Vsebina Uradnega lista

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. marca 2016.

Št. 003-02-2/2016-7

Ljubljana, dne 20. aprila 2016

V Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J in 63/13 – ZS-K) se v prvem odstavku 2. člena 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:

»3. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES,

4. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. 3. 2005, str. 9); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES,«.

6. točka se spremeni tako, da se glasi:

»6. Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 153 z dne 22. 5. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES,«.

9. točka se spremeni tako, da se glasi:

»9. Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/39/ES,«.

11. in 12. točka se spremenita tako, da se glasita:

»11. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES (UL L št. 294 z dne 6. 11. 2013, str. 13); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES, in

12. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU), v delu, ki se nanaša na borznoposredniške družbe.«.

13. točka se črta.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:

1. Uredbe Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L št. 336 z dne 23. 12. 2003, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2273/2003),

2. Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1604 z dne 12. junija 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede elementov v zvezi s prospekti in oglaševanjem (UL L št. 249 z dne 25. 9. 2015, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2004,

3. Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/62 z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s količnikom finančnega vzvoda (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015, str. 37); v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU,

4. Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 909/2014/EU.«.

Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:

1. ZBan-2 je zakon, ki ureja bančništvo,

2. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate,

3. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe,

4. ZISDU-3 je zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,

5. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor,

6. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme,

7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek,

8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor,

9. ZUAIS je zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.«.

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pomen pojmov »pokojninska družba«, »družba za upravljanje« in »skupina« je določen v ZFK.

(2) Pomen pojma »upravljavec alternativnih investicijskih skladov« (v nadaljnjem besedilu: AIS) je opredeljen v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni upravljavca AIS iz 9. člena ZUAIS.

(3) Če za posamezen primer ni določeno drugače, je pomen pojmov »finančne storitve«, »bančne storitve«, »pomožne storitve«, »vzajemno priznane finančne storitve«, »dodatne finančne storitve«, »druge finančne storitve«, »banka«, »finančna družba«, »država članica«, »tretja država«, »Komisija«, »ožji družinski član«, »bančna skupina«, »upravljalni organ«, »višje vodstvo«, »sistemsko tveganje« in »modelsko tveganje« določen v ZBan-2.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pojmi iz 5. in 6. poglavja tega zakona pomen, kot je opredeljen v 4. členu Uredbe 575/2013/EU.

(5) Za opredelitev pojmov »finančni holding«, »mešani poslovni holding«, »nadrejeni finančni holding države članice« in »EU nadrejeni finančni holding« se smiselno uporabljata tretja in četrta alineja 11. točke prvega odstavka 7. člena ZBan-2.

(6) Pomen pojma »zavarovalni holding« je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

(7) Pomen pojmov »nematerializiran vrednostni papir« in »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« je določen v zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.

(8) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev, država gostiteljica pa je država, ki ni država sedeža družbe in v kateri je družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.

(9) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države sedeža finančne družbe.

(10) Oseba države članice je oseba države členice, ki je fizična oseba in ima v tej državi članici prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te države članice.

(11) Oseba tretje države je oseba posamezne tretje države, ki je fizična oseba in ima v tej tretji državi prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te tretje države.

(12) Pojem »Pomembna borznoposredniška družba« pomeni borznoposredniško družbo, ki jo kot pomembno opredeli agencija na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne borznoposredniške družbe iz prejšnjega stavka v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne borznoposredniške družbe agencija upošteva:

1. velikost in notranjo organiziranost borznoposredniške družbe,

2. naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih borznoposredniška družba opravlja,

3. sistemski pomen borznoposredniške družbe.«.

Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Ne glede na prejšnji odstavek so pri uporabi določb 5., 6. in 8. poglavja tega zakona »pomožne investicijske storitve« upravljanje premoženja investicijskega podjetja, vodenje zbirk podatkov, vključno z osebnimi podatki, ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev enega ali več investicijskih podjetij.«.

V tretjem odstavku 11. člena se besedilo »prvem odstavku 14. člena ZBan-1« nadomesti z besedilom »4. točki drugega odstavka 8. člena ZBan-2«.

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Centralni register je centralni register, kakor ga opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje. Centralni register ima položaj centralnega depoja.

(2) Centralna klirinškodepotna družba je centralno depotna družba, kakor jo opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

Poravnava pomeni poravnavo, kakor je opredeljena v 7. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 909/2014/EU.«.

V 22. členu se v napovednem stavku besedilo »31. členu ZBan-1« nadomesti z besedilom »1. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-2«.

Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Izdajatelj je oseba, ki izda ali namerava izdati vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Za izdajatelja potrdil o deponiranju vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, se šteje izdajatelj vrednostnih papirjev.«.

Za 31.a členom se dodata nova 31.b in 31.c člen, ki se glasita:

Družba z zmanjšano tržno kapitalizacijo je družba, ki kotira na organiziranem trgu in je imela povprečno tržno kapitalizacijo manj kot 100.000.000 eurov na podlagi kotacij ob zaključku leta za prejšnja tri koledarska leta.

Mala in srednje velika podjetja so gospodarske družbe, ki glede na svoj zadnji letni računovodski izkaz ali konsolidirani računovodski izkaz izpolnjujejo najmanj dve od naslednjih treh meril:

– povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je manj kot 250,

– celotna bilanca stanja ne presega 43.000.000 eurov,

– letni čisti prihodek ne presega 50.000.000 eurov.«.

V prvem odstavku 32. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. investicijsko podjetje tretje države, ki ni banka in ki pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.«.

V drugem odstavku se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:

»2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-2 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-2 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,

3. banka tretje države, ki v skladu z ZBan-2 pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji ter je v skladu z ZBan-2 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.«.

V petem odstavku 33. člena se kratica »ZBan-1« nadomesti s kratico »ZBan-2«.

V prvem odstavku 34. člena se 12. točka spremeni tako, da se glasi:

»12. osebe, ki imajo položaj lokalnega podjetja po 4. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.«.

V prvem odstavku 35. člena se v 1. točki besedilo »152. do 160. člen« nadomesti z besedilom »152. in 153. člen ter 154. do 160. člen«.

V tretjem odstavku se besedilo »11. člena ZBan-1« nadomesti z besedilom »6. člena ZBan-2«.

Peti odstavek se črta.

V tretjem odstavku 38. člena se v prvi in drugi alineji besedilo »1. juliju 2005« nadomesti z besedilom »26. novembru 2013«.

V prvem odstavku 41. člena se tretja alineja 5. točke spremeni tako, da se glasi:

»– izkazujejo sprejem depozita iz prvega odstavka 94. člena ZBan-2 in«.

Četrti odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Če niti v osnovnem prospektu niti v dodatkih k prospektu niso vključeni končni pogoji ponudbe, ki vsebujejo informacije o vrednostnih papirjih, morajo biti ti dani na razpolago vlagateljem in predloženi agenciji oziroma pristojnemu nadzornemu organu matične države članice, ki jih posreduje pristojnim nadzornim organom držav članic gostiteljic, ko je dana ponudba javnosti, in sicer kakor hitro je mogoče in, če je le mogoče, pred začetkom veljavnosti te ponudbe oziroma pred uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje. Agencija sporoči končne pogoje ESMA. Končni pogoji se ne uporabljajo za dopolnitev osnovnega prospekta in lahko vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na pojasnilo o vrednostnih papirjih. V primerih iz prvega stavka tega odstavka se uporablja 1. točka prvega odstavka 59. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Prospekt mora vsebovati podatke o vseh osebah, ki so odgovorne za pravilnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, in sicer najmanj o naslednjih osebah glede na namen priprave prospekta o:

1. izdajatelju,

2. članih organov vodenja ali nadzora izdajatelja,

3. ponudniku oziroma vlagatelju zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če ponudnik oziroma vlagatelj zahteve ni hkrati izdajatelj,

4. morebitnem poroku za obveznosti iz vrednostnih papirjev.«.

V tretjem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Osebe iz prvega odstavka« nadomesti z besedilom »Osebe iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka«.

Besedilo 81. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Izdajatelj s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je opravil prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi ponudbe javnosti, v zvezi s katero je po določbah 2. poglavja tega zakona treba objaviti prospekt, mora vrednostne papirje, ki so bili predmet te ponudbe, izdati kot nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralni register.«.

V osmem odstavku 101. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. v drugih primerih: s potekom dveh let od vpisa tega sklepa v sodni register.«.

Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:

»(11) Prvi do deseti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer:

1. se namesto pojma »skupščina« uporablja pojem »zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določne izdaje«,

2. se namesto pojma »statut družbe« uporablja pojem »prospekt oziroma, kadar v skladu z 41. členom tega zakona prospekt ni obvezen, pogoji izdaje«,

3. se namesto pojma »delnice« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,

4. se namesto pojma »lastniški vrednostni papirji« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,

5. se namesto pojma »osnovni kapital« uporablja pojem »vsota vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje«,

6. se namesto pojma »delničar« uporablja pojem »imetnik dolžniškega vrednostnega papirja«,

7. se namesto pojma »vpis v sodni register« uporablja pojem »javna objava notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje«,

8. se v zvezi z osmim odstavkom tega člena sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga ne vpiše v sodni register, ampak javna družba javno objavi notarski zapisnik z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga pri čemer slednji začne učinkovati, ko je za to podano soglasje javne družbe ter:

– če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 vsote vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje: z javno objavo notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

– v drugih primerih: s potekom šestih mesecev od javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

9. v zvezi z devetim odstavkom tega člena, javna družba o objavi notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, obvesti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo dolžniški vrednostni papirji na podlagi sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, naslednji delovni dan po objavi tega notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,

10. se za sklic zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje smiselno uporablja 295. člen ZGD-1, pri čemer se smiselno uporabljajo pojmi, kakor so navedeni v tem odstavku,

11. se za pravico do denarne odpravnine uporabijo določbe iz prospekta oziroma iz pogojev izdaje, v kolikor so pogoji glede denarne odpravnine v prospektu oziroma v pogojih izdaje določeni drugače kot to določa ta člen,

12. se osmi, deveti in smiselno deseti odstavek tega člena ter 8. do 10. točka tega odstavka uporabljajo le, če prospekt oziroma pogoji izdaje ne določajo drugače.«.

Besedilo 102. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) 3. poglavje tega zakona se uporablja za razkrivanje nadzorovanih informacij javnih družb, katerih matična država članica je Republika Slovenija.

(2) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na znesek, manjši od 1.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je skoraj enak 1.000 eurov, in v zvezi z izdajo delnic je:

1. če ima javna družba položaj osebe države članice: država članica, v kateri ima registriran sedež,

2. če ima javna družba položaj osebe tretje države: država članica, ki jo izbere javna družba med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji sprejeti v trgovanje.

(3) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo drugih vrednostnih papirjev, razen izdaj iz drugega odstavka tega člena, je tista država članica, ki jo med naslednjimi državami članicami izbere javna družba:

1. država članica, v kateri ima javna družba registriran svoj sedež, ali

2. katera koli država članica, na območju katere so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.

(4) Javna družba lahko za svojo matično državo članico izbere samo eno državo članico.

(5) Javna družba mora obvestilo o izbiri matične države članice objaviti na način, določen s tem zakonom za objavo nadzorovanih informacij.

(6) Javna družba mora o izbiri matične države članice obvestiti:

1. če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, agencijo,

2. pristojni nadzorni organ matične države članice in

3. pristojne nadzorne organe držav članic gostiteljic.

(7) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po 2. točki drugega odstavka tega člena ostane veljavna, razen če:

1. javna družba izbere drugo matično državo po devetem odstavku tega člena in

2. svojo izbiro razkrije v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.

(8) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po tretjem odstavku tega člena učinkuje najmanj tri leta od dneva, ko javna družba obvesti agencijo o tej izbiri, razen če so pred potekom tega obdobja:

1. vsi vrednostni papirji javne družbe umaknjeni iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU, ali

2. je javna družba izbrala drugo matično državo po drugem ali devetem odstavku tega člena.

(9) Za javno družbo, katere vrednostni papirji:

1. niso več uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena in

2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ene ali več drugih držav članic, je nova matična država članica javne družbe:

– država članica, v kateri ima javna družba registriran sedež, ali

– država članica, ki jo javna družba izbere med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.

(10) Če javna družba v treh mesecih od datuma, ko so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti, ne razkrije svoje matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena:

1. je matična država država članica, v kateri so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, ali

2. so matične države države članice, v katerih so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, dokler javna družba ne izbere in razkrije ene same matične države članice.

(11) Država članica gostiteljica je država članica, na območju katere so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, če se razlikuje od matične države članice izdajatelja.

(12) Če so vrednostni papirji, glede katerih je matična država članica javne družbe druga država članica, uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, se za javno družbo, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, oziroma osebo, ki je zahtevala njihovo uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, uporablja 136. člen tega zakona.«.

V drugem odstavku 103. člena se črta besedilo »129. člen in«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) 109. do 113. členi, 115. in 116. člen tega zakona se ne uporabljajo za naslednje javne družbe:

1. javne družbe, ki imajo položaj:

– države članice,

– organa regionalne ali lokalne oblasti države članice,

– javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic,

– Evropske centralne banke ali centralne banke države članice,

– Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je bil ustanovljen z okvirnim sporazumom o družbi EFSF in katerega koli drugega mehanizma, vzpostavljenega zaradi ohranitve finančne stabilnosti Evropske monetarne unije z zagotavljanjem začasne finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro,

2. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 100.000 eurom,

3. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziran trg EU pred 31. decembrom 2010, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.«.

V prvem odstavku 110. člena se beseda »pet« nadomesti z besedo »deset«.

Besedilo 112. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Javna družba mora objaviti svoje polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kakor v treh mesecih po koncu tega obdobja. Javna družba mora zagotoviti, da njeno polletno poročilo ostane javno dostopno najmanj deset let po objavi.«.

114. člen se spremeni tako, da se glasi:

Javna družba iz prvega odstavka 70.b člena ZGD-1 mora v skladu z drugim do petim odstavkom 70.b člena ZGD-1 objaviti konsolidirano poročilo o plačilih vladam najpozneje šest mesecev po koncu vsakega poslovnega leta in zagotoviti, da je javno dostopno še najmanj deset let po objavi.«.

V prvem odstavku 115. člena se besedilo »in 129.« črta.

V prvem odstavku 116. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

»1. ustrezno drugačno obdobje javne dostopnosti letnih poročil po prvem odstavku 110. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi uskladitve z uredbo ali drugim izvedbenim predpisom iz drugega odstavka tega člena,«.

Na koncu 4. točke se pika nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5. način priprave letnih računovodskih poročil javnih družb v enotni elektronski obliki poročanja.«.

V drugem odstavku se besedilo »šestega odstavka 4. člena« nadomesti z besedilom »šestega in sedmega odstavka 4. člena«.

Za petim odstavkom 117. člena se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:

»(6) Javno družbo mora o spremembi pomembnih deležev obvestiti tudi oseba, ki na podlagi vsote glasovalnih pravic iz prvega odstavka 118. člena ter 119. in 120. člena tega zakona doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža.

(7) Za obveščanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 123. in 134. člen tega zakona, pri čemer mora biti število glasovalnih pravic navedeno ločeno za primere iz prvega odstavka 118. člena ter ločeno za primere iz 119. in 120. člena tega zakona.«.

Za tretjim odstavkom 118. člena se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

»(4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige banke ali investicijskega podjetja na podlagi trgovalne knjige, kakor jo ureja Uredba 575/2013/EU, če:

1. delež glasovalnih pravic iz trgovalne knjige ne presega 5 % in

2. se glasovalne pravice iz delnic iz trgovalne knjige ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.

(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za stabilizacijo finančnih instrumentov v skladu z Uredbo 2273/2003, če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.«.

119. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Javno družbo mora o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 118. člena tega zakona obveščati tudi imetnik:

1. finančnih instrumentov, ki vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico, in

2. finančnih instrumentov, ki niso zajeti v prejšnji točki ter se nanašajo na delnice in imajo podoben gospodarski vpliv kakor ga imajo finančni instrumenti iz prejšnje točke, ne glede na to, ali dajejo pravico do fizične poravnave ali ne.

(2) Za finančni instrument iz prejšnjega odstavka se šteje:

1. prenosljivi vrednostni papir,

2. opcija,

3. terminska pogodba,

4. menjalni posel,

5. dogovor o terminski obrestni meri,

6. pogodba na razliko in

7. vse druge pogodbe ali dogovori, ki imajo podoben gospodarski vpliv in jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini.

(3) Drugi, tretji in četrti odstavek 118. člena, 122. člen ter tretji odstavek 123. člena tega zakona se smiselno uporabljajo glede obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena obveščati o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 127. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. v zvezi z obveznostmi imetnikov finančnih instrumentov:

– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona in način izračunavanja skupnega deleža glasovalnih pravic za presojo pragov pomembnega deleža,

– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona glede izpolnjevanja naročila oziroma zahteve delničarja, da trguje kako drugače kakor za lastni račun,

– podrobnejša pravila o vsebini obvestila iz prvega odstavka 119. člena tega zakona z določitvijo standardiziranega obrazca obvestila,

– podrobnejša pravila o rokih in naslovniku obvestila,«.

V drugem odstavku se besedilo »podlagi sedmega odstavka« nadomesti z besedilom »podlagi šestega b in sedmega odstavka«.

129. člen se črta.

Tretji odstavek 133. člena se črta.

Za četrtim odstavkom 137. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, ki ga upravlja, dostopen tudi prek evropske točke za elektronski dostop, ki jo vzpostavi ESMA.«.

V prvem odstavku 138. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. podrobnejša pravila o dostopu do nadzorovanih informacij in v zvezi s tem zlasti:

– minimalne standarde glede mesta objave,

– minimalne standarde za učinkovito predložitev nadzorovanih informacij,

– minimalne standarde sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij,

– pravila za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo sistemi iz 137. člena tega zakona,

– pravila za dostop do informacij iz 137. člena tega zakona na ravni EU.«.

V tretjem odstavku se besedilo »v skladu s prvim odstavkom« nadomesti z besedilom »v skladu z drugim odstavkom«.

Besedilo 146. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Agencija lahko izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:

1. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu, če utemeljeno sumi, da javna družba, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona,

2. prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če ugotovi, da so kršene določbe 3. poglavja tega zakona, ali če utemeljeno sumi, da bodo kršene določbe 3. poglavja tega zakona,

3. objavi, da osebe iz 143. člena tega zakona ne izpolnjujejo svojih obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona,

4. izreče druge ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna družba izpolnjuje svoje obveznosti do delničarjev iz 130. člena oziroma do imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz 131. člena tega zakona,

5. začasno ukine izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic v primeru hujših kršitev šestega in sedmega odstavka 117. člena, prvega odstavka 118. člena, 119. člena in 120. člena ter drugega odstavka 123. člena tega zakona.

(2) Agencija lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam iz 143. člena tega zakona, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora izreče ukrepe nadzora, pri čemer upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in prepreči nadaljnje ravnanje ali opustitve, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, zlasti pa:

1. resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja,

2. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti,

3. izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti,

4. sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve,

5. predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.«.

Za 146. členom se dodata nova 146.a in 146.b člen, ki se glasita:

(1) Agencija z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona.

(2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije, ko je postopek z izdajo ukrepa ali sankcije dokončen, razen če je bil pričet postopek sodnega varstva na podlagi šestega odstavka 146.b člena tega zakona. V tem primeru agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.

(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:

1. o kršitelju:

– o nazivu in sedežu pravne osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena pravni osebi, ali

– o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena fizični osebi;

2. o kršitvi:

– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona,

– naravo ugotovljenih kršitev;

3. izrek odločbe s katero se postopek konča;

4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.

(4) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.

(1) Ne glede na prejšnji člen agencija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz tretjega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:

1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna ali

2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave ali

3. bi vpletenim osebam z objavo verjetno nastala nesorazmerna škoda.

(2) Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(3) Če agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani agencije, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.

(4) Agencija odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.

(5) Če na podlagi ugovora kršitelja agencija ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(6) Zoper odločbo, s katero agencija zavrne ugovor, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo.

(7) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena lahko agencija na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani agencije umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.«.

Za drugim odstavkom 148. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic pri zadevah, ki se obravnavajo v Republiki Sloveniji in še vsaj v eni državi članici, da se zagotovi učinkovito izrekanje sankcij in nadzornih ukrepov.«.

V prvem odstavku 151. člena se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:

»3. finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke drugega odstavka 5. člena ZBan-2,

4. dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-2 in«.

Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(2) Borznoposredniška družba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.

(3) Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se uporablja ZISDU-3, ZUAIS in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.«.

152. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 730.000 eurov, če v 153. členu tega zakona ni določeno drugače.

(2) Ustanovni kapital borznoposredniške družbe vključuje eno ali več postavk iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.«.

153. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 125.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje naslednje pogoje:

– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in

– je upravičena opravljati eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in če sme sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank.

(2) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 50.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, in tudi ne sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ali

– ima položaj lokalnega podjetja iz 4. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.

(3) Posedovanje pozicij v finančnih instrumentih, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige, za namen vlaganja kapitala, se ne šteje za opravljanje investicijskih poslov iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.«.

Za 153. členom se dodata nova 153.a in 153.b člen, ki se glasita:

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe je 50.000 eurov.

(2) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.

(3) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.

(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, opravlja storitve zavarovalnega posredovanja in ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti, kakršno za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnega posrednika zahteva zakon, ki ureja zavarovalništvo, znaša 25.000 eurov.

(2) Mala borznoposredniška družba iz prejšnjega odstavka lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 750.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.

(3) Mala borznoposredniška družba iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.«.

Besedilo 155. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 59. do 74., 76. do 78. in 266. do 269. členi ZBan-2.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3. pri smiselni uporabi drugega odstavka 65. člena ZBan-2 namesto pojmov »borznoposredniška družba ali družba za upravljanje« uporablja pojem »banka«,

4. pri smiselni uporabi tretjega odstavka 268. člena ZBan-2 namesto napotila na 339. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 545. člen tega zakona.«.

Besedilo 155.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»V povezavi s 155. členom tega zakona agencija predpiše:

1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 66. člena ZBan-2,

2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,

3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 74. člena ZBan-2.«.

157. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za člane oziroma članice uprave in nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član uprave oziroma član nadzornega sveta) borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 36. do 58. ter 270. do 273. členi ZBan-2 in določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

(2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 48. do 58., 270. in 273. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) pa tudi 36. do 47., 271. in 272. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.

(3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,

4. namesto napotila na ZBan-2 uporablja napotilo na ta zakon,

5. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«,

6. namesto pojma »bančni sistem« uporablja pojem »finančni sistem«.

(4) Revizijske komisije iz 49. člena ZBan-2 ni potrebno imenovati borznoposredniški družbi, ki se v skladu z 31.c členom tega zakona šteje za malo in srednje veliko podjetje. Naloge komisije v takšnem primeru izvaja upravljalni organ borznoposredniške družbe, pri čemer predsednik upravljalnega organa ne sem biti predsednik revizijske komisije.«.

Prvi odstavek 159. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če skupščina borznoposredniške družbe sprejme sklep o prenehanju borznoposredniške družbe in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borznoposredniške družbe spremeni tako, da ta ne bo več opravljala investicijskih storitev in poslov, se smiselno uporabljajo 79. do 85. člen ZBan-2.«.

V drugem odstavku se v napovednem stavku kratica »ZBan-1« nadomesti s kratico »ZBan-2«.

Besedilo 160. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za stečaj borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 318. člen, drugi odstavek 321. člena, 322.a in 326. do 328. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena določeno drugače.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-1 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, razen kadar se pojem »banka« nanaša na banko prevzemnico,

2. namesto pojma »zajamčena vloga« uporablja pojem »zajamčena terjatev«,

3. pri smiselni uporabi prvega odstavka 326. člena ZBan-1 namesto besedila »v petih delovnih dneh po začetku stečajnega postopka« uporablja besedilo »v desetih delovnih dneh po dnevu, ko Banka Slovenije imenuje banko prevzemnico« in namesto besedila »stanje vseh vlog« uporablja besedilo »stanje vseh zajamčenih terjatev vlagateljev iz 461. člena tega zakona in«,

4. pri smiselni uporabi tretjega odstavka 326. člena ZBan-1 namesto napotila na 316. člen ZBan-1 uporablja napotilo na 467. člen tega zakona in namesto besedila »dne izdaje odločbe iz prvega odstavka 320. člena tega zakona« uporablja besedilo »dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo«.

(3) Izvod sklepa o začetku stečajnega postopka sodišče nemudoma vroči tudi agenciji, ki o tem nemudoma obvesti Banko Slovenije.

(4) Banka Slovenije določi banko prevzemnico v treh delovnih dneh po prejemu obvestila agencije iz prejšnjega odstavka.

(5) Borznoposredniška družba v stečaju in banka prevzemnica zapisnik iz prvega odstavka 326. člena ZBan-1 v enakem roku kakor Banki Slovenije posredujeta tudi agenciji.«.

V 165. členu se druga alineja 2. točke spremeni tako, da se glasi:

»– opis ureditve notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2,«.

V prvem odstavku 167. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:

»4. če je načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2 ustrezna in primerna za upravljanje s tveganji, ki jim bo borznoposredniška družba pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena,«.

V drugem odstavku se besedilo »načrtovani sistem upravljanja iz 124. člena ZBan-1 ni ustrezen oziroma primeren« nadomesti z besedilom »načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2 ni ustrezna oziroma primerna«.

Tretji odstavek 178. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Za investicijsko podjetje države članice, ki opravlja investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji prek podružnice, se uporabljajo tudi:

1. drugi odstavek 89. člena in 92. člen ZBan-2 v zvezi s 196. členom tega zakona,

2. 462. člen tega zakona,

3. 394. in 395. člena Uredbe 575/2013/EU v delu, v katerem se nanašata na poročila in informacije, potrebne za statistične namene, ter

4. določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.«.

Prvi odstavek 184. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za investicijsko podjetje tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovilo podružnico, se uporabljata drugi odstavek 89. člena in 92. člen ZBan-2 v zvezi s 196. členom tega zakona.«.

V prvem odstavku 189. člena se v 4. točki beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«.

Prvi odstavek 192. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za opredelitev pojmov v zvezi z upravljanjem s tveganji se smiselno uporabljata 7. in 8. člen ZBan-2.«.

V drugem odstavku se v napovednem stavku kratica »ZBan-1« nadomesti s kratico »ZBan-2«.

193. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za upravljanje borznoposredniške družbe s tveganji se smiselno uporabljajo 128. do 183. člen ZBan-2.

(2) Za borznoposredniško družbo, ki ima dovoljenje za poslovanje za svoj račun ali izvedbo prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, se smiselno uporabljajo 206. do 233. člen ZBan-2. Ta odstavek v zvezi s smiselno uporabo 206. do 209. člena ZBan-2 se ne uporablja za tiste borznoposredniške družbe, ki se v skladu z 31.c členom tega zakona štejejo za mala in srednje velika podjetja. Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz tega odstavka.

(3) Če mora borznoposredniška družba izpolnjevati obveznosti na konsolidirani podlagi po četrtem ali petem odstavku tega člena, se smiselno uporabljata 133. in 134. člen ZBan-2.

(4) Borznoposredniška družba mora izpolnjevati obveznosti na konsolidirani podlagi, če ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja Republike Slovenije, razen če je hkrati podrejena banki, ki ima položaj nadrejene banke Republike Slovenije.

(5) Borznoposredniška družba, ki je podrejena finančnemu holdingu, mora izpolnjevati obveznosti na podlagi konsolidiranega položaja finančnega holdinga, če finančnemu holdingu ni podrejena nobena kreditna institucija.

(6) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

2. namesto pojmov »Banka Slovenije« ali »Evropska centralna banka« uporablja pojem »agencija«,

3. namesto pojmov »nadrejena banka« in »EU nadrejena banka« uporabljata pojma »nadrejeno investicijsko podjetje« in »EU nadrejeno investicijsko podjetje«,

4. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,

5. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«.

(7) Ne glede na prvi odstavek 141. člena ZBan-2 in prvi odstavek 143. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom tega člena lahko borznoposredniška družba, namesto da bi organizirala lastno službo notranjega revidiranja, opravljanje nalog notranjega revidiranja prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.«.

Besedilo 194. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Agencija v predpisih o upravljanju s tveganji, ki jih izda na podlagi 135. in 233. člena ZBan-2 v zvezi s prvim in drugim odstavkom prejšnjega člena, smiselno upošteva predpise o upravljanju s tveganji, ki jih na podlagi 135. in 233. člena ZBan-2 izda Banka Slovenije, in posebnosti, ki se nanašajo na borznoposredniške družbe.«.

196. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za poslovne knjige in letna poročila, revidiranje in razkritja borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 86., 87. in 89. do 92. členi, 1. do 3. točka prvega odstavka in drugi odstavek 93. člena ter 140. člen ZBan-2.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in

3. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«.

Za 196. členom se doda nov 196.a člen, ki se glasi:

(1) Borznoposredniška družba razkritja iz 8. dela Uredbe 575/2013/EU objavi na svojih javnih spletnih straneh.

(2) Agencija predpiše pravila o pogostejših razkritjih informacij iz prejšnjega odstavka, če je to potrebno zaradi spremenjenih pogojev poslovanja borznoposredniških družb in delovanja finančnega sistema.

(3) Borznoposredniška družba na svojih javnih spletnih straneh pojasni način izpolnjevanja zahtev, ki so določene s predpisi iz drugega odstavka 9. člena ZBan-2 glede:

1. ureditve notranjega upravljanja borznoposredniške družbe in organizacijske strukture borznoposredniške družbe,

2. politike izbora članov upravljalnega organa,

3. politik prejemkov iz 169. do 171. člena ZBan-2.

(4) Nadrejena borznoposredniška družba v Republiki Sloveniji na svojih javnih spletnih straneh letno objavi opis pravne in organizacijske strukture investicijske skupine, vključno z opisom ureditve notranjega upravljanja v skladu s 128. členom ZBan-2, ureditve glede razmerji tesne povezanosti in ureditve upravljanja v podrejenih družbah v skladu s 134. členom ZBan-2, ali se namesto objave tega opisa sklicevati na enakovredne informacije.«.

V prvem odstavku 207. člena se osma alineja 1. točke spremeni tako, da se glasi:

»– lokalna podjetja v pomenu, opredeljenem v 4. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU,«.

Besedilo 219. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če borznoposredniška družba napoti stranko k drugi borznoposredniški družbi ali investicijskemu podjetju države članice, da za račun stranke opravi investicijske storitve ali pomožne investicijske storitve, se borznoposredniška družba ali investicijsko podjetje države članice, h kateremu je bila stranka napotena, lahko zanese na informacije, ki ji jih je o stranki predložila borznoposredniška družba, ki jo je napotila.

(2) Borznoposredniška družba, ki je napotila stranko, ostane v razmerju do te stranke odgovorna za popolnost in pravilnost informacij o stranki, ki jih je predložila borznoposredniški družbi ali investicijskemu podjetju države članice, h kateremu jo je napotila.

(3) Borznoposredniška družba ali investicijsko podjetje države članice, h kateremu je bila stranka napotena, se lahko tudi zanese, da je borznoposredniška družba, ki jo je napotila, dala stranki ustrezna priporočila in pojasnila v zvezi s storitvami in posli, glede katerih jo je napotila k drugi borznoposredniški družbi ali investicijskemu podjetju države članice.

(4) Borznoposredniška družba, ki je napotila stranko, ostane v razmerju do te stranke odgovorna za pravilnost in ustreznost priporočil in nasvetov iz prejšnjega odstavka, ki jih je dala stranki.

(5) Borznoposredniška družba ali investicijsko podjetje države članice, h kateremu je bila stranka napotena, je odgovorna za pravilno opravo storitve oziroma posla v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona ob upoštevanju odgovornosti borznoposredniške družbe, ki je stranko napotila, iz drugega in četrtega odstavka tega člena.

(6) Napotitev stranke po prvem do petem odstavku tega člena pomeni posredovanje naročila stranke v imenu in za račun te stranke oziroma posredovanje strankinega naročila za opravo določene storitve.«.

Četrti odstavek 247. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Borznoposredniška družba omogoči vpis in vodenje zastavne pravice in pravice do prepovedi razpolaganja v poddepoju. Borznoposredniška družba lahko v poddepoju omogoči tudi vpis in vodenje užitka ter odkupne in predkupne pravice.«.

Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Za namen vodenja poddepoja po tem zakonu se podatki iz 2. točke drugega odstavka tega člena zbirajo neposredno od osebe, na katero se nanašajo.«.

V tretjem odstavku 253. člena se kratica »ZNVP« nadomesti z besedilom »zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje«.

V četrtem odstavku 273. člena se besedilo »četrtega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.

Prvi odstavek 294. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Borznoposredniške družbe omogočijo zunajsodno reševanje sporov med borznoposredniškimi družbami in njihovimi neprofesionalnimi strankami iz njihovih medsebojnih pogodbenih razmerij pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določili zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.«.

Besedilo 296. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Agencija je pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora nad borznoposredniško družbo glede vseh storitev in poslov, ki jih borznoposredniška družba opravlja v Republiki Sloveniji, državi članici in tretji državi, v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU.

(2) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad borznoposredniško družbo, lahko agencija od:

1. oseb, ki so z borznoposredniško družbo v razmerju tesne povezanosti,

2. oseb, na katere je borznoposredniška družba prenesla pomemben del svojih poslovnih procesov, in

3. imetnikov kvalificiranih deležev v borznoposredniški družbi zahteva ustrezna poročila in informacije ter opravi pregled njihovega poslovanja.

(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug nadzorni organ, agencija v sodelovanju z njim opravi pregled poslovanja te osebe v skladu z oddelkom 2.2.3. ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona.

(4) Za dosego namena nadzora nad borznoposredniško družbo je agencija pristojna in odgovorna tudi za nadzor:

1. nad člani uprave borznoposredniške družbe v obsegu, določenem v 270. do 272. členu ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona,

2. nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v oddelku 3.5 ZBan-2 v zvezi s 155. členom tega zakona, in sicer v skladu z oddelkom 8.4. ZBan-2, in

3. nad člani nadzornega sveta borznoposredniške družbe v obsegu, določenem v 273. členu ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona.«.

Besedilo 297. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad investicijskim podjetjem države članice glede storitev in poslov, ki jih ta opravlja v Republiki Sloveniji, in nad podružnico investicijskega podjetja države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, in sicer v obsegu, določenem v oddelku 9.2 ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 301. člena tega zakona ter Uredbo 575/2013/EU.«.

V 300. členu se besedilo »pododdelku 7.9.4 ZBan-1« nadomesti z besedilom »oddelku 9.4 ZBan-2«.

Za 300. členom se doda novi 300.a člen, ki se glasi:

Agencija pri opravljanju nalog in pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom zagotavlja, da subjekti nadzora ravnajo v skladu z drugimi veljavnimi pravnimi akti, vključno z akti, ki jih izda Komisija ali drug organ EU na podlagi evropskih pravnih aktov, ki urejajo poslovanje investicijskih podjetij oziroma opravljanje investicijskih storitev in poslov, ter mednarodnimi standardi in priporočili glede poslovanja borznoposredniških družb in bonitetnega nadzora borznoposredniških družb.«.

Besedilo 301. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za nadzor nad borznoposredniško družbo iz prvega odstavka 296. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 14. do 24., 125. do 127., 183., 234. do 237. člen, tretji do peti odstavek 238. člena, 239. do 252., 263. do 265., 270. do 275. in 277. do 314. členi ZBan-2, pri čemer se sklicevanja v 234., 235. in 264. členih ZBan-2 na Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. oktobra 2013, str. 63; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1024/2013) za potrebe tega zakona ne uporabljajo.

(2) Za nadzor iz 297., 298. in 299. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 14. do 24., 125. do 127., 183., 234. do 237., tretji do peti odstavek 238. člena, 239 do 252., 263. do 265., 270. do 275. in 277. do 314. člen ZBan-2, za nadzor iz 297. člena tega zakona pa tudi oddelek 9.2 ZBan-2, pri čemer se sklicevanja v 234., 235. in 264. členih ZBan-2 na Uredbo 1024/2013 za potrebe tega zakona ne uporabljajo.

(3) Za nadzor iz tretjega do petega odstavka 296. člena in iz 300. člena tega zakona se smiselno uporabljajo oddelki 8.1., 8.2., 8.3. in 8.6. ZBan-2, če za posamezen primer ni določeno drugače.

(4) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, namesto pojma »banka države članice« pojem »investicijsko podjetje države članice«, namesto pojma »banka tretje države« pa pojem, »investicijsko podjetje tretje države«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3. namesto pojma »nadrejena banka« uporablja pojem »nadrejeno investicijsko podjetje«, namesto pojma »EU nadrejena banka« pojem »EU nadrejeno investicijsko podjetje«,

4. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,

5. namesto pojma »bančne storitve« ali pojma »finančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«,

6. namesto pojma »zajamčena vloga« uporablja pojem »zajamčena terjatev vlagatelja«,

7. namesto napotila na ZBan-2 uporablja napotilo na ta zakon,

8. pri smiselni uporabi 24. člena ZBan-2 se namesto besedila »Komisijo, Evropski bančni odbor« uporablja beseda »Komisijo«,

9. pri smiselni uporabi oddelka 9.2 ZBan-2 se namesto napotila na 118. člen ZBan-2 uporablja napotilo na drugi in tretji odstavek 178. člena tega zakona.

(5) Poleg namena nadzora po 234. členu ZBan-2 v zvezi s prvim in drugim odstavkom tega člena opravlja agencija nadzor tudi zaradi preverjanja, ali borznoposredniška družba, investicijsko podjetje države članice ali investicijsko podjetje tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ravna:

1. vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo,

2. na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga, ter

3. v skladu s predpisi iz 1. točke 197. člena tega zakona.

(6) V postopku poročanja na zahtevo agencije skladno z 241. členom ZBan-2 vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

(7) Poleg poročil in informacij, ki jih agencija lahko zahteva na podlagi 241. člena ZBan-2 v povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, lahko agencija zahteva tudi, da ji subjekt nadzora omogoči dostop do katerega koli dokumenta v kakršni koli obliki in izroči kopijo tega dokumenta ter posreduje računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora.«.

V prvem odstavku 301.a člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. ukrepih nadzora, ki jih je izdala na podlagi 289. člena ZBan-2 v zvezi s 301. členom tega zakona, in«.

V drugem odstavku se za besedo »poglavjem« doda besedilo »in 33. členom tega zakona«.

Besedilo 301.b člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če investicijsko podjetje države članice v roku, določenem z odredbo, ki je bila izdana na podlagi 289. člena ZBan-2 v zvezi s 301. členom tega zakona, ne ravna v skladu z navedeno odredbo, lahko agencija prosi ESMA za posredovanje v skladu z 19. členom Uredbe 1095/2010/ES.«.

V prvem odstavku 302. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. če meni, da so potrebni dodatni ukrepi iz 250. člena ZBan-2 ali«.

V 304. členu se besedilo »Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES« nadomesti z besedilom »Direktive 2013/36/EU«, kratica »ZBan-1« pa se nadomesti s kratico »ZBan-2«.

V petem odstavku 305. člena se besedilo »z 226. in 227.« nadomesti z besedilom »s 339. in 340.«.

V prvem odstavku 313. člena se na koncu 6. točke pika nadomesti z vejico in doda nova 7. točka, ki se glasi:

»7. potreben obseg smiselne uporabe členov ZBan-2, na katere napotujejo 319., 321., 329., 337. in 369. členi tega zakona, vendar le v delu, ki se nanaša na obveznosti in pogoje za borzo ali borzni trg.«.

Prvi in drugi odstavek 319. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Za delničarje borze se smiselno uporabljajo 59. do 75. in 266. do 269. členi ZBan-2.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza« in

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«.«.

321. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za člane uprave in nadzornega sveta borze z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 36. do 48., 50., 52. do 56., 58. in 270. do 273. členi ZBan-2.

(2) Za upravni odbor borze z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 48., 50., 52. do 56., 58., 270. in 273. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borze, za izvršne direktorje pa tudi 36. do 47., 271. in 272. členi ZBan-2 ter določbe tega zakona o upravi borze.

(3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3. pri smiselni uporabi drugega odstavka 45. člena ZBan-2 se namesto besedila 2. točke uporablja besedilo »z drugimi zakoni, ki urejajo trgovanje ali poslovanje s finančnimi instrumenti, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi«,

4. pri smiselni uporabi 3. točke prvega in drugega odstavka 271. člena ZBan-2 se namesto napotila na 45. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 325. člen tega zakona.«.

Tretji in četrti odstavek 329. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(3) Za letno poročilo borze se smiselno uporabljajo drugi odstavek 87. člena, 89. člen, prvi, peti in šesti odstavek 90. člena ter 91. in 92. člen ZBan-2.

(4) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza«,

2. pri smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 91. člena ZBan-2 se namesto napotila na drugi odstavek 9. člena ZBan-2 uporablja napotilo na prvi odstavek 369. člena tega zakona,

3. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«.«.

Prvi odstavek 337. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če skupščina borze sprejme sklep o prenehanju borze in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borze spremeni tako, da ta ne bo več opravljala storitev upravljanja borznega trga, se smiselno uporabljajo 79., 80., 82., 83. in 85. člen ZBan-2, če v drugem do šestem odstavku tega člena ni določeno drugače.«.

V prvem odstavku 350. člena se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:

»2. dolžniški vrednostni papir:

– v treh delovnih dneh po prejemu obvestila javne družbe iz 9. točke enajstega odstavka 101. člena tega zakona, vendar ne prej kakor naslednji delovni dan po dnevu, ko po 8. točki enajstega odstavka 101. člena tega zakona začne učinkovati sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, ali

– če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v tem vrednostnem papirju, ali

– v drugih primerih: v treh delovnih dneh po prejemu ustreznega obvestila glede sprejetega veljavnega sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga.

3. lastniški vrednostni papir: v treh delovnih dneh po prejemu obvestila javne družbe iz devetega odstavka 101. člena tega zakona, vendar ne prej kakor naslednji delovni dan po dnevu, ko po osmem odstavku 101. člena tega zakona začne učinkovati sklep o umiku delnic z organiziranega trga,«.

Četrti odstavek 368. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Za dosego namena nadzora nad borzo je agencija pristojna in odgovorna tudi za nadzor:

1. nad člani uprave borze v obsegu, določenem v 271. in 272. členu ZBan-2 v zvezi s 321. in 313. členom tega zakona, in

2. nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v 60. do 74. in 266. do 269. členu ZBan-2 v zvezi s 313. in 319. členom tega zakona.«.

Četrti in peti odstavek 369. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(4) Za nadzor nad borzo se smiselno uporabljajo oddelki 8.1., 8.2., 8.3. in 8.6. ZBan-2 razen 5. točke drugega odstavka 263. člena ZBan-2.

(5) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3. namesto napotila na predpise iz prvega odstavka 234. člena ZBan-2 uporablja napotilo na predpise iz prvega odstavka tega člena.«.

V tretjem odstavku 386. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. s strani poslovodnega organa izdajatelja sprejete odločitve ali s strani poslovodnega organa izdajatelja sklenjene pogodbe, za katere je potrebna odobritev drugega organa izdajatelja, da odločitev ali pogodba postane veljavna, če organiziranost izdajatelja zahteva ločitev med tema organoma, in pod pogojem, da bi razkritje informacij javnosti pred tako odobritvijo skupaj s sočasno objavo, da postopek odobritve še ni končan, ogrozilo pravilno oceno informacij v javnosti.«.

Na začetku prvega odstavka 402. člena se oznaka za odstavek »(1)« črta.

Drugi odstavek se črta.

Besedilo 403. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Poravnava borznih poslov z drugimi finančnimi instrumenti, razen z vrednostnimi papirji iz prejšnjega člena, se opravlja prek poravnalnega sistema, ki ga upravlja centralna klirinškodepotna družba, razen če borza sklene ustrezen dogovor z drugim upravljavcem poravnalnega sistema v skladu z oddelkom 11.6 tega zakona.«.

Prvi odstavek 403.a člena se črta.

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.

Besedilo 404. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Agencija predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravljavec poravnalnega sistema iz oddelka 11.6 tega zakona za prevzemanje položaja centralne nasprotne stranke in opravljanje drugih poslov, pri katerih prevzema kreditno tveganje nasprotne stranke, in sicer glede pravil poravnalnega sistema centralne nasprotne stranke, upravljanja s tveganji, upravljanja s sredstvi, organizacijskimi zahtevami in učinkovitostjo poravnalnega sistema na način, da ti pogoji zagotavljajo varno poslovanje upravljavca poravnalnega sistema iz oddelka 11.6 tega zakona.«.

405. in 406. člen se črtata.

Besedilo 407. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Storitve iz Uredbe 909/2014/EU centralna klirinškodepotna družba opravlja pod razumnimi in nediskriminatornimi poslovnimi pogoji za vse osebe.

(2) Centralna klirinškodepotna družba denarna izplačila, ki jih prejme za račun tretjih oseb, sprejema v dobro denarnega računa iz 40. člena Uredbe 909/2014/EU oziroma drugega fiduciarnega računa, kadar to ni v nasprotju z zahtevami Uredbe 909/2014/EU.«.

Prvi odstavek 407.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Upniki centralne klirinškodepotne družbe ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti z izvršilnimi ukrepi niti v primeru stečaja centralne klirinškodepotne družbe segati na denarno dobroimetje, ki ga je centralna klirinškodepotna družba pridobila za račun tretjih oseb in ki je na posebnem denarnem računu centralne klirinškodepotne družbe.«.

408. do 413. člen se črtajo.

414. do 426. člen se črtajo.

Prvi odstavek 427. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Centralna klirinškodepotna družba mora kot zaupne varovati vse osebne podatke oziroma poslovne skrivnosti posameznega izdajatelja, imetnika, člana ali druge osebe, ne glede na to, kako je pridobila te informacije, razen če je s posebnim predpisom določena javnost teh informacij.«.

428. in 429. člen se črtata.

Besedilo 430. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Centralna klirinškodepotna družba oziroma drug centralni depozitar, ki opravlja storitve za izdajatelje delnic, inkorporirane po ZGD-1, s tarifo določi:

1. nadomestila za odpiranje, zapiranje in vodenje računov ter za opravljanje vpisov v centralnem registru oziroma centralnem depoju,

2. nadomestila, ki jih plačujejo izdajatelji za storitve v zvezi z izdajo, razveljavitvijo in zamenjavo njihovih vrednostnih papirjev ter za vodenje registra imetnikov za izdajatelja,

3. nadomestila za storitve v zvezi s prevzemi in

4. nadomestila za druge storitve, ki jih opravlja.

(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji in ne smejo biti diskriminatorna za posamezne imetnike, izdajatelje, prevzemnike ali vrste vrednostnih papirjev.

(3) Centralna klirinškodepotna družba oziroma drug centralni depozitar po objavi oziroma spremembi tarife agenciji nemudoma posreduje vsakokratno spremembo višine nadomestil iz prvega odstavka tega člena, skupaj z obrazložitvijo razlogov za spremembe. V kolikor agencija oceni, da je v zvezi s spremembo tarife potrebno pričeti postopek nadzora v zvezi s skladnostjo tarife centralne klirinškodepotne družbe oziroma drugega centralnega depozitarja z drugim odstavkom tega člena, agencija pridobi mnenje Banke Slovenije, centralna klirinškodepotna družba oziroma drug centralni depozitar pa zagotovi dokaze glede skladnosti tarife z zakonskimi zahtevami oziroma z razumnimi poslovnimi pogoji.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek, centralna klirinškodepotna družba oziroma drug centralni depozitar, ko določa tarifo v zvezi z nadomestili iz 2. točke prvega odstavka tega člena, za delnice družb, ki so zavezane izdati delnice kot nematerializirani vrednostni papir samo na podlagi ZGD-1, pred objavo oziroma spremembo tarife pridobi tudi soglasje ministra oziroma ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojne za gospodarstvo. Minister, pristojen za gospodarstvo lahko zavrne soglasje, če nadomestila niso v skladu s pogoji iz drugega odstavka tega člena. Če minister, pristojen za gospodarstvo ne odloči o zahtevi za izdajo soglasja v 30 dneh od njenega prejema, se šteje, da je bilo soglasje izdano.

(5) Centralna klirinškodepotna družba oziroma drug centralni depozitar odpravi kršitve in predloži poročilo o njihovi odpravi, kot je to naloženo z odredbo, ki jo agencija izda zaradi neskladja tarife centralne klirinškodepotne družbe oziroma drugega centralnega depozitarja z drugim odstavkom tega člena, najkasneje v treh delovnih dneh od dokončnosti odredbe.«.

Naslov pododdelka »11.2.3 Dovoljenje za upravljanje poravnalnega sistema ter nadzor agencije in Banke Slovenije« se spremeni tako, da se glasi: »11.2.3 Nadzor agencije«.

431. do 436. člen se črtajo.

437. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad centralno klirinškodepotno družbo.

(2) Agencija opravlja nadzor nad centralno klirinškodepotno družbo zaradi preverjanja, ali centralna klirinškodepotna družba posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter drugimi akti, ki urejajo poslovanje s finančnimi instrumenti, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(3) Agencija opravlja nadzor nad centralno klirinškodepotno družbo:

1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil centralne klirinškodepotne družbe in drugih oseb, ki ji po tem ali drugem zakonu morajo poročati,

2. z opravljanjem pregledov poslovanja centralne klirinškodepotne družbe,

3. z izrekanjem nadzornih ukrepov.

(4) Agencija lahko centralni klirinškodepotni družbi pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje nadzorne ukrepe:

1. opozorilo,

2. odreditev odprave kršitve, ki lahko vključuje tudi zahtevo za ustrezno spremembo ali dopolnitev pravil centralne klirinškodepotne družbe,

3. odvzem dovoljenja.

(5) Za nadzor nad centralno klirinškodepotno družbo se smiselno uporabljajo 241. do 247., prvi odstavek 249. člena, 251. in 252. člen, 263. in 265. člen ZBan-2.

(6) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »centralna klirinškodepotna družba«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,

3. namesto napotila na predpise iz drugega odstavka 9. člena ZBan-2 uporablja napotilo na drugi odstavek tega člena.

(7) Za izvajanje nadzora po tem ali drugem zakonu mora centralna klirinškodepotna družba agenciji omogočiti elektronski dostop do podatkov, ki jih zbira na podlagi zakonov, ki urejajo prevzeme, nematerializirane vrednostne papirje in trgovanje s finančnimi instrumenti.

(8) Agencija lahko dostopa do podatkov iz tega člena v obsegu, ki je potreben za izvajanje posameznega nadzora. Pridobljene podatke je dolžna varovati v skladu z zakonom, ki varuje osebne podatke, in s pravili o varovanju poklicne skrivnosti.«.

438. do 443. in 445. do 447. člen se črtajo.

449. člen se črta.

Prvi in drugi odstavek 450.a člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Nalog za poravnavo, ki ga v poravnalni sistem vnese član tega sistema, je veljaven, če je nalog za poravnavo vstopil v poravnalni sistem pred začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper tega člana oziroma drugega udeleženca, za katerega račun je poravnalni član vnesel nalog za poravnavo.

(2) Nalog za poravnavo je veljaven tudi, če je vstopil v poravnalni sistem po začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper člana oziroma drugega udeleženca, za katerega račun je poravnalni član vnesel nalog za poravnavo, če se ta nalog za poravnavo izvrši v poravnalnem sistemu še isti delovni dan, kot ga določajo pravila poravnalnega sistema, in če upravljavec poravnalnega sistema dokaže, da ob nastopu nepreklicnosti naloga za poravnavo ni vedel in ni mogel vedeti za začetek takšnega postopka ali ukrepa.«.

V prvem odstavku 450.b člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. če je pravica iz zavarovanja na tem premoženju nastala po začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 450. člena tega zakona oziroma je bilo premoženje zagotovljeno po začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 450. člena tega zakona, če je pravica zavarovanja nastala oziroma je bilo premoženje zagotovljeno zaradi izvršitve naloga iz drugega odstavka prejšnjega člena.«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Če upravljavec poravnalnega sistema drugemu upravljavcu poravnalnega sistema v okviru povezanega poravnalnega sistema zagotovi dodatno jamstvo, potem začetek postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 450. člena tega zakona proti sprejemnemu upravljavcu poravnalnega sistema ne vpliva na pravice posredovalnega upravljavca poravnalnega sistema.«.

Naslov oddelka »11.4 Upravljanje poravnalnega sistema za poravnavo borznih poslov z vrednostnimi papirji« ter 451. do 455. člen se črtajo.

Naslov oddelka »11.5 Izdaja potrdil o deponiranju vrednostnih papirjev izdajateljev drugih držav« ter 456. do 458. člen se črtajo.

Drugi, tretji in četrti odstavek 459. člena se spremenijo tako, da se glasijo:

»(2) Za upravljavca poravnalnega sistema iz 1. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo pododdelka 11.2.1 in 11.2.2, oddelek 11.3 tega zakona ter akti, sprejeti na podlagi Uredbe 909/2014/EU glede dovoljenja za upravljanje poravnalnega sistema ter nadzora agencije in Banke Slovenije.

(3) Za poravnalni sistem, ki ga upravlja upravljavec iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo 39. do 41. členi Uredbe 909/2014/EU.

(4) Upravljavec poravnalnega sistema iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko prevzema položaj centralne nasprotne stranke ali opravlja druge posle, pri katerih prevzema kreditno tveganje nasprotne stranke, če za opravljanje teh poslov pridobi dovoljenje agencije.«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Agencija lahko zavrne zahtevo za dovoljenje za izbiro poravnalnega sistema samo v enem od naslednjih primerov:

1. če izbrani upravljavec poravnalnega sistema ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena,

2. če izbrani upravljavec poravnalnega sistema ne zagotovi povezav in drugih pogojev za opravljanje poravnave borznih poslov v skladu z 39. do 41. členom Uredbe 909/2014/EU ali

3. v drugih primerih, ko je to očitno potrebno za zagotovitev normalnega delovanja borznega trga.«.

Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(9) Agencija pred izdajo soglasja k pravilom borze iz prejšnjega odstavka oziroma njihovim spremembam na podlagi tretjega odstavka 331. člena tega zakona v zvezi z določbami iz prejšnjega odstavka predhodno pridobi mnenje Banke Slovenije.«.

Za 468. členom se doda nov 468.a člen, ki se glasi:

(1) Terjatve na podlagi aktiviranja jamstva iz tretjega odstavka 466. člena tega zakona uveljavlja Banka Slovenije v stečajnem postopku nad borznoposredniško družbo v svojem imenu in za račun borznoposredniških družb, ki so po 467. členu tega zakona vplačale ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.

(2) Terjatve iz prejšnjega odstavka se v stečajnem postopku nad borznoposredniško družbo obravnavajo kot prednostne terjatve.«.

Za besedilom 469.a člena, ki postane prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Agencija odloči o uporabi smernic in priporočil ESMA ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Za 469.a členom se dodata nova 469.b in 469.c člen, ki se glasita:

(1) Agencija si pri izvajanju nalog in pristojnosti v zvezi z nadzorom nad investicijskimi podjetji v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU, zlasti s sodelovanjem s pristojnimi organi držav članic in organi EU, prizadeva za oblikovanje in uveljavljanje enotnih nadzornih orodij in praks.

(2) Za namene iz prejšnjega odstavka agencija sodeluje:

1. kot članica Evropskega sistema finančnega nadzora ter v tej vlogi zagotavlja zlasti pretok ustreznih in zanesljivih informacij med člani sistema,

2. pri dejavnostih Evropskega bančnega organa in po potrebi v kolegijih nadzornikov,

3. z Evropskim odborom za sistemska tveganja.

(3) Agencija odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega bančnega organa ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) Pristojnosti agencije po tem in drugih zakonih ne smejo vplivati na izvajanje njenih nalog iz drugega odstavka tega člena.

(1) Agencija lahko razkrije zaupne informacije osebam iz tretje države, ki imajo v tretji državi položaj prisojnega organa za nadzor subjektov finančnega sektorja ali finančnih trgov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. agencija ima sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju z organom tretje države glede medsebojne izmenjave zaupnih informacij;

2. za navedene organe tretje države se v tretji državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij z vsebino, določeno v 14. in 15. členu ZBan-2;

3. informacija, ki je premet razkritja osebi tretje države, je namenjena samo potrebam izvajanja nalog pristojnega organa.

(2) Agencija sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice investicijskega podjetja države članice v skladu s tem zakonom, razkriti osebam iz prejšnjega odstavka samo s soglasjem pristojnega organa države članice od katerega je pridobila zaupne informacije.

(3) Za varovanje integritete finančnih trgov lahko agencija od subjektov, ki jih nadzira, zahteva informacije, ki jih organ iz prvega odstavka tega člena potrebuje v svojih nadzornih postopkih.«.

V prvem odstavku 491. člena se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:

»2. višino letnih nadomestil, ki jih za nadzor agencije po tem ali drugem zakonu oziroma predpisu plačajo:

– osebe iz drugega odstavka 32. člena tega zakona,

– izdajatelji iz 99. člena in iz drugega odstavka 117. člena tega zakona ter

– osebe, ki jim je agencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev in poslov po tem ali drugem zakonu oziroma predpisu,

3. nadomestila za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu oziroma predpisu opravlja agencija.«.

Za 491. členom se doda nov 491.a člen, ki se glasi:

(1) Če subjekt nadzora ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa agencije, agencija subjektu nadzora z odločbo naloži plačilo.

(2) Pravnomočna odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.

(3) Za izdajo odločbe iz tega člena je pristojen predsednik senata.«.

Drugi odstavek 499. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Predsednik senata odloča:

1. o vseh posamičnih zadevah, o katerih se odloča z odredbo ali s sklepom,

2. o zahtevah za vpis v registre, ki jih po zakonu vodi agencija,

3. o drugih posamičnih zadevah, o katerih je treba odločiti z odločbo, če za posamezen primer tako določa zakon, in

4. v vseh posamičnih zadevah, v katerih se izda priporočilo ali opozorilo.«.

Peti odstavek 507. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena je postopek sodnega varstva dovoljeno začeti proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi, s katero je agencija odredila enega od naslednjih nadzornih ukrepov:

1. nadzorni ukrep iz 93. člena ali iz drugega odstavka 95. člena tega zakona,

2. nadzorni ukrep iz drugega odstavka 145. člena in iz 146. člena tega zakona,

3. dodatni nadzorni ukrep iz 6. točke drugega odstavka 250. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona,

4. dodatni nadzorni ukrep iz 302. člena tega zakona,

5. nadzorni ukrep iz tretjega odstavka 371. člena tega zakona,

6. nadzorni ukrep iz 396. člena tega zakona ali

7. nadzorni ukrep iz prvega odstavka 313. člena ZBan-2 v zvezi s 300. členom tega zakona.«.

Za 524. členom se doda nov 524.a člen, ki se glasi:

(1) Če agencija v postopku nadzora ugotovi nesmotrnosti ali nedoslednosti pri poslovanju subjekta nadzora, ki nimajo značilnosti kršitve določb tega zakona, agencija izda ustrezna priporočila subjektu nadzora za izboljšanje poslovanja. Priporočilo izda predsednik senata.

(2) Če agencija v postopku nadzora ugotovi kršitve določb tega zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih učinkov, lahko agencija subjektu nadzora namesto odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem subjekt nadzora opozori na te kršitve (v nadaljnjem besedilu: opozorilo). Opozorilo izda predsednik senata.

(3) Z opozorilom lahko agencija naloži subjektu nadzora tudi odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.

(4) Če subjekt nadzora ne ravna v skladu z opozorilom iz prejšnjega odstavka, mu agencija izda ustrezno odredbo o odpravi kršitev.

(5) Če agencija pri opravljanju nadzora ne ugotovi kršitev tega zakona, agencija s sklepom ustavi postopek nadzora.«.

525. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V drugih postopkih nadzora, razen nadzora nad borznoposredniškimi družbami, se smiselno uporabljajo 237., 241. do 243., 245. do 247., 249., 251. in 252. členi ZBan-2.

(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:

1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »subjekt nadzora«,

2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in

3. pri smiselni uporabi prvega odstavka 249. člena ZBan-2 namesto besedila »kršitve predpisov iz drugega odstavka 9. člena tega zakona« uporablja besedilo »kršitve predpisov, v zvezi s spoštovanjem katerih se opravlja nadzor«.

(3) Pri smiselni uporabi 241. člena ZBan-2 vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.«.

Prvi in drugi odstavek 526. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Pododdelek 14.3.2 tega zakona se uporablja za postopek z odredbo o odpravi kršitev iz 249. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona in drugo odredbo o odpravi kršitev, ki jo agencija izda v postopku nadzora po tem ali drugem zakonu.

(2) Pododdelek 14.3.2 tega zakona se smiselno uporablja tudi za postopek z odredbo, s katero je agencija odredila enega od naslednjih nadzornih ukrepov:

1. nadzorni ukrep iz 93. člena ali drugega odstavka 95. člena tega zakona,

2. nadzorni ukrep iz drugega odstavka 145. člena in iz 146. člena tega zakona,

3. dodatni nadzorni ukrep iz 250. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona,

4. dodatni nadzorni ukrep iz 302. člena tega zakona,

5. nadzorni ukrep iz sedmega odstavka 369. člena tega zakona,

6. nadzorni ukrep iz tretjega odstavka 371. člena tega zakona ali

7. nadzorni ukrep iz 396. člena tega zakona.«.

Drugi odstavek 528. člena se črta.

Tretji in četrti odstavek, ki postaneta drugi in tretji odstavek, se spremenita tako, da se glasita:

»(2) Ugovor ne zadrži izvršitve:

1. odredbe o ukrepih nadzora iz drugega odstavka 526. člena tega zakona in

2. druge odredbe, če zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati in tako v tej odredbi odloči agencija.

(3) Pravico vložiti ugovor proti odredbi, s katero je agencija odredila dodatni ukrep iz 6. točke drugega odstavka 250. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona, ima tudi član uprave borznoposredniške družbe, na katerega se nanaša.«.

V drugem odstavku 545. člena se kratica »ZBan-1« nadomesti s kratico »ZBan-2«.

V prvem odstavku 550. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. dodatni nadzorni ukrep iz 9. točke drugega odstavka 250. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona,«.

Besedilo 558. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa družba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo:

1. če ne objavi letnega poročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 110. člena tega zakona;

2. če ne objavi revizorjevega poročila v skladu s tretjim odstavkom 110. člena tega zakona;

3. če ne objavi polletnega poročila v skladu s 112. členom in prvim odstavkom 113. člena tega zakona;

4. če ne objavi konsolidiranega poročila o plačilih vladam v skladu s 114. členom tega zakona;

5. če ne objavi informacij, vsebovanih v obvestilu o spremembi pomembnih deležev v skladu s 124. členom tega zakona;

6. če ne objavi informacije o spremembi deleža lastnih delnic javne družbe v skladu s 125. členom tega zakona;

7. če ne objavi informacije o spremembi in novem skupnem številu glasovalnih pravic v skladu s 126. členom tega zakona;

8. če ne objavi informacije glede spremembe vsebine pravic iz vrednostnih papirjev v skladu s 128. členom tega zakona;

9. če ne objavi nadzorovanih informacij v predpisanem jeziku ali jezikih v skladu s 135. členom tega zakona;

10. če nadzorovane informacije ne objavi oziroma predloži tako, kakor je določeno v prvem odstavku 136. člena tega zakona.

(2) Če je narava storjenega prekrška iz 1., 2., 3., 4., 6. in 8. točke prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:

1. 10.000.000 eurov ali pet odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če je narava storjenega prekrška iz 1., 2., 3., 4., 6. in 8. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena, kaznuje z globo v višini do:

1. 2.000.000 eurov ali

2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(5) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(6) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(7) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(8) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je zahteval uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe in stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(9) Če je narava storjenega prekrška iz 5., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.«.

Za 558. členom se doda nov 558.a člen, ki se glasi:

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če najpozneje v roku iz drugega odstavka 123. člena tega zakona ne obvesti družbe, kadar doseže ali preseže posamezni prag pomembnega deleža v skladu s šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. in 120. členom ter drugim odstavkom 123. člena tega zakona.

(2) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:

1. 10.000.000 eurov ali pet odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(3) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ne obvesti družbe o spremembi pomembnih deležev v skladu s četrtim, šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. in 120. členom ter drugim odstavkom 123. člena tega zakona.

(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se posameznik, kaznuje z globo v višini do:

1. 2.000.000 eurov ali

2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(5) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki ne obvesti družbe o spremembi pomembnih deležev v skladu s šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. členom, 120. členom in drugim odstavkom 123. člena tega zakona. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.«.

V prvem odstavku 559. člena se v napovednem stavku besedi »javna« črtata.

V četrtem odstavku se besedilo »odgovorna oseba javne družbe« nadomesti z besedilom »odgovorna oseba družbe«.

V šestem odstavku se v 1. točki beseda »javne« črta.

Besedilo 561. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borznoposredniška družba, z globo od 80.000 do 500.000 eurov pa borznoposredniška družba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:

1. je pridobila dovoljenje ali soglasje, ki je določeno s tem zakonom ali Uredbo 575/2013/EU, z navajanjem neresničnih podatkov ali na podlagi drugega zavajajočega ravnanja;

2. opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti iz prvega in drugega odstavka 151. člena tega zakona (četrti odstavek 151. člena tega zakona);

3. ne obvesti agencije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu s 74. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona;

4. glede podružnice v državi članici ne obvesti agencije en mesec pred izvedbo nameravane spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 173. člena tega zakona;

5. ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 128. členom ZBan-2 ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 131. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona;

6. ne organizira službe notranje revizije v skladu s 141. do 145. členi ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona;

7. ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda in o stabilnem financiranju v skladu s 177. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona;

8. ne sporoča informacij glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz 92. člena Uredbe 575/2013/EU v skladu s prvim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije oziroma ne sporoča finančnih informacij v skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe 575/2013/EU;

9. ne sporoča informacij v skladu s 101. členom Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

10. ne sporoča informacij o veliki izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom 394. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

11. ne sporoča informacij o likvidnosti in stabilnem financiranju v skladu s prvim in drugim odstavkom 415. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

12. ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda v skladu s prvim odstavkom 430. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

13. ne razpolaga z likvidnimi sredstvi v skladu s 412. členom Uredbe 575/2013/EU;

14. doseže izpostavljenost, ki presega omejitve iz 395. člena Uredbe 575/2013/EU;

15. je izpostavljena kreditnemu tveganju pozicije v listinjenju, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz 405. člena Uredbe 575/2013/EU;

16. ne razkrije informacij v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 431. člena ali prvim odstavkom 451. člena Uredbe 575/2013/EU oziroma zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;

17. izvede izplačila imetnikom instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala, v nasprotju z 229. členom tega zakona ali je izplačilo v nasprotju z 28., 51. ali 63. členom Uredbe 575/2013/EU;

18. je omogočila, da ena ali več oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, opravlja funkcijo člana upravljalnega organa, tudi v njegovi nadzorni funkciji, ali višjega vodstva borznoposredniške družbe;

19. kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 154. člena tega zakona;

20. v likvidaciji opravlja posle v nasprotju z omejitvijo iz 82. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 159. člena tega zakona;

21. na ozemlju Republike Slovenije opravlja investicijske ali pomožne investicijske storitve in posle, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje agencije (prvi odstavek 161. člena tega zakona);

22. po prenehanju dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 168. člena tega zakona;

23. ustanovi podružnico v državi članici, ne da bi predhodno o tej nameri obvestila agencijo (prvi odstavek 170. člena tega zakona);

24. začne opravljati posle prek podružnice v državi članici v nasprotju s 172. členom tega zakona;

25. začne neposredno opravljati investicijske ali pomožne investicijske storitve in posle v državi članici ali tretji državi, ne da bi o tem obvestila agencijo v nasprotju s prvim odstavkom 174. člena oziroma drugim odstavkom 177. člena tega zakona;

26. ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenja agencije (drugi odstavek 176. člena tega zakona);

27. ne vzpostavi ali ne izvaja ustrezne politike izbora kandidatov za člane upravljalnega organa v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

28. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju z drugim odstavkom 86. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

29. ne poroča finančnih informacij glede računovodskih izkazov v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

30. ne predloži letnega poročila, konsolidiranega letnega poročila, revizorjevega poročila ali dodatnega revizorjevega poročila v skladu z 89. členom ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

31. glede razkritja dodatnih informacij ne ravna v skladu z 196.a členom tega zakona;

32. v rokih iz prvega oziroma tretjega odstavka 92. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona na svojih javnih spletnih straneh ne objavi letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila ali revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1;

33. ne zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po objavi (četrti odstavek 92. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona);

34. pooblaščeni osebi agencije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil na način, določen v 242., 245., 246., 247. in 248. členu ZBan-2 v zvezi s 301. členom tega zakona;

35. ne vzpostavi ustreznih postopkov upravljanja s tveganji oziroma notranjih kontrolnih mehanizmov, vključno z ustreznim poročanjem in računovodskimi postopki, z namenom ugotavljanja, merjenja, spremljanja in nadzora poslov s svojim nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami v skladu z drugim odstavkom 304. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona;

36. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu z 271. členom tega zakona;

37. ne ravna v skladu z odredbo iz 253. in 258. člena ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona;

38. posebnemu pooblaščencu iz 259. člena ZBan-2 ne omogoči ali ga ovira pri izvajanju njegovih nalog in pooblastil v skladu z določbami 259. in 261. člena ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona.

(2) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se borznoposredniška družba kaznuje z globo v višini do:

1. desetih odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU, ali

2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(3) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave iz prvega ali drugega odstavka 45. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 157. člena tega zakona, in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 evrov do 10.000 eurov.

(4) Član nadzornega sveta borznoposredniške družbe, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta borznoposredniške družbe iz prvega odstavka 55. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 157. člena tega zakona in je zato v borznoposredniški družbi podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 evrov do 10.000 eurov.

(5) Če je narava storjenega prekrška iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.

(6) Odgovorna oseba borznoposredniške družbe, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba borznoposredniške družbe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.«.

Besedilo 562. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje član uprave borznoposredniške družbe:

1. ki ne zagotovi, da borznoposredniška družba posluje v skladu s pravili iz prvega odstavka 45. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

2. ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta borznoposredniške družbe o okoliščinah iz 46. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

3. ki ne obvesti nemudoma agencije o dogodkih iz drugega odstavka 205. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena tega zakona.

(2) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta borznoposredniške družbe:

1. ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 55. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona;

2. ki ne obvesti nemudoma agencije o dogodkih iz 56. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom tega zakona.«.

Prvi odstavek 563. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje:

1. podrejena družba, ki nadrejeni borznoposredniški družbi v investicijski skupini ali borznoposredniški družbi, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding, ne pošlje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (prvi odstavek 301. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona);

2. nadrejeni finančni holding, ki svoji podrejeni borznoposredniški družbi ne pošlje vseh informacij, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi (drugi odstavek 301. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona);

3. podrejena družba oziroma nadrejeni finančni holding, ki agenciji oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na konsolidirani podlagi, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja (četrti odstavek 301. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona);

4. mešani poslovni holding oziroma njegova podrejena družba, ki podrejenim institucijam oziroma nadzornim organom, pristojnim in odgovornim za nadzor teh institucij, ne pošlje vseh informacij, pomembnih za nadzor teh podrejenih institucij (prvi odstavek 303. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena);

5. podrejena družba oziroma nadrejeni mešani poslovni holding, ki agenciji oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor podrejenih institucij, ne omogoči, da opravi pregled poslovanja (drugi odstavek 303. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 301. člena tega zakona).«.

Prvi odstavek 564. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:

1. če ne opravi revizijskega pregleda oziroma ne izdela poročila v skladu s prvim odstavkom 90. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona;

2. če agencije nemudoma ne obvesti o dejstvih oziroma okoliščinah iz prvega odstavka 91. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona oziroma ji ne pošlje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 91. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 196. člena tega zakona.«.

567. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna klirinškodepotna družba, če:

1. sporoči zaupne podatke iz prvega odstavka 427. člena tega zakona tretjim osebam oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (drugi odstavek 427. člena tega zakona);

2. v treh delovnih dneh od dokončnosti odredbe agencije ne odpravi kršitev in predloži poročila o njihovi odpravi (peti odstavek 430. člena tega zakona);

3. na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve iz Priloge Uredbe 909/2014/EU, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje v skladu Uredbo 909/2014/EU,

4. je dovoljenje za opravljanje storitev iz Priloge Uredbe 909/2014/EU pridobila z navajanjem neresničnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način,

5. ne razpolaga s potrebnim kapitalom v skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 909/2014/EU,

6. ne izpolnjuje organizacijskih zahtev iz 26. do 30. člena Uredbe 909/2014/EU,

7. ne izpolnjuje pravil vodenja poslov iz 32. do 35. člena Uredbe 909/2014/EU,

8. ne izpolnjuje zahtev za storitve CDD iz 37. do 41. člena Uredbe 909/2014/EU,

9. ne izpolnjuje bonitetnih zahtev iz 43. do 47. člena Uredbe 909/2014/EU,

10. ne izpolnjuje zahtev za povezave med CDD iz 48. člena Uredbe 909/2014/EU,

11. ne zagotovi različnih vrst dostopa iz 49. do 53. člena Uredbe 909/2014/EU.

(2) Z globo od 25.000 do 500.000 eurov se za prekršek kaznuje centralna klirinškodepotna družba, ki se po ZGD-1, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se centralna klirinškodepotna družba kaznuje z globo v višini do:

1. deset odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar ga je mogoče opredeliti.

(4) Član uprave centralne klirinškodepotne družbe, ki krši dolžnosti člana uprave iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(5) Član nadzornega sveta centralne klirinškodepotne družbe, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.

(7) Odgovorna oseba centralne klirinškodepotne družbe, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba centralne klirinškodepotne družbe kaznuje z globo od 1.200 do 15.000 eurov.«.

Za 567. členom se doda novi 567.a člen, ki se glasi:

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje:

1. centralno depotna družba tretje države, ki na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve iz Priloge Uredbe 909/2014/EU, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila priznanje ESME,

2. kreditna institucija, imenovana v skladu s točko (b) drugega odstavka 54. člena Uredbe 909/2014/EU, ki ne izpolnjuje bonitetnih zahtev v zvezi s kreditnimi tveganji iz tretjega odstavka 59. člena Uredbe 909/2014/EU,

3. kreditna institucija, imenovana v skladu s točko (b) drugega odstavka 54. člena Uredbe 909/2014/EU, ki ne izpolnjuje bonitetnih zahtev v zvezi z likvidnostnimi tveganji iz četrtega odstavka 59. člena Uredbe 909/2014/EU,

4. pravna oseba, ki na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve iz Priloge Uredbe 909/2014/EU, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo 909/2014/EU.

(2) Z globo od 25.000 do 500.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba iz prejšnjega odstavka, ki se po ZGD-1, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravno osebo kaznuje z globo v višini do:

1. deset odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka glede na računovodske direktive, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, kadar ga je mogoče opredeliti.

(4) Član uprave pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki krši dolžnosti člana uprave iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(5) Član nadzornega sveta pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta iz Uredbe 909/2014/EU in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 do 10.000 eurov.

(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.

(7) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 15.000 eurov.«.

Besedilo 569. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Prekrškovni organ, ki vodi postopke in odloča o prekrških iz tega zakona in ZPre-1, je agencija.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je Banka Slovenija pristojna voditi postopke in odločati o prekrških iz 567. in 567.a člena tega zakona v primerih, ko je storjen prekršek:

1. iz 3. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z opravljanjem storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

2. iz 4. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

3. iz 6. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z:

– izpolnjevanjem organizacijskih zahtev iz 28. člena Uredbe 909/2014/EU in

– izpolnjevanjem organizacijskih zahtev iz 29. in 30. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

4. iz 7. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z:

– izpolnjevanjem pravil vodenja poslov iz 32. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU,

– izpolnjevanjem pravil vodenja poslov iz 33. in 35. člena Uredbe 909/2014/EU in

– izpolnjevanjem pravil vodenja poslov iz 34. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A Priloge Uredbe 909/2014/EU;

5. iz 8. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za storitve CDD iz 39. do 41. člena Uredbe 909/2014/EU;

6. iz 9. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z izpolnjevanjem bonitetnih zahtev iz 43. in 45. člena Uredbe 909/2014/EU za opravljanje storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

7. iz 10. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona;

8. iz 11. točke prvega odstavka 567. člena tega zakona v zvezi z zagotavljanjem različnih vrst dostopa iz 50. do 52. člena Uredbe 909/2014/EU;

9. iz 1. točke prvega odstavka 567.a člena tega zakona v zvezi z opravljanjem storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU;

10. iz 2. in 3. točke prvega odstavka 567.a člena tega zakona;

11. iz 4. točke prvega odstavka 567.a člena tega zakona v zvezi z opravljanjem storitev iz 3. točke Oddelka A, 1., 3. in 4a točke Oddelka B ter Oddelka C Priloge Uredbe 909/2014/EU.«.

Ne glede na 208. in 209. člen ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena zakona borznoposredniške družbe iz drugega odstavka 193. člena zakona v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 vzdržujejo varovalni kapitalski blažilnik in posamezni borznoposredniški družbi lastni proticiklični kapitalski blažilnik v skladu z 127. členom tega zakona.

(1) V obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2016 borznoposredniška družba iz drugega odstavka 193. člena zakona vzdržuje:

1. varovalni kapitalski blažilnik v višini 0,625 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem;

2. posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik, ki ni višji od 0,625 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.

(2) V obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 borznoposredniška družba iz drugega odstavka 193. člena zakona vzdržuje:

1. varovalni kapitalski blažilnik v višini 1,25 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem;

2. posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik, ki ni višji od 1,25 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.

(3) V obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 borznoposredniška družba iz drugega odstavka 193. člena zakona vzdržuje:

1. varovalni kapitalski blažilnik v višini 1,875 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem;

2. posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik, ki ni višji od 1,875 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.

(4) Kadar borznoposredniška družba iz drugega odstavka 193. člena zakona v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ob upoštevanju zahtev iz tega člena, zanjo veljajo zahteve glede omejitve razdelitev iz 229. člena ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena zakona in glede načrta za ohranitev kapitala iz 232. člena ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena zakona.

Borznoposredniška družba iz drugega odstavka 193. člena zakona vzdržuje blažilnik za GSPB od uveljavitve tega zakona dalje na naslednji način:

1. 25 odstotkov blažilnika za GSPB, določenega v skladu z 220. členom ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena zakona, v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2016;

2. 50 odstotkov blažilnika za GSPB, določenega v skladu z 220. členom ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena zakona, v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;

3. 75 odstotkov blažilnika za GSPB, določenega v skladu z 220. členom ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena zakona, v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018;

4. 100 odstotkov blažilnika za GSPB, določenega v skladu z 220. členom ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena zakona, v obdobju od 1. januarja 2019 dalje.

Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov borznoposredniških družb, za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe, za pridobitev kvalificiranega deleža ter druga dovoljenja in soglasja, ki na podlagi zakona veljajo ob uveljavitvi tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo za dovoljenja in soglasja izdana po tem zakonu ali Uredbi 575/2013/EU.

(1) Nadzorni svet pomembne borznoposredniške družbe v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona imenuje komisijo za tveganja, v skladu z določbo 49. in 51. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom zakona.

(2) Nadzorni svet pomembne borznoposredniške družbe v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona imenuje komisijo za imenovanja, v skladu z določbo 49. in 50. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom zakona in uskladi delovanje komisije za prejemke z določbami 52. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom zakona.

(3) Člani upravljalnih organov se v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladijo z zahtevami iz 36. člena ZBan-2 v zvezi s 157. členom zakona.

Za pogodbe, ki jih je borznoposredniška družba sklenila s posamezniki iz drugega odstavka 169. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena zakona v obdobju po 1. januarju 2014 in pred uskladitvijo s politiko prejemkov iz prvega odstavka 169. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena zakona, borznoposredniška družba v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona zagotovi uskladitev določb v zvezi s prejemki s politiko prejemkov, oblikovano v skladu z zahtevami iz oddelka 6.5. ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena zakona.

(1) Postopki za izdajo dovoljenja in drugi postopki, ki so se začeli na zahtevo stranke in v katerih agencija do uveljavitve tega zakona še ni odločila, se končajo po določbah, na podlagi katerih so bili uvedeni.

(2) Drugi postopki agencije, razen postopkov iz prejšnjega odstavka, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in v katerih agencije do uveljavitve tega zakona še ni odločila, se končajo po določbah tega zakona.

(3) Postopki sodnega varstva zoper odločbe agencije, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.

(1) Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona objavi razkritja iz 274. člena in prvega odstavka 275. člena ZBan-2 v zvezi s 301. členom zakona.

(2) Določbe 277. člena ZBan-2 v zvezi s 301. členom zakona se ne uporabljajo v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je agencija izrekla pred uveljavitvijo tega zakona.

(1) Borznoposredniška družba v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah iz 140. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 193. člena zakona.

(2) Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah iz 239. člena ZBan-2 v zvezi s 301. členom zakona.

Upravljavec sistema za shranjevanje nadzornih informacij zagotovi dostopnost sistema preko evropske točke za elektronski dostop iz petega odstavka 137. člena zakona v skladu s postopki, ki jih vzpostavi ESMA.

Postopki umika dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona bodisi na podlagi določb iz prospekta ali kako drugače, se končajo v skladu z določbami, na podlagi katerih so bili začeti.

Če javna družba, katere vrednostni papirji so že sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu in ki še ni razkrila matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka 102. člena zakona, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona ne razkrije svoje matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka 102. člena zakona:

1. je matična država članica država članica, v kateri so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, ali

2. so matične države članice tiste države članice, v katerih so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, dokler javna družba ne izbere in razkrije ene same matične države članice.

(1) Borza uskladi svoja pravila in navodila z določbami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Do uskladitve pravil in navodil borze iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo pravila in navodila borze, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Oseba, ki ima ob pričetku veljavnosti tega zakona dovoljenje za upravljanje poravnalnega sistema, ne glede na določbe Uredbe 909/2014/EU glede dovoljenja in priznanja za centralno depotno družbo, nadaljuje poslovanje kot centralna depotna družba po Uredbi 909/2014/EU, in sicer do odločitve o njeni vlogi za dovoljenje v skladu z drugim odstavkom 69. člena Uredbe 909/2014/EU.

Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v 558., 558.a, 561., 567. in 567.a členu zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.

Agencija izda akte iz 5., 116., 127., 138., 155.a, 157., 193., 196., 196.a, 313., 319., 321. in 404. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1. Sklep o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij (Uradni list RS, št. 106/07 in 33/08),

2. Sklep o informacijah o pomembnih deležih (Uradni list RS, št. 106/07 in 33/08),

3. Sklep o poročanju o posameznih dejstvih in okoliščinah borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 74/09, 64/10, 75/10, 80/11, 100/11 – popr. in 33/12),

4. Sklep o naložbah borznoposredniških družb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja (Uradni list RS, št. 106/07, 118/07 – popr. in 80/11),

5. Sklep o nadzoru borznoposredniških družb na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09 in 80/11),

6. Sklep o načinu izračuna količnikov likvidnosti sredstev in najmanjšem obsegu likvidnosti, ki ga mora zagotavljati borznoposredniška družba (Uradni list RS, št. 106/07),

7. Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 80/11 in 33/12),

8. Sklep o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 80/11 in 33/12),

9. Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 74/09, 80/11, 90/11 – popr. in 33/12),

10. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr., 10/10 – popr., 80/11 in 33/12),

11. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 80/11),

12. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 97/10, 80/11 in 33/12),

13. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr., 80/11 in 33/12),

14. Sklep izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti borznoposredniških družb prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 80/11 in 33/12),

15. Sklep o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09),

16. Sklep o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09 in 80/11),

17. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 33/12),

18. Sklep o veliki izpostavljenosti borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 80/11 in 33/12),

19. Sklep o obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v borznoposredniških družbah (Uradni list RS, št. 74/09),

20. Sklep o razkritjih s strani borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 80/11 in 33/12),

21. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev centralne klirniškodepotne družbe (Uradni list RS, št. 74/09),

22. Sklep o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave oziroma izvršnega direktorja centralne klirinškodepotne družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 21/10),

23. Sklep o organizacijskih zahtevah za vodenje centralnega registra in upravljanje poravnalnega sistema (Uradni list RS, št. 106/07 in 22/12),

24. Sklep o podrobnejših pravilih za poravnavo borznih poslov in pogojih za prevzemanje položaja centralne nasprotne stranke in opravljanje drugih poslov, pri katerih prevzema kreditno tveganje nasprotne stranke (Uradni list RS, št. 106/07)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 83. in 84. člen, 86. do 91. člen, 93. člen, 95. do 97. člen, 101. in 102. člen, 123. do 125. člen ter 21. do 24. točka 142. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem, ko se začnejo uporabljati akti, ki jih sprejme Komisija EU na podlagi Uredbe 909/2014/EU.

(2) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi podatek o tem, kdaj se začnejo uporabljati akti, ki jih sprejme Komisija EU na podlagi Uredbe 909/2014/EU.

Uradni list RS, št. 30/2016 z dne 25. 4. 2016

1265. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-F), stran 4240.