Številka:	U-I-57/15-13
	U-I-2/16-6
Datum:	14. 4. 2016

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 14. aprila 2016

1. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) je v neskladju z Ustavo.

2. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dovoljen ugovor, določen v 21. točki obrazložitve te odločbe.

1. Predlagatelj v prvi zahtevi (št. U-I-57/15) navaja, da je prekinil postopek odločanja o pritožbi upnice zoper prvostopenjski sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, izdan proti družbi Bajna, d. o. o., Trzin, iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), tj. da družba Bajna ne posluje na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Predlagatelj navaja, da je upnica ugovarjala, da ima dolžnica družba Bajna še zmeraj premoženje – nepremičnino, ki jo oddaja, in da ima zato pogoje, da bi lahko poslovala na naslovu omenjene nepremičnine, očitno pa menjuje svoje naslove, da bi se izognila plačilu svojih obveznosti, čemur pa sodišče ne bi smelo nuditi pravnega varstva. Iz enotne sodne prakse po navedbah predlagatelja izhaja, da upnica s pritožbo, ki temelji na obstoju premoženja dolžnice, ne bo uspela, saj bi lahko z njim izpodbila le izbrisni razlog po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, tj. da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Izpodbijani izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa naj bi bilo mogoče izpodbiti le z dokazom, da subjekt vpisa posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, in da je na tem naslovu upravičen poslovati bodisi na podlagi lastninske pravice bodisi na podlagi pravnega posla, s katerim mu je lastnik dovolil poslovanje na navedenem naslovu (1. točka drugega odstavka 435. člena ZFPPIPP). Šlo naj bi torej za samostojni izbrisni razlog, ki narekuje, da Višje sodišče pritožbo upnice zavrne in potrdi prvostopenjski sklep.

2. Predlagatelj v drugi zahtevi (št. U-I-2/16) navaja, da je prekinil postopek odločanja o pritožbi predlagateljice postopka zoper prvostopenjski sklep o ugoditvi ugovoru upnice Finančne uprave Republike Slovenije in ustavitvi postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije družbe Studiotech, d. o. o., Brežice, ki se je vodil iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, tj. da družba Studiotech ne posluje na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Predlagatelj navaja, da je predlagateljica postopka, ki je izključna lastnica nepremičnine, na naslovu katere ima družba Studiotech vpisan poslovni naslov, v pritožbi uveljavila očitek o materialnopravni zmotnosti prvostopenjske odločitve, saj naj z ugovorom o neporavnanih obveznostih ne bi bilo mogoče izpodbiti izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Predlagatelj navaja, da bi moral pritožbi predlagateljice ugoditi, vendar meni, da je izpodbijana ureditev, ki omogoča tako odločitev, v neskladju z Ustavo.

3. Predlagatelj navaja, da je bil izbrisni razlog po sedanji 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP do sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09 – v nadaljevanju ZFPPIPP-A) zajet v splošnem izbrisnem razlogu, da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (sedanja 1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP). To naj bi imelo za posledico, da je upnik lahko preprečil izbris iz sodnega registra brez likvidacije že, če je dokazal, da eden od kumulativno zahtevanih pogojev ni izkazan. Z ZFPPIPP-A pa naj bi bil položaj, ko pravna oseba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, spremenjen tako, da je to postal samostojni izbrisni razlog. Hkrati je bila ukinjena ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe po 442. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 – v nadaljevanju ZFPPIPP/2007).

4. Predlagatelj meni, da je ureditev izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 22. členom Ustave. Upniki, ki vložijo ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, naj bi namreč bili v neenakem položaju glede na to, na podlagi katerega izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP se je postopek začel. Če se je postopek začel na podlagi 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, lahko po prepričanju predlagatelja upnik izpodbije izbrisni razlog že, če izpodbije enega izmed zakonsko določenih dejanskih stanov tega izbrisnega razloga. Tako naj bi bil uspešen že, če dokaže, da ima zoper subjekt vpisa terjatev. Drugačen pa naj bi bil položaj, kadar se je postopek začel iz izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Upnik naj bi zakonsko domnevo izpodbil le tako, da dokaže, da subjekt vpisa posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, kar v primeru, če subjekt vpisa ni lastnik nepremičnine, zahteva tudi dokaz, da je subjekt vpisa upravičen poslovati na vpisanem naslovu. To naj bi upnika postavljalo v neenakopraven položaj glede na upnike, ki ugovarjajo v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem po izbrisnem predlogu iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj mora dokazati obstoj pravnega razmerja med subjektom vpisa in lastnikom nepremičnine, drugače kot pri izbrisnem razlogu po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa je tudi odvisen od ravnanja subjekta vpisa, ki mora ugovoru priložiti predlog za spremembo vpisa naslova v sodni register. Upniki v postopkih izbrisa po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP lahko preprečijo izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije tudi, če predlagajo začetek postopka insolventnosti, vendar v primeru obstoja premoženja subjekta vpisa tvegajo, da subjekt vpisa ni insolventen. Predlagatelj opozarja še na okoliščino, da tudi stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem po prvem odstavku 443. člena ZFPPIPP ne varuje upnikov, saj v primeru izbrisa po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstoja premoženja ne morejo pravno upoštevno uveljaviti, ker se registrsko sodišče s tem ugovornim razlogom ni dolžno ukvarjati. Tako naj bi upnikom ostalo le še varstvo prek instituta spregleda pravne osebnosti. Glede na obstoječo pravno ureditev naj bi tako obstajala pomembna razlika v položajih upnikov v postopku izbrisa po 1. točki in v postopku izbrisa po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Za opisano neenako obravnavo pa po mnenju predlagatelja ni mogoče najti stvarnih razlogov.

5. Državni zbor je na prvo zahtevo odgovoril in pritrdil mnenju Vlade o navedbah v zahtevi. Dodaja, da iz zakonodajnega gradiva ni mogoče izluščiti pravega namena zakonodajalca in da je treba na izpodbijano ureditev gledati širše, ne zgolj z vidika varstva upnikov. Zakonodajalec naj bi sprejel stališče, da je razlikovanje med subjekti možnega postopka, torej lastnikom poslovnega objekta in upnikom, utemeljeno, saj nimata enakega položaja, različen pa naj bi bil tudi ratio ureditve. Izpodbijana ureditev naj bi tako primarno služila varstvu lastninske pravice lastnika objekta, kjer naj bi poslovala pravna oseba. Poleg tega pa naj bi izpodbijana ureditev zagotavljala tudi varnost pravnega prometa, k čemur naj bi stremela vsa zakonodaja s tega področja. Sicer pa naj bi že Ustavno sodišče sprejelo stališče, da je zakonodajalec dolžan spreminjati zakonodajo in jo prilagajati družbenim razmeram (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/03 z dne 20. 10. 2005, Uradni list RS, št. 100/05, in OdlUS XIV, 75). Iz mnenja Vlade pa naj bi izhajali razlogi, ki so vodili zakonodajalca k spremembi prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP/2007.

6. Svoje mnenje o prvi zahtevi je posredovala Vlada. Navaja, da je izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določen kot samostojen (in neodvisen) izbrisni razlog in da ga zato ni mogoče izpodbiti drugače kot na način, ki je določen za pravno osebo (drugi odstavek 435. člena ZFPPIPP). Izpodbijana ureditev naj bi varovala lastnika objekta pri nemotenem uživanju lastninske pravice. Hkrati naj bi izpodbijana ureditev zagotavljala, da pravne osebe zaradi varstva pravnega prometa in pravic širšega kroga pravnih subjektov, s katerimi vstopajo v poslovne odnose, uskladijo svoje dejansko stanje (poslovanje) s pravnim stanjem oziroma z javno dostopnimi podatki sodnega registra. Poslovanje družbe na registriranem sedežu je po mnenju Vlade pomembna okoliščina z vidika poslovanja in varnosti pravnega prometa, zato je neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, določeno kot samostojen izbrisni razlog. Vlada dodaja, da upnik, ki v postopku izbrisa vloži ugovor, zasleduje individualni interes, da se družba ne izbriše in da se nadaljuje izvršba, v kateri bo dosegel poplačilo svoje terjatve. Postopek izbrisa pa naj bi zasledoval skupni interes vseh upnikov izbrisane pravne osebe in pomeni mehanizem njihovega pravnega varstva.

7. Ker je predlagateljeva druga zahteva (št. U-I-2/16) po vsebini enaka prvi zahtevi, je Ustavno sodišče Državnemu zboru ni pošiljalo v odgovor.

8. Temeljni predlagateljev očitek izpodbijani zakonski ureditvi je, da so upniki v neenakem položaju, kadar v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije vložijo ugovor zoper sklep o začetku tega postopka, pri čemer je njihov položaj opredeljen z izbrisnim razlogom, ki omogoča začetek postopka. S tem predlagatelj zatrjuje kršitev splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

9. O splošnem načelu enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave je ustaljeno stališče Ustavnega sodišča, da to načelo zavezuje zakonodajalca, naj bistveno enake položaje obravnava enako. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari (prim. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-68/04 z dne 6. 4. 2006, Uradni list RS, št. 45/06, in OdlUS XV, 26, št. U-I-275/05 z dne 6. 12. 2007, Uradni list RS, št. 118/07, in OdlUS XVI, 85, št. U-I-218/07 z dne 26. 3. 2009, Uradni list RS, št. 27/09, in OdlUS XVIII, 12, in št. U-I-287/10 z dne 3. 11. 2011, Uradni list RS, št. 94/11). Pri presoji skladnosti izpodbijane ureditve z drugim odstavkom 14. člena Ustave je tako treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali so upniki v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP obravnavani enako kot upniki v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ko eni ali drugi vložijo ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Primerjati je torej treba položaje upnikov glede na izbrisni razlog in ne položajev upnikov in lastnikov objektov, kjer naj bi poslovala pravna oseba, kot to napačno zatrjuje Državni zbor.

10. Izbris iz sodnega registra brez likvidacije (v nadaljevanju izbrisni postopek) je poseben postopek, ki se uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register, in se lahko vodi, če so za to izpolnjeni z ZFPPIPP določeni pogoji. Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra: 1) če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) ali 2) če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) ali 3) če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (3. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP). V izbrisnem postopku lahko upniki v skladu s prvim odstavkom 435. člena ZFPPIPP vložijo ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa brez likvidacije, če: 1) izbrisni razlog ne obstaja, 2) je bil nad družbo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali 3) je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad družbo, pri čemer je lahko ta vložen vse do poteka roka za ugovor (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP). Z vložitvijo tega ugovora in če je postopek zaradi insolventnosti začet, pa so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka izbrisa družbe brez likvidacije.

11. Če se izbrisni postopek vodi zaradi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, po stališču sodne prakse¹ in pravne teorije² zadošča, da upnik ugovarja, da eden izmed pogojev, ki jih določa ZFPPIPP za ta izbrisni razlog, ni podan.³ Tako za ustavitev izbrisnega postopka zadostuje upnikov utemeljeni ugovor, da ima terjatev do subjekta vpisa, ki je v izbrisnem postopku, ali da ima subjekt družbe premoženje, npr. poslovni delež v gospodarski družbi, kar izhaja iz sodnega registra oziroma centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ali nepremičnino, kar izhaja iz zemljiške knjige. Upniku v takem položaju za ustavitev postopka izbrisa ni treba vložiti predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

12. Če se izbrisni postopek vodi zaradi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pa so možnosti upnika, da prepreči nadaljevanje tega postopka, drugačne. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva⁴ in mnenja Vlade, enako pa enotno izhaja tako iz sodne prakse⁵ kot pravne teorije,⁶ gre v primeru izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP za samostojni izbrisni razlog. V ZFPPIPP je bil dodan s 26. členom ZFPPIPP-A. Pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A je bilo v 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določeno enako kot sedaj, da se torej pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Izbrisni razlog, da pravna oseba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, pa ni bil posebej določen, temveč je opisani zakonski dejanski stan pomenil eno izmed domnev, zaradi katere je bilo mogoče voditi izbrisni postopek po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP/2007.⁷ Ob taki ureditvi je zadoščal ugovor, kot je mogoč po sedaj veljavni ureditvi v primeru izbrisnega postopka po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP,⁸ na primer, da ima pravna oseba premoženje. Zastavlja pa se vprašanje, kakšen ugovor mora vložiti upnik, da doseže, da se ustavi izbrisni postopek, ki se vodi zaradi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

13. Če se izbrisni postopek vodi zaradi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), po stališču sodne prakse z ugovorom neporavnanih obveznosti ali ugovorom obstoja premoženja ni mogoče uspeti.⁹ Upnik mora namreč v takem primeru izkazati, da pravna oseba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. To pomeni, da mora izkazati, da na vpisanem naslovu sprejema uradne pošiljke ali da na naslovu ni neznana ali da je na vpisanem naslovu upravičena poslovati ali da naslov obstaja. Ob smiselni uporabi drugega odstavka 435. člena ZFPPIPP tudi za upnika, čeprav se, jezikovno gledano, nanaša le na pravno osebo, ki je vložila ugovor, pa tudi da posluje na drugem (novem) poslovnem naslovu, kjer je bodisi lastnik objekta bodisi je upravičena na tem naslovu poslovati. To ima za posledico, da upnik ne more preprečiti izbrisa pravne osebe iz sodnega registra z ugovorom, ki po vsebini pravzaprav pomeni, da prenehanje pravne osebe zahteva likvidacijo njenega premoženja in da ni izpolnjen temeljni namen, ki ga je zakonodajalec z določitvijo tega postopka želel doseči, tj. odstraniti iz pravnega prometa nedelujoče pravne subjekte. Kot je Ustavno sodišče pojasnilo že v odločbi št. U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07, in OdlUS XVI, 64), načelo pravne države zahteva, da mora zakonodajalec zagotoviti odstranitev "mrtvih", nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa, saj se na ta način varujejo upniki in se zmanjšuje nevarnost pri poslovanju. Pri pravni osebi, ki ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, pa ni nujno, da sploh gre za nedelujoči subjekt, še posebej če upnik razpolaga z dokazom, da ima pravna oseba premoženje (npr. izpisek iz zemljiške knjige). Z uporabo teleološke razlage prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče priti do sklepa, da lahko upnik prepreči izbris ne glede na izbrisni razlog vselej, kadar uspe dokazati, da pravna oseba posluje, ima premoženje ali ni izpolnila vseh svojih obveznosti.¹⁰ Če je namreč tako, ne gre za nedelujočo pravno osebo, ki jo je treba odstraniti iz pravnega prometa, in z izbrisnim postopkom ni bil dosežen namen, ki ga zakonodajalec zasleduje. Obstoj premoženja ali obveznosti take pravne osebe pa zahteva opravo likvidacije ali stečaja.¹¹ Treba pa je upoštevati, da je razlaga zakonskega besedila vendarle omejena z njeno sploh mogočo jezikovno razlago.¹² Iz zakonskega besedila pa izhaja, da mora upnik izkazati, da izbrisni razlog, da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ne obstaja.

14. Navedeno pomeni, da lahko upnik v primeru izbrisnega postopka, začetega zaradi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, prepreči izbris pravne osebe iz sodnega registra, le če uspe dokazati, da izbrisni razlog ne obstaja, ali če do poteka roka za ugovor vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije. V zadnjem primeru registrsko sodišče prekine izbrisni postopek do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije (drugi odstavek 437. člena ZFPPIPP). Neobstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je povezan z dokaznim bremenom, ki ga upniki ne morejo zadostiti ali pa ga lahko le težko zadostijo. To je posebej očitno, če gre za položaj, ko bi morali dokazati obstoj pravnega razmerja (npr. najemne pogodbe) med pravno osebo in tretjim, lastnikom nepremičnine. Ker upnik ni stranka tega pogodbenega razmerja, je utemeljeno pričakovanje, da ne bo mogel razpolagati s pogodbo, sklenjeno med pravno osebo in tretjim. Težkega procesnega položaja upnikov v takih primerih ne olajšuje niti ureditev drugega odstavka 435. člena ZFPPIPP,¹³ saj je ta v celoti v sferi pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, in njenih aktivnosti, potrebnih za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register. Na vlogo pravne osebe v izbrisnem postopku pa upniki nimajo nobenega vpliva in tako ne morejo doseči, da pravna oseba uredi svoje poslovanje na poslovnem naslovu tako, da se poslovni naslov, vpisan v sodni register, ujema z njenim dejanskim poslovnim naslovom.

15. Tako je položaj upnika v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki želi doseči ustavitev izbrisnega postopka, veliko težji in neenak položaju upnika v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Zadnji namreč lahko veliko lažje doseže ustavitev izbrisnega postopka, kot je bilo pojasnjeno v prejšnjih točkah obrazložitve.

16. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da so upniki v primeru izbrisa po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in upniki v primeru izbrisa po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP neenako obravnavani v primeru, ko vložijo v izbrisnem postopku ugovor, čeprav gre za položaje, ki so si v bistvenem podobni. V obeh primerih si upniki prizadevajo preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj obstajajo okoliščine, ki zahtevajo likvidacijo pravne osebe.¹⁴

17. Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da predpis – kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave – ne bi smel različno urejati enakih položajev, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Vendar pa v okviru testa razumnosti Ustavno sodišče ne preizkuša le, ali je razlog, ki je narekoval razlikovanje med pravnimi položaji, sam po sebi razumen, temveč tudi, ali je stvarno utemeljen glede na predmet zakonodajnega urejanja in cilje, ki jih želi zakonodajalec pri tem doseči. Izbrani kriterij razlikovanja mora biti v razumni povezavi s predmetom (različnega) pravnega urejanja (tako že v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-355/98 z dne 22. 3. 2001, Uradni list RS, št. 28/01, in OdlUS X, 56, in št. U-I-211/11 z dne 24. 5. 2012, Uradni list RS, št. 43/12).

18. Iz zakonodajnega gradiva¹⁵ ni mogoče razbrati, zakaj je zakonodajalec izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določil kot samostojni izbrisni razlog in zakaj je možnost izpodbiti obstoj tega izbrisnega razloga z ugovorom uredil drugače kot v primeru izbrisnega postopka po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Razloge za sprejetje izpodbijane ureditve je v svojem mnenju poskušala pojasniti Vlada, z njimi pa se strinja tudi Državni zbor. Navedla sta, da je izpodbijana ureditev namenjena varstvu pravice do zasebne lastnine lastnika objekta, ki ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, kot tudi, da je zakonodajalec dal prednost skupnemu interesu vseh upnikov, da se iz pravnega prometa izločijo subjekti, ki ne poslujejo na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, pred individualnim interesom upnika, da doseže poplačilo svoje terjatve v izvršbi.

19. Ustavno sodišče ugotavlja, da se razlogi, ki jih navajata Državni zbor in Vlada, nanašajo le na okoliščine, ki naj bi zahtevale, da se izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uzakoni kot samostojen izbrisni razlog. Ne iz zakonodajnega gradiva in ne iz odgovora Državnega zbora ter mnenja Vlade pa ne izhajajo razlogi, ki bi lahko upravičili drugačen, težji (procesni) in zato neenak položaj upnikov, ki želijo preprečiti izbrisni postopek in vložijo ugovor, kadar se ta postopek vodi na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, v primerjavi z upniki, ki vložijo ugovor v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče dodaja še, da drži, da se je zakonodajalec dolžan odzvati in prilagoditi zakonodajo spremenjenim družbenim razmeram, na kar se sklicuje Državni zbor v svojem odgovoru, vendar ga to ne odvezuje, da pri zakonodajnem urejanju spoštuje temeljna ustavna načela ter človekove pravice in temeljne svoboščine, kot je enakost pred zakonom, varovana v 14. členu Ustave.

20. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ker gre pri ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije za zapleteno prepletanje 427. in 435. člena ZFPPIPP, zgolj razveljavitev izpodbijane ureditve ni mogoča. Zato je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo po prvem odstavku 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka) in zakonodajalcu določilo običajen rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti (2. točka izreka).

21. Da bi zavarovalo pravico do enakosti pred zakonom do odprave ugotovljene protiustavnosti, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo način izvršitve svoje odločitve. Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (3. točka izreka).

22. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS ter druge alineje drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Glej npr. sklep VSL št. IV Cpg 1071/2014 z dne 2. 7. 2014; sklep VSM št. I Cpg 47/2015 z dne 27. 2. 2015.

² J. Prostor, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1 (2012), str. 11; D. Novak Krajšek, Postopek in pravne posledice prenehanja pravnih oseb z likvidacijo in brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 2 (2011), str. 253.

³ Pogoji za izbris iz sodnega registra po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP morajo biti izpolnjeni kumulativno.

⁴ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A) – prva obravnava – EPA 240-V, str. 20.

⁵ Prim. npr. sklepe VSM št. I Cpg 260/2014 z dne 15. 9. 2014; VSK št. Cpg 178/2013 z dne 11. 10. 2013; VSL št. IV Cpg 1071/2014 z dne 2. 7. 2014; VSL št. IV Cpg 1386/2011 z dne 21. 12. 2011; VSC št. Cpg 2/2013 z dne 27. 3. 2013; VSK št. Cpg 234/2009 z dne 12. 3. 2010; VSK št. Cpg 30/2013 z dne 21. 3. 2013.

⁶ J. Prostor, nav. delo, str. 11; D. Novak Krajšek, nav. delo, str. 253; N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP): z novelami ZFPPIPP-A do ZFPPIPP-D, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 115.

⁷ Glej 2. točko drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP/2007.

⁸ Glej 11. točko obrazložitve te odločbe.

⁹ Glej opombo št. 5. Glej tudi D. Novak Krajšek, nav. delo, str. 253.

¹⁰ Prim. J. Prostor, nav. delo, str. 12, op. št. 38.

¹¹ Taka je ureditev v švicarskem pravu, kjer prav tako poznajo izbrisni razlog neposlovanja na naslovu, vpisanem v sodni register, in kjer izbrisu iz tega razloga vselej sledi likvidacija po pravilih stečajnega postopka. Prim. 117. člen odredbe o poslovnem registru (Handelsregisterverordnung). Glej tudi M. Gwelessiani, Praxiskommentar zur Handelsregisterverordnung, Schulthess Juristische Medien (Verlag), Zürich 2008, št. 412; D. S. Weber, Mängel in der Organisations von Gesellschaften Art. 731b OR – Alter Wein in neuen Schläuchen?, v: D. Haunreiter (Hrg.), Auswirkung von Krisen auf Wirtschaft, Recht und Gesellschaft, Band 4, Stäpfli Verlag AG, Bern 2009, str. 361; H. C. von der Crone, Organisationsmängel und Pattsituationen in der Aktiengesellschaft, Schweizerische Zeitschrift für Wirtschafts- und Finanzmarktrecht, št. 5 (2012), str. 468.

¹² Kajti, kot pravi Pavčnik, je jezikovna razlaga "hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti". M. Pavčnik, Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, Cankarjeva založba, Ljubljana 1997, str. 356.

¹³ Ta določa: "Če je bil postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona in je pravna oseba vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim uveljavlja razlog iz 1. točke prvega odstavka tega člena, je ugovor dovoljen samo, če pravna oseba
1. bodisi verjetno izkaže, da posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da je na tem naslovu upravičena poslovati bodisi kot lastnik nepremičnine na tem naslovu bodisi na podlagi najemne pogodbe ali drugega pravnega posla, s katerim ji je lastnik nepremičnine dovolil uporabo nepremičnine na tem naslovu,
2. bodisi hkrati z ugovorom vloži predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, priloži tudi dokaz:
– da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali
– da ji je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih poštnih pošiljk na tem naslovu."

¹⁴ Stečaj pa je le posebna oblika likvidacije. Tako G. Petschek, O. Reimer, K. Schiemer, Das österreichische Insolvenzrecht, eine systematische Darstellung, Dunaj 1973, str. 14.

¹⁵ Predlog Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (EPA 1662-IV), Poročevalec DZ, št. 95/07.