Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ter za izvrševanje 33., 56. in 74. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15 in 9/16 – ZGGLRS) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu gozdov
V Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09) se v 2. členu za 17. točko doda nova 18. točka, ki se glasi:
»18. Začasna skladišča gozdnih lesnih sortimentov so skladišča, ki so na novo vzpostavljena v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in so namenjena začasnem skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi. Med ta skladišča ne spadajo skladišča gozdnih lesnih sortimentov ob cestah, ki so namenjena začasnemu skladiščenju neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda.«.
V prvem odstavku 6. člena se besedilo »rastiščno gojitvenem razredu« nadomesti z besedilom »gozdnogospodarski enoti«.
V tretjem odstavku 21. člena se za besedo »nadzorom« doda beseda »izvajalcev«.
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov se podrobneje določijo v strokovnih navodilih, ki jih pripravi poročevalsko, prognostično-diagnostična služba za gozdove v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije (v nadaljnjem besedilu: strokovna navodila). Za vrste škodljivih organizmov iz drugega odstavka prejšnjega člena ustreznost strokovnih navodil najmanj enkrat na dve leti, za vrste iz tretjega odstavka prejšnjega člena pa praviloma vsako leto, preveri Gozdarski inštitut Slovenije in po potrebi odredi njihovo obnovo. Če se škodljivi organizmi pojavijo nenadno, množično in se hitro širijo, se strokovna navodila izdelajo v enem mesecu po ugotovitvi škodljivega organizma. Za druge vrste se strokovna navodila pripravijo najpozneje v roku enega meseca po tem, ko jih poročevalsko, prognostično-diagnostična služba za gozdove spozna za škodljive.«.
V prvem odstavku 23. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– z ustreznim ravnanjem z vejami in vrhači posekanih iglavcev, ki niso napadeni s škodljivimi organizmi iz 21. člena tega pravilnika, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s sečnimi ostanki;«.
Drugi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavod na podlagi letnega programa varstva gozdov in navodil redno spremlja podlubnike na smreki s kontrolnimi pastmi s specifičnimi feromonskimi pripravki ter s kontrolnimi nastavami (kontrolna drevesa, debla in kontrolni kupi). Kontrolne pasti ali kontrolne nastave se prednostno namestijo v gozdovih, ki so starejši od 60 let in imajo lesno zalogo smreke več kot 50 %, ter kjer so se v preteklih letih pojavljale prenamnožitve smrekovih podlubnikov in sicer se praviloma namesti ena past ali nastava na 50 ha. Datum prvega spomladanskega rojenja in datum konca prve generacije podlubnikov se ugotavlja v skladu z modelnim izračunom, ki ga pripravi Gozdarski inštitut Slovenije. Čiščenje pasti, vnos podatkov ulova, ugotavljanje prenamnoženosti lubadarja ter poletno spremljanje populacij se oceni v skladu z metodo iz Priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.«.
V petem odstavku se pred besedo »poročilu« doda beseda »letnem«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V obdobju prenamnožitve podlubnikov Zavod in Gozdarski inštitut Slovenije na svojih spletnih straneh objavita predele gozda, v katerih je bila ugotovljena prenamnožitev v skladu z drugim odstavkom tega člena.«.
V petem odstavku 26. člena se tretja alineja črta.
Dosedanja četrta alineja postane tretja alineja.
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»27. člen
(roki za izvedbo ukrepov za zatiranje podlubnikov)
(1) Lastnik gozda mora ukrepe iz prejšnjega člena izvesti najpozneje v 21 dneh po odkritju žarišča podlubnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Zavod z odločbo določi daljši ali krajši rok za izvedbo ukrepov, pri čemer se pri določanju roka upošteva naslednje:
– razvojna faza podlubnikov v žarišču;
– velikost žarišča;
– delež iglavcev v preostalem sestoju;
– vremenske in druge razmere;
– populacijske značilnosti podlubnikov na območju krajevne enote Zavoda.
(3) Če je žarišče lubadarja odkril lastnik gozda in je o tem obvestil Zavod, mora izvesti ukrepe za zatiranje podlubnikov iz prejšnjega člena v roku iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(4) V osmih dneh po izvedenih ukrepih, najkasneje pa do z odločbo določenega roka za izvedbo ukrepov, mora lastnik gozda javiti Zavodu količinsko in vrstno sestavo sanitarne sečnje in poročati o drugih izvedenih ukrepih.
(5) Če se žarišče podlubnikov nahaja na območju iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika ali na območjih ekocelic, se ukrepi za zatiranje podlubnikov v obdobju, določenem v drugem odstavku 10. člena tega pravilnika, ne smejo izvajati. Izjemoma lahko Zavod v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave glede na vremenske razmere, velikost žarišča in delež iglavcev v preostalem sestoju z odločbo dovoli izvedbo posameznih ukrepov.«.
Za 29. členom se doda 29.a člen, ki se glasi:
(ukrepi za varstvo pred podlubniki na začasnih skladiščih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev)
(1) Začasna skladišča gozdnih lesnih sortimentov svežih neolupljenih iglavcev morajo biti od sestojev z iglavci oddaljena vsaj 100 m. Upravljavec skladišča mora pri Zavodu pridobiti strokovno mnenje o primernosti prostora za začasno skladiščenje z vidika varstva gozdov pred podlubniki ter omogočiti Zavodu postavitev in vzdrževanje pasti in feromonskih vab.
(2) Zavod na začasnih skladiščih postavi kontrolne pasti iz drugega odstavka 24. člena. Zavod vodi evidenco ulova v pasti in vzdržuje evidenco skladišč opremljenih s kontrolnimi pastmi za podlubnike.«.
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»38. člen
(načrt sanacije poškodovanega gozda)
(1) Načrt sanacije poškodovanega gozda vsebuje:
1. opis stanja in vzrokov poškodovanosti gozda:
– opis območja za sanacijo;
– navedbo vzrokov za poškodovanost gozda;
– oceno obsega, vrste in stopnje poškodovanosti gozda;
– oceno vpliva poškodb na funkcije gozda;
2. predvidene ukrepe za izvedbo sanacije:
– obseg sanitarne sečnje in morebitne omejitve pri uporabi tehnologije, ki bo uporabljena za njeno izvedbo;
– dolžine gozdnih cest in vlak, na katerih je potrebno zagotoviti prevoznost, ter gozdnih cest in vlak, ki jih je treba popraviti, pripraviti, rekonstruirati ali zgraditi na novo. Ločeno se prikažejo dela za površine poškodovanega gozda, ki ga je treba obnoviti, in za druge površine poškodovanega gozda;
– ureditev sečišč in izvedba preprečevalnih in zatiralnih ukrepov;
– obseg in način obnove in zaščita mladja pred divjadjo;
– obseg dodatnih negovalnih del v poškodovanih mladovjih, kjer poškodovanega mladovja ni potrebno obnoviti na celotni površini;
– morebitna druga dela potrebna za sanacijo;
3. oceno stroškov za izvedbo ukrepov sanacije, in sicer predviden obseg:
– financiranja oziroma sofinanciranja iz proračuna;
– financiranja s strani lastnikov gozdov;
– financiranja iz drugih virov;
4. prioritete sanacije in dinamiko izvajanja del;
5. kartni del, na katerem se prikažejo:
– površine poškodovanega gozda po stopnjah poškodovanosti v merilu, prilagojenem obsegu poškodovanega območja;
– obstoječe gozdne ceste, ki jih je treba popraviti ali rekonstruirati, in gozdne ceste, ki jih je treba zgraditi na novo. Gozdne vlake, ki jih je potrebno popraviti, pripraviti, rekonstruirati ali zgraditi na novo, se prikažejo v kartah tehnoloških delov gozdnogojitvenih načrtov. Pri umeščanju novih gozdnih cest in vlak je treba upoštevati predpise o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.
(2) Stopnje poškodovanosti gozda iz prejšnjega odstavka se določijo v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škod v gozdovih. Ukrepi sanacije iz 3. točke prejšnjega odstavka obsegajo vsa potrebna dela iz 2. točke prejšnjega odstavka, ločena po virih sredstev. Osnova za izračun ocene stroškov so vrednosti del oziroma normativi iz predpisov, ki urejajo vlaganja v gozdove.
(3) Ukrepi za izvedbo sanacije se izvedejo na podlagi obnovljenih gozdnogojitvenih načrtov, ki so obenem projekti za obnovo gozda.
(4) Zavod predloži ministrstvu načrt sanacije poškodovanega gozda najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je bila ugotovljena poškodovanost gozda. Zavod se pri pripravi načrta sanacije z vidika doseganja ciljev ohranjanja narave posvetuje z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave. Načrt sanacije, katerega obseg sanacijskih del presega 30 % razpoložljivih finančnih sredstev in zahteva njihovo prerazporeditev, potrdi minister. Zavod posodobi gozdnogojitvene načrte za izvedbo sanacije v treh mesecih po sprejemu načrta sanacije poškodovanega gozda.
(5) V primeru višje sile lahko Zavod na podlagi posebne obrazložitve predloži načrt tudi pozneje. V primeru velikega obsega poškodb ali druge višje sile Zavod posodobi načrte prilagojeno dinamiki gojitvenih del za obnovo gozdov in nego mladovij, najkasneje pa pred izdajo odločb za izvedbo gozdnogojitvenih in varstvenih del v skladu s predpisom, ki ureja gozdove.«.
Naslov šestega poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»VI. PAŠA V GOZDU, KURJENJE V GOZDU, PRIDOBIVANJE SEMEN GOZDNIH DREVES IN DRUGIH GOZDNIH DOBRIN«.
Za 40. členom se doda 40.a člen, ki se glasi:
(1) Kurjenje je v gozdu dovoljeno na urejenih kuriščih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– kurišče je obdano z negorljivim materialom;
– območje od zunanjega roba kurišča v razdalji vsaj en meter je očiščeno vseh gorljivih snovi;
– najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 20 m;
– naklon terena, na katerem je urejeno kurišče, ne presega deset odstotkov;
– premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča ni večji od dveh metrov;
– ne glede na določilo prejšnje alineje, je premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča lahko večji od dveh metrov, a ne več kot pet metrov, če je zadnji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 50 metrov;
– kuri se lahko le posušen les, oglje in podobna kuriva.
(2) V času kurjenja na urejenem kurišču mora izvajalec kurjenja zagotoviti:
– da je kurišče ves čas kurjenja nadzorovano s strani polnoletne osebe;
– da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.
(3) Postavljanje urejenih kurišč ni dovoljeno v območjih gozdnih rezervatov, v varovalnih gozdovih ter v gozdovih s prvo stopnjo podarjenosti funkcij: varovanja gozdnih zemljišč, funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaščitne funkcije, poučne funkcije, raziskovalne funkcije, funkcije varovanja naravnih vrednot in funkcije varovanja kulturne dediščine.
(4) Kurjenje je v gozdu zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, dovoljeno, se ne šteje za kurjenje na urejenem kurišču in je dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– območje kurjenja je območje na katerem se odvija gorenje naravnih materialov, ki jih kurimo z namenom zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove;
– območje kurjenja mora biti v razdalji vsaj 1 m od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;
– najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, vsaj 10 m;
– naklon terena območja, na katerem se kuri, ne presega 10 odstotkov;
– premer območja, na katerem se kuri, ne sme biti po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča večji od 5 m;
– ne glede na določilo prejšnje alineje je premer območja lahko večji, a ne več kot 10 m, če je najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, več kot 50 m.
(5) V času kurjenja zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, mora izvajalec kurjenja zagotoviti:
– da je kurjenje ves čas nadzorovano s strani polnoletne osebe;
– da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.«.
(6) Pri kurjenju v gozdu se upošteva vsa dodatna določila, ki jih določajo predpisi, ki se nanašajo na varstvo pred požarom v naravnem okolju.
(7) Za potrebe tega pravilnika se šteje, da je skupina gozdnega drevja izven gozda in drugih gozdnih zemljišč ter izven naselij, ko je površina najmanj 0,10 hektarja porasla z gozdnimi drevesi, višjimi od pet metrov ter pokrovnostjo gozdnega drevja več kot 75 %.
Priloga 7 se nadomesti z novo Prilogo 7, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
Doda se nova Priloga 8, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
Gozdarski inštitut Slovenije pripravi modelni izračun datuma prvega spomladanskega rojenja in datuma konca prve generacije podlubnikov v okviru elektronskega informacijskega sistema za varstvo gozdov v skladu z drugim odstavkom 24. člena pravilnika v roku dveh let od uveljavitve tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-494/2015/23
Ljubljana, dne 26. aprila 2016
EVA 2016-2330-0025
Mag. Dejan Židan l.r.
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
