela, se meja med dvema gradbenima parcelama lahko zamika za +5,0/-5,0 m. Sprememba je dopustna le v primeru, če vse novonastale gradbene parcele ohranijo funkcionalnost (možnost dostopa in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) ter niso manjše od 1500 m2.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(gradnja do vzpostavitve komunalne opreme območja)
Gradnja v urejevalnih enotah je izjemoma dopustna v primerih, če obstaja drugačna možnost priključitve na infrastrukturno omrežje, pa to ni vzpostavljeno kot gospodarska javna infrastruktura, skladna s tem OPPN in v soglasju z upravljavci omrežij.
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o sprejetju »Zazidalnega načrta industrijske cone Godovič« (Uradni list RS, št. 49/01, 21/03, 90/05, 52/06, 53/06, 75/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08).
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Idrija in na Upravni enoti Idrija.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2013
Idrija, dne 7. aprila 2016
Bojan Sever l.r.
