Na podlagi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 18. in 79. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1, 110/09, 92/12) je Občinski svet Občine Radeče na 11. redni seji dne 13. 4. 2016 sprejel
o podelitvi koncesije za upravljanje kabelsko-razdelilnega sistema za prenos televizijskega, internetnega ter telefonskega signala v Občini Radeče
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Radeče ter krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Radeče, Krajevna skupnost Vrhovo, Krajevna skupnost Jagnjenica in Krajevna skupnost Svibno (v nadaljevanju: koncedent) ugotavlja javni interes za predmetno javno-zasebno partnerstvo, določa predmet in pogoje za oddajo koncesije za upravljanje kabelsko- razdelilnega sistema za prenos televizijskega, internetnega ter telefonskega signala v Občini Radeče ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo predmetnih storitev. Krajevne skupnosti dajejo občini pooblastilo za vodenje in odločanje pri izvedbi postopka podelitve koncesije, ter pooblastilo za sklenitev koncesijske pogodbe v njihovem imenu in za njihov račun.
Storitve iz tega odloka izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebna partnerstva, podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Koncesija storitve je koncesijska oblika javno-zasebnega partnerstva po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Odlok določa:
1. dejavnosti, ki so predmet storitev,
2. območje izvajanja in uporabnike storitev ter razmerja do uporabnikov,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec storitev (koncesionar),
4. pravice koncesionarja,
5. vrsto in obseg monopola,
6. začetek in čas trajanja koncesije,
7. način podelitve koncesije,
8. vire financiranja storitev,
9. način plačila koncesionarja,
10. nadzor nad izvajanjem storitev,
11. prenehanje koncesijskega razmerja,
12. druge pogoje za izvajanje storitev.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET STORITEV
Predmet storitev je upravljanje, vzdrževanje in eventualne nadgradnje kabelsko-razdelilnega sistema za prenos televizijskega, internetnega ter telefonskega signala v Občini Radeče ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje navedenih storitev.
Obseg in način izvajanja storitev se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
III. OBMOČJE IZVAJANJA STORITEV IN UPORABNIKI STORITEV TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Območje izvajanja storitev je območje celotne Občine Radeče, kjer se nahaja obstoječe omrežje kabelsko-razdelilnega sistema, vključno s predvidenimi nadgradnjami, kolikor jih javni partner izrecno dovoljuje ali je to opredeljeno v koncesijski pogodbi.
Uporabniki storitev so lahko vse pravne in fizične osebe, ki sklenejo pogodbo o uporabi storitev kabelsko-razdelilnega sistema in je predmet izvajanja storitev po tem odloku.
Storitve, ki so predmet koncesijske pogodbe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji, kolikor za to obstajajo tehnični pogoji. Uporabo storitev uporabniki plačajo po veljavnem ceniku koncesionarja. Način urejanja cen in morebitno potrjevanje s strani koncedenta se uredi v koncesijski pogodbi.
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo s storitvami ter kvalitetno opravljanje storitev, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem storitev,
– kot dober gospodar uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju storitev,
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem storitev in koncesije,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije,
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe,
– obračunavati storitve, ki jih nudi,
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– voditi evidence in katastre v zvezi z izvajanjem koncesije, usklajene z občinskimi evidencami,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane storitev, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela v zvezi s storitvami,
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadeti interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
V zvezi z rednim vzdrževanjem je koncesionar dolžan tega izvajati v skladu s potrjenim planom vzdrževanja. Koncesionar podaja predlog letnega plana vzdrževanja, ki se izvaja v obsegu dela vzdrževanja, kot ga potrdi koncedent. Koncesionar rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjše prometne obremenitve storitev in kolikor je mogoče brez omejitev izvajanja storitev.
Glede ostalih del rednega vzdrževanja in zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje storitev, se mora koncesionar ravnati po veljavnih predpisih.
Za izvajanje storitev po tem odloku je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem storitev povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem storitev in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem (storitvijo ali opustitvijo) storitev povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje storitev po tem odloku.
Koncesionar mora za storitve po tem odloku voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, če koncesionar opravlja istovrstno storitev na območju drugih lokalnih skupnosti.
Koncesionar mora imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom.
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih v tem odloku,
– da omogoča takšno višino plačil in ceno storitev (v primeru, da koncesijska pogodba predvideva ustrezna soglasja), da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev koncesionarju,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve na kabelsko-razdelilnem sistemu, ki je predmet koncesije, na področju občine,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, če je to tehnično mogoče,
– vpogleda v evidence – v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– uporabljati storitve pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitev se lahko v zvezi z njihovim izvajanjem pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje storitev oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– plačevati nudene storitve skladno z vsakokratnim veljavnim cenikom,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudbo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo ponudbi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko (statusno ali pogodbeno), ki bo zadoščala namenu izvajanja storitev.
Vsaka oseba (v nadaljevanju: ponudnik) lahko vloži le eno vlogo (ponudbo). V primeru skupne ponudbe sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) ponudbi.
V ponudbi za pridobitev koncesije (ponudbi na javni razpis) mora ponudnik dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet storitev,
2. ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje storitev, če so ta zahtevana z zakonom,
3. izpolnjuje vse zakonsko določene obvezne pogoje iz 42. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/15),
4. ima poravnane vse obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja,
5. v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega poslovnega računa,
6. potrdi, da ni podal neresničnih ali zavajajočih podatkov v ponudbi, ki bi lahko vplivali na odločitev koncedenta,
7. potrdi, da sprejema vse obveznosti določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe,
8. ima povprečni letni promet v višini najmanj predvidene letne realizacije storitev, opredeljene v razpisni dokumentaciji v preteklih treh letih. V primeru partnerske ponudbe se seštevek letnih prometov vseh partnerjev pomnoži s faktorjem 0,85 in upošteva tako dobljen rezultat povprečnega letnega prometa,
9. zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, ki ima najmanj visokošolsko strokovno ali univerzitetno raven izobrazbe (raven 6/2),
10. ima ustrezne reference, ki se nanašajo na predmet koncesije: ponudnik je v preteklih treh letih vsaj eno leto neprekinjeno opravljal podobne storitve (upravljanje ali tehnično vzdrževanje kabelsko-razdelilnega sistema), ki po vsebini in obsegu ustreza predmetu koncesije,
11. potrdi, da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije,
12. potrdi, da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
13. potrdi, da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
14. potrdi, da zagotavlja interventno izvajanje storitev vzdrževanja ob vsakem času,
15. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi.
V primeru skupne ponudbe mora pogoje 1 do 5 izpolnjevati vsak od partnerjev v skupni ponudbi, pogoj 8 se ugotavlja na način, kot je naveden, ostale pogoje pa morajo dokazati partnerji skupno.
V. POOBLASTILA KONCESIONARJU
Koncedent bo koncesionarju podelil zlasti naslednja pooblastila:
– da izvaja storitve v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Radeče ter koncesijsko pogodbo,
– da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave potrebne za izvajanje storitev,
– da prevzema vodenje vseh evidenc in katastra, ki so za opravljanje koncesijskih storitev potrebne, skladno z veljavnimi predpisi.
Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE STORITEV
Koncesionar mora storitve izvajati v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Radeče ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba ne more biti v nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi.
Določene dejavnosti storitev lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci.
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
Storitve izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe, v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja.
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na kabelsko-razdelilnem sistemu, ki ga koncedent predaja v uporabo:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati storitve, ki se izvajajo preko tega kabelsko-razdelilnega sistema,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja kabelsko-razdelilnega sistema, ki služi za izvajanje storitev,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje storitev v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec koncesionirane storitve na kabelsko-razdelilnem sistemu, ki je predmet koncesije.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve na sistemu, ki je predmet koncesije.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Koncesijsko razmerje se sklene za določen čas. Trajanje koncesijskega razmerja se opredeli v koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji določenimi v zakonu, največ do izbire novega koncesionarja ali izvajalca za področje predmeta storitev.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku navedenega roka.
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
Koncedent izbere koncesionarja z enotnim javnim razpisom, ki se objavi na Portalu javnih naročil RS in po potrebi na portalu EU.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred dnem posredovanja v objave iz prejšnjega odstavka.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje po zakonu, predpisih Občine Radeče, javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
Sklep o javnem razpisu sprejme župan. V razpisnih pogojih župan ne sme določati novih pogojev za opravljanje dejavnosti kot tistih (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Javni razpis se objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javnega naročanja, kot postopek konkurenčnega dialoga.
Javni razpis določa zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg koncesije,
4. območje izvajanja predmeta koncesije,
5. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
6. postopek izbire koncesionarja,
7. merila za izbor koncesionarja,
8. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za izvajanje koncesije,
10. druge obvezne sestavine ponudbe, jezik, v katerem morajo biti ponudbe napisane, in drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev skupne ponudbe …),
11. način zavarovanja resnosti ponudbe,
12. kraj in rok za predložitev ponudb ter pogoje za njihovo predložitev,
13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
14. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega razpisa.
Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke, mora pa jih vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasno in transparentno merilo za izbor koncesionarja. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je največje letno plačilo storitev na način in v obliki, ki jo opredeli koncedent v javnem razpisu.
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. V času objave javnega razpisa mora omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na podlagi zahteve tudi predati.
Koncedent je dolžan ponudnikom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva ponudnika za pojasnitev ponudbe posredovana deset dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.
V istem roku sme koncedent dopolniti razpisno dokumentacijo in ustrezno podaljšati rok za oddajo ponudb.
Ponudba mora vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke.
Ponudba se vloži neposredno pri koncedentu ali se mu pošlje po pošti. Za pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na naslov naročnika, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje zadnji dan razpisnega roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele ponudbe se neodprte vrnejo vlagatelju.
Rok za ponudbe na javni razpis za izvajanje storitev mora omogočiti ponudnikom pripravo popolne ponudbe in ne sme biti krajši od štiridesetih dni.
Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno popolno ponudbo.
Če koncedent ne pridobi nobene ali nobene popolne ponudbe, se javni razpis ponovi. Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če s ponudnikom, ki je bil izbran za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
V postopku vrednotenja ponudb se sme od ponudnikov zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja oziroma na drugačno razvrstitev njihovih ponudb glede na ostale ponudbe.
Če koncedent oziroma z njegove strani imenovana strokovna komisija ugotovi, da dokumentacija ponudnika formalno ni popolna, pozove ponudnika, da jo dopolni in mu določi rok za dopolnitev dokumentacije. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osmih dni.
Če se v ponudbi v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je popolna, v nasprotnem primeru pa je nepopolna in se kot taka zavrne.
Odpiranje ponudb, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, ki omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s ponudnikom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri ponudniku ali so kako drugače delali za ponudnika, če od prenehanja zaposlitve sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s kandidati, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
Po končanem javnem odpiranju, ki ga vodi strokovna komisija, ta pregleda ponudbe in ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje.
Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
Po končanem postopku pristojni organ občine izda odločitev o izbiri.
Po pravnomočnosti odločitve o izbiri pristojni organ koncedenta izda odločbo skladno z določili zakona, ki ureja javno- zasebno partnerstvo.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu Občine Radeče sklene njen župan, odločitev o izbiri pa sprejme občinska uprava.
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar nosi celotno tveganje potreb po storitvah in druga tržna tveganja koncesije.
Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije, skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije,
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta,
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja,
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih,
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem,
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje storitev na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja storitev,
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem storitev,
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje,
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
X. VIRI FINANCIRANJA STORITEV
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom.
Cenik storitev in način usklajevanja cen je sestavni del koncesijske pogodbe.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem storitev, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Pristojni organ poleg nadzora opravlja tudi funkcijo koordinacije s koncedentom na način, da odločajo o strateških vprašanjih v zvezi z delovanjem, širitvijo, pomembnejšimi nadgradnjami in programsko shemo omrežja, vključno s potrjevanjem cenika storitev.
Službe lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom storitev v režijo.
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami tega odloka.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje storitev ali izvajanje v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu temelječem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane storitve v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana storitev.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje storitev. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano storitev v režijo ali ga odda na drug način, določen z zakonom in sprejetimi akti Občine Radeče.
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo storitev možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja storitev. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot štiri mesece.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje največ enega leta.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati storitev do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec.
XIII. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE STORITEV
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje storitev ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano storitev tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju storitev v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih storitev v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
Stavka delavcev koncesionarja ne šteje za razloge višje sile. V primeru stavke delavcev mora koncesionar zagotoviti izvajanje storitev najmanj v obsegu, kot je za tovrstni primer predvideno v veljavni zakonodaji.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
Koncesija je prenosljiva le s soglasjem koncedenta.
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika.
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XIV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 381-2/2016
Radeče, dne 13. aprila 2016
Tomaž Režun l.r.
