Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 11. seji dne 20. 4. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje pa 14 – Žovneško jezero
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA 14 – Žovneško jezero (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 101-2013, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom (Geoprojekt d.o.o., Žalec, 2012-115GN)
– načrt električnih instalacij in električne opreme (Elektro projekt d.o.o., 486/15)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja neposredno ob Žovneškem jezeru ter delno tudi na območju vodnih površin tega jezera v Občini Braslovče. Območje OPPN se nahaja južno od dvorca Žovnek, zahodno od naselja Kamenče, v območju naselja Podvrh (po registru prostorskih enot). Območje OPPN obsega stavbna in kmetijska zemljišča, ki so v Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) označena z oznako PA 14 in za katera je skladno s tem aktom predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta oziroma OPPN po ZPNačrt. Poleg tega, območje OPPN obsega tudi vodna zemljišča na južnem delu Žovneškega jezera, za katera je v hierarhično višjem prostorskem aktu tudi predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Podvrh: 82/2 (del), 84/2 (del), 85/1 (del), 87/2 (del), 88/2, 88/3, 93/1, 93/7, 93/9, 98/2, 98/5, 124/7, 600/2, 601, 602, 603, 604, 605/2, 606/2, 607/3, 607/4, 608/2, 616 (del), 618 (del), 619, 620, 621/1, 621/2, 621/3, 621/4, 623, 624, 625/1, 625/2 (del), 626/1, 627/1, 629/1, 637/4, 638/1, 639/1, 640/1, 640/2, 641/1, 641/2, 642/1, 642/2, 643, 644, 645/1, 645/2, 646/1, 646/2, 647/1, 647/2, 648, 650 (del), 1440/2 (del), 1446/2, 1447/1 (del), 1447/3, 1448, 1452/6.
(3) Kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega 24,88 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Predmet izdelave OPPN je revitalizacija Žovneškega jezera s spremljevalnimi dejavnostmi z namenom izkoriščanja jezera za športno-rekreacijske dejavnosti, z umestitvijo dodatne turistične ponudbe z gostinskim objektom in kampom oziroma motoričnim parkom, izgradnjo električne vlečnice za smučanje na vodi in podobno ponudbo. Tem dejavnostim se prilagodi prometna in komunalna infrastruktura.
(2) Celotno območje je veliko 24,88 ha. Območje je razdeljeno na tri enote urejanja (v nadaljevanju: EU). Posamezne enote urejanja zajemajo eno ali več parcel.
Od tega je EU/1 velika 0,93 ha, znotraj katere je načrtovana gradnja kampa oziroma motoričnega parka kot javnega objekta za šport, rekreacijo in prosti čas. Znotraj te enote se v celoti nahajajo stavba zemljišča.
Enota EU/2 je velika 17,08 ha, znotraj katere je načrtovana izgradnja električne vlečnice za smučanje na vodi s spremljajočimi objekti. Znotraj te enote se pretežno nahajajo vodna zemljišča ter manjši del kmetijska zemljišča.
Enota EU/3 pa zajema ostala zemljišča v velikosti cca 6,87 na katerih je predvidena zgolj rekonstrukcija že obstoječih prometnih ureditev in pešpoti ter postavitev manjšega šotorišča v velikosti do 0,5 ha v neposredni povezavi s kampom oziroma motoričnim parkom. Pretežni del zemljišč znotraj nje je kmetijskih, manjši so vodna zemljišča. Na območju šotorišča se namenska raba ne spreminja in ostaja kmetijska.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev kampa oziroma motoričnega parka, izgradnjo električne vlečnice za smučanje na vodi s spremljajočimi objekti ter za umestitev potrebne infrastrukture. Za območje so bile že izdelane strokovne podlage ''Idejna zasnova športno turistične destinacije Žovnek'' (avtor: Boštjan Kragl za podjetje Turismo p.s. Nina Višnar s.p., Braslovče, januar 2011), ki so bile tekom postopka priprave OPPN proučene in upoštevane.
(4) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje objektov predvideni ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega, in zadostne zelene površine.
(5) Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah, pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji javne komunalne infrastrukture.
(6) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
(7) Celotno območje enote EU/1 se načrtuje za potrebe izgradnje javnih objektov za šport t.i. motoričnega parka s spremljevalnimi servisnimi objekti in komunalno infrastrukturo z javnimi parkirišči.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje se nahaja neposredno ob Žovneškem jezeru ter delno tudi na območju vodnih površin tega jezera v Občini Braslovče. Območje vodnih zemljišč se trenutno uporablja kot akumulacijsko jezero za namen izkoriščanja vode za namakanje ter za ribogojništvo, jezero služi tudi kot zadrževalnik voda pred morebitnimi poplavami, hkrati pa služi za ohranjanje biološkega minimuma tako za vodno kot obvodno vegetacijo in živelj. Dno jezera je zamuljeno, dostop do vode pa za kopanje neprimeren. Dostop do jezera je za vozila delno zagotovljen s severa ob zahodni obali vzhodnega rokava jezera, je pa potrebna rekonstrukcija te ceste. Hkrati so do in okoli jezera speljane pešpoti, ki pa so tudi potrebne rekonstrukcije. Območje predvidenega motoričnega parka je v naravi trenutno travnik, ki pa se stika z mimoidočo lokalno cesto in je s tem zagotovljen neposredni dostop. Ostalo območje še naprej ostaja v pretežno kmetijski rabi, na delu, ki se stika z enoto EU/1 pa je umeščeno šotorišče.
(2) Prometno se območje naveže na že obstoječo lokalno cesto na kateri se za potrebe motoričnega parka izgradi nov cestni priključek, za potrebe dovoza do jezera pa se obstoječi priključek rekonstruira. Celotno območje je delno že prepredeno s pešpotmi, ki pa so potrebne rekonstrukcije.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
Znotraj vseh enot:
– enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena tega odloka.
EU/1:
– gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/2011; v nadaljevanju: uredba), med drugim ureditev kampa oziroma motoričnega parka z vsemi potrebnimi objekti, ki se vežejo na dejavnost,
– športnih igrišč (šifra 2411 v prilogi Uredbe), kot so bazenska kopališča na prostem in ostala igrišča na prostem,
– drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (šifra 24122 v prilogi Uredbe), kot so otroška in druga javna igrišča, med drugim motorični park.
EU/2:
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (šifra 2412 v prilogi Uredbe) in sicer žičniška naprava za vleko smučarjev na vodi s spremljajočimi objekti, ki so potrebni za obratovanje in nadzor vodostaja vode
– pomoli.
EU/3:
– šotorišče.
(2) Znotraj vseh enot urejanja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(3) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.
(4) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so določene v Prilogi I Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14), razen če je poseg s tem odlokom izrecno dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz prejšnjega stavka ne dosega, je dovoljen.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Enote urejanja
Območje je razdeljeno na tri enote urejanja (v nadaljevanju: EU). Znotraj enote EU/1 je načrtovana gradnja kampa oziroma motoričnega parka kot javnega objekta za šport, rekreacijo in prosti čas. Znotraj enote EU/2 je načrtovana izgradnja električne vlečnice za smučanje na vodi s spremljajočimi objekti ter ureditev kopališča s pomoli. Znotraj enote EU/3 pa je predvidena zgolj rekonstrukcija že obstoječih prometnih ureditev in pešpoti ter postavitev manjšega šotorišča v neposredni povezavi s kampom.
Znotraj vsake od enot urejanja so v nadaljevanju podani opisi rešitev načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. Posamezna enota urejanja obsega eno ali več parcel.
(2) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(3) Stavbe
Pomen regulacijskih elementov:
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi.
EU/1
Dovoljena je gradnja gostinske stavbe (šifra 121 v prilogi uredbe) in sicer v sklopu in za potrebe kampa in/ali motoričnega parka, gradnja športnih igrišč (šifra 2411 v prilogi Uredbe) ter drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (šifra 24122 v prilogi Uredbe) kot je bazensko kopališče na prostem, ostalih igrišč, motoričnega parka. Gostinska stavba za potrebe strežbe hrane in pijače ter recepcija se naj umestijo v neposredno bližino lokalne ceste na severni del enote urejanja. Poleg se lahko umesti tudi bazensko kopališče na prostem. V ta del se naj umestijo tudi potrebne parkirne površine. Ostale servisne stavbe ter kamp in/ali motorični park pa naj bodo umeščeni južno od parkirišč. Grajene stavbe so lahko zgolj pritlične, pri čemer etaža ne sme biti višja od 4,00 metre. Konstrukcija stavbe naj bo čim bolj lahka in odprta, zaželena je lesena. Streha je lahko ravna ali enokapnica z naklonom strešin do največ 6° ali pa simetrična dvokapnica in usmerjenostjo slemena v smeri severovzhod – jugozahod z naklonom strešin med 35° in 45°. V primeru ravne strehe je zaželena ozelenitev strehe, na strehi je dovoljeno oblikovanje terase. Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se arhitekturno kvalitetno vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. Bazen naj bo v celoti vkopan.
Za grajene stavbe znotraj območja kampa in/ali motoričnega parka je potrebno upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti enote:
Fi (faktor izrabe) = 0,1
Fz (faktor zazidanosti) = 0,1
V grafičnih načrtih sta prikazani ločeni območji umeščanja načrtovanih stavb ter prostorov za kampiranje in motoričnega parka.
EU/2
Dovoljena je gradnja žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi (šifra 2412 v prilogi uredbe) s spremljajočimi objekti ter gradnja pomolov zanj in za potrebe kopanja. Dovoljena je gradnja plavajočega pontona ter ostalih pomolov v smislu povezovanja pešpoti pri prečenju vzhodnega rokava jezera. Žičniška naprava naj bo oblikovana sodobno ter umeščena tako, da zagotavlja smučanje pri minimalni globina vode 1,50 metra. Objekti za potrebe žičniške naprave (stebri in pritrdišča) morajo biti odmaknjeni izven območja telesa pregrade Trnava vsaj 5 metrov. Pomoli ter plavajoči pontoni naj bodo pretežno leseni, pohodna površina pa obvezno lesena ter umeščeni izven območja smučanja, razen pri dostopu na smučišče. Na severnem delu enote pri stiku z EU/3 je dovoljeno oblikovanje naravnega odprtega kopališča, pri čemer se lahko plaža ter dostop do vode utrdi s prodom, lahko pa se umestijo tudi lesene ploščadi, ki se potopijo v vodo. Kopališče mora biti zaradi varnostnih razlogov vidno in fizično razmejeno od območja smučanja. Znotraj območja ob brežini je dovoljeno umeščanje tudi pešpoti.
EU/3
Na območju v velikosti do največ 0,5 ha in v neposredni bližini enote EU/1, in sicer zgolj na kmetijskih zemljiščih je dovoljena postavitev in organizacija šotorišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu gradbene in prostorske zakonodaje. Vsa potrebna oskrbna in servisna infrastruktura se lahko nahaja zgolj znotraj enote EU/1.
(4) Zunanja ureditev
Skupni pogoji
Celotno območje je potrebno vzdrževati v že obstoječi krajinski ureditvi. Enoti EU/1 in EU/3 je potrebno ohranjati čim bolj odprti, južni del enote EU/2 pa mora ostati gozdnat. Ustrezno je potrebno ozeleniti tudi kamp oziroma motorični park, in sicer z avtohtonimi vrsti dreves in rastlin. Zasaditev naj ima čim bolj naraven izgled in ne linijske parkovne zasaditve. Pešpoti se naj izvedejo čim bolj sonaravno zgolj z utrditvami, njihova osvetlitev pa naj bo minimalna. Z njimi se naj ne posega v območje obrežne vegetacije, načrtuje naj se v odmiku od grmovne in drevesne vegetacije. Pešpoti morajo biti, če prostorske možnosti to dopuščajo, v največji možni meri načrtovane izven območja vodnega zemljišča oziroma izven območja kote maksimalne ojezeritve. Razgaljene površine naj se po končanih zemeljskih delih zatravi s senenim drobirjem z okoliških travnikov. Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
EU/1
Oblikovanje površja na zemljišču namenjeno kampiranju oziroma motoričnemu parku naj v čim večji meri sledi obstoječemu reliefu. Višinske premostitve se naj izvedejo v obliki zatravljenih brežin. Umetnih ostrih ovir, kot so škarpe, oporni zidovi, ni dovoljeno umeščati, vsi prehodi naj se izvedejo z nakloni brežin. Razmejitev kamp parcel se lahko izvede zgolj z zasaditvami z grmovnicami ali živico do višine največ 1 metra.
EU/2
Dostop do obale jezera in pomolov se lahko uredi na največ treh mestih neposredno z nove pešpoti, ki je načrtovana na severni obali jezera. Poseganje v gozdni rob je prepovedano. Ravno tako naj se ohranjajo ostala drevesa ter obvodna vegetacija, dovoljena je le sanitarna sečnja. Na območjih brežin jezera, ki so podvržene erozijskim procesom in kjer se trasa pešpoti približa ali je načrtovana na brežini jezera ter na območjih gradnje objektov infrastrukture (pomolov) je potrebno predvideti zavarovanje brežin. Brežine je dovoljeno utrjevati zgolj s sonaravnimi ukrepi. Posegi so dovoljeni zgolj na območju pomolov in pontonskega mostu. Mulja se ne sme odvzemati iz pomembnih delov življenjskih prostorov, drugje pa le v najnujnejšem obsegu in na način, da se ne prizadene habitatov. Čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da poseganje ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzrejanja mladičev. Vzdolž brežin celotnega območja naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Skupni pogoji
Ob pešpoteh in vodnih ureditvah ter znotraj kampa oziroma motoričnega parka je dovoljeno umeščanje urbane opreme, kot so klopi, smetnjaki, senčniki, igrala, sanitarne enote s savno, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, trim steze z vadbeno opremo, opazovališč, razglednega stolpa za opazovanje narave, informacijskih tabel in sicer v velikostih, določenih z veljavno področno zakonodajo.
EU/1
Dovoljena je ograditev območja kampa oziroma motoričnega parka in sicer do višine največ 1,5 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Dovoljene so zgolj ograje iz živice ali grmovnic, kakršnekoli grajene so strogo prepovedane, dovoljene so zgolj na območjih s posebnimi varnostnimi zahtevami. Kljub ograjevanju mora biti omogočen prost prehod prostoživečih vrst. Dovoljena je postavitev zunanjih bazenov, ki pa morajo biti v celoti vkopani.
EU/2
Dovoljena je gradnja več pomolov vsakega do velikosti 20 m². Dovoljena je gradnja plavajočega pontona ter ostalih pomolov v smislu povezovanja pešpoti pri prečenju vzhodnega rokava jezera. Dovoljena je gradnja spremljajočega objekta, ki je potreben za obratovanje žičniške naprave in servisnih dejavnosti ter za nadzor vodostaja vode. Nadzor vodostaja vode je lahko tudi v ločenem objektu. Objekt je lahko v velikosti do 30 m² in mora biti montažne izvedbe ter pretežno lesen. Lociran je lahko na pomolu ali pa na brežini znotraj območja vodnega zemljišča. Lahko pa se uporabi tudi lokacija že obstoječe nadzorne točke za višino vodostaja vode in se objekt ustrezno poveča oziroma dogradi za potrebe dejavnosti smučanja na vodi.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Dostop do predvidene ureditve je omogočen preko obstoječe lokalne ceste in na novo izvedena priključka znotraj enote EU/1. Dostop do enote EU/2 je obstoječ in mora biti fizično omejen z zapornico ter dovoljen zgolj na dostavo in kratkotrajno parkiranje uporabnikov žičniške naprave. Ta cesta se lahko rekonstruira in sicer zgolj v takšni izvedbi, ki omogoča minimalno potrebno dostopnost.
(2) Mirujoči promet
Za potrebe gostov kampa, motoričnega parka, uporabnikov žičniške naprave in ostale obiskovalce je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Lahko se zagotovijo znotraj enote EU/1 ali pa ob že obstoječi lokalni cesti. Parkiranje znotraj enot EU/2 in EU/3 razen za dostavo ni dovoljeno. Parkirne površine se naj izvedejo s tlakovanjem oziroma s travnimi ploščami. Znotraj enote EU/1 je dovoljeno umestiti tudi počivališče za avtodome.
(3) Pešpoti
Znotraj celotnega območja je že obstoječ sistem pešpoti, ki ga je potrebno ohraniti ter po potrebi dograditi. Pešpoti naj bodo izvedene zgolj kot dodatno utrjen in dreniran teren. Spreminjanje konfiguracije terena ni dopustno. Pešpoti se naj prilagajajo terenu in drevesnim sestojem, odstranitev dreves zaradi umeščanja pešpoti ni dovoljena. Sistem pešpoti je označen v grafičnih prilogah. Dovoljena je tudi drugačna organizacija sistema pešpoti, vendar zgolj pod zgoraj navedenimi pogoji.
(energetska infrastruktura)
(1) Za potrebe oskrbe z električno energijo je za načrtovane ureditve bil izdelan načrt električnih instalacij in električne opreme (Elektro projekt d.o.o., 486/15), ki ga je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah projektiranja.
(2) Električna energija za napajanje predvidenih območij EU/1, EU/2 in EU/3 je predvidena iz transformatorske postaje, ki je predvidena na območju EU/1. Predvidena transformatorska postaja se bo napajala iz SN daljnovoda DV 20 kV Letuš – oporišče 35, kateri se napaja iz RTP Mozirje.
Transformatorska postaja predvideva napajanje naslednjih objektov:
– Območje EU/1 – izgradnja gostinskega objekta | 80 kW |
– Območje EU/1 – izgradnja kampa oziroma motoričnega parka | 150 kW |
– Območje EU/2 – izgradnja električne vlečnice za smučanje na vodi | 40 kW |
– Območje EU/3 – rekonstrukcija že obstoječih prometnih ureditev in pešpoti ter postavitev manjšega šotorišča – ni predvidena priključitev na omrežje |
Za napajanje območja EU/1 – gostinski objekt in izgradnja kampa oziroma motoričnega parka je na severni strani gostinskega objekta predvidena priključno merilna omarica PMO, kjer je predvidena vgradnja dveh ločenih merilnih mest za gostinski del in kamp. Za napajanje se predvidi kabel 2 x EAY2Y-J 4x150+1,5 mm2.
Za napajanje območja EU/2 – vlečnica za smučanje na vodi s spremljajočimi objekti je na severni strani objekta vlečnice predvidena priključno merilna omarica PMO, kjer je predvidena vgradnja enega merilnega mesta. Za napajanje se predvidi kabel EAY2Y-J 4x150+1,5 mm2.
(3) Osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo motilo biološkega stanja vrst, ki jim je Žovneško jezero s širšo okolico življenjski prostor. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da je svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne osvetljujejo vodne površine in obrežnega pasu. Preko cele noči je dovoljena osvetlitev le tistih površin in objektov, ki morajo biti osvetljeni zaradi varnostnih razlogov.
(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predviden objekt si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe. Za nove trase TK vodov naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm in s pomožnimi jaški.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Na območju OPPN ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki bi se zaključeval s čistilno napravo. Na obravnavanem območju ni predvidena izgradnja javne kanalizacije. Fekalne vode je potrebno odvajati v malo komunalno čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
(2) Čiste meteorne vode in prečiščene odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave se preko meteornega zadrževalnika vodijo v površinski odvodnik in sicer v iztočni kanal iz Žovneškega jezera.
Oskrba načrtovanih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 160 mm, ki poteka severno od obravnavanih parcel in oskrbuje obstoječe kmetijsko gospodarstvo Žovnek. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Območje OPPN se nahaja izven območij varstva kulturne dediščine. Ravno tako se na območju ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. Ker gre za prostorsko velik poseg v nepozidano območje ob jezeru, je smiselno izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju OPPN se nahajajo vode 2. reda. Vodno zemljišče Žovneškega jezera obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do kote maksimalne možne ojezeritve pri 301,00 m.n.v.. Obratovalna kota jezera je na 299,70 m.n.v.. Območje dovoljenega minimalnega nivoja vode je na 297,00 m.n.v.. Pri načrtovanih posegih je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, ki znaša 5 metrov od meje vodnega zemljišča in je prikazano v grafičnih načrtih.
(2) Pregrada Trnava je objekt vodne infrastrukture. Pri uporabi vodne infrastrukture za druge namene je potrebno upoštevati, da ima izvajanje javnih služb prednost pred drugo rabo. Vse predvidene ureditve morajo biti podrejene osnovni funkciji jezera, to je protipoplavna zaščita z zadrževanjem visokih voda. Pri načrtovanju in obratovanju predvidenih ureditev je potrebno upoštevati zlasti nihanje gladine jezera. Vsi predvideni posegi ter samo obratovanje vlečnice mora biti urejeno tako, da ne bo onemogočalo opazovanje pregrade in obratovanja seizmičnih instrumentov.
(3) Za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe, je potrebno pridobiti vodno pravico. Vodna pravica bo podeljena, če je nameravana raba skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami in nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanje obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev.
(4) Prepovedano je postavljanje objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča.
(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– II. območje varstva pred hrupom na posebnem območju: površine za turizem (55 / 45 dBA).
– IV. območje varstva pred hrupom na območju kmetijskih zemljišč in na območju voda: površine vodne infrastrukture (75 / 65 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin s povišanjem terena, kot je predpisano v 7. členu tega odloka.
(1) Območje OPPN se v celoti nahaja znotraj območja, ki ima s področja varstva narave status ekološko pomembnega območja »Žovneško jezero«.
(2) Z namenom zagotavljanja čim manjših vplivov izgradnje in izvajanja smučanja na vodi je potrebno pred začetkom nadaljnjega načrtovanja žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi izdelati strokovno študijo, ki bo natančneje opredelila prostorsko in časovno ustrezno rešitev za živalske in rastlinske vrste, ki jim Žovneško jezero s širšo okolico predstavlja življenjski prostor. S študijo se opredeli tudi obratovalni monitoring, katerega ugotovitve se upoštevajo pri izvajanju dejavnosti. Študijo mora izdelati strokovnjak biolog, z izkušnjami in poznavanjem favne in flore Žovneškega jezera. Na to študijo je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti pozitivno mnenje pristojnega Zavoda RS za varstvo narave.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(1) Pri pripravi akta so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13).
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu ''zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''študija požarne varnosti''. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Spodnji del Savinje do Sotle |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 3 |
VOD_SKUP1 | Razpoklinski / kraški, malo skraseli – obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki, v apnenčastih kamninah predvsem nizke |
VDOON_1 | Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah |
HIDRODIN1 | Odprt |
SRED_DEB1 | >200 |
LITO_OPIS1 | Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami in vključki apnenca v menjavanju z dolomitom / Mezozoik, predvsem |
VOD_SKUP2 | Medzrnski ali razpoklinski – Manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode |
VDOON_2 | Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih |
HIDRODIN2 | Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt) |
SRED_DEB2 | 10 |
LITO_OPIS2 | Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z vključki peska, konglomerata in peščenjaka / Kenozoik |
VOD_SKUP3 | Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki |
VDOON_3 | Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni) |
HIDRODIN3 | Zaprt |
SRED_DEB2 | >200 |
LITO_OPIS3 | Dolomit in apnenec / Mezozoik, pretežno Trias |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji znotraj enote EU/1 in sicer zgolj na območju stavbnih zemljišč. Določena je enovita parcela, namenjena gradnji. Njena delitev ni dovoljena razen za potrebe prometnih in komunalnih ureditev.
(2) Pred pričetkom izvajanja OPPN je dovoljena parcelacija zgolj v skladu z načrtom parcelacije, kakršnakoli drugačna parcelacija ni dovoljena. Za potrebe izgradnje prometne mreže pa se le ta lahko izvaja po fazah, vendar v skladu z grafičnim načrtom.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. Posamezne ureditve se lahko izvajajo neodvisno druga od druge in sicer v različnem vrstnem redu. Je pa predpogoj, da prometna in komunalna ureditev sledi ureditvam znotraj posameznih enot urejanja.
(2) Predpogoj za izgradnjo žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi znotraj ureditvenega območja EU/2 je izdelava strokovne študije, ki bo natančneje opredelila prostorsko in časovno ustrezno rešitev za živalske in rastlinske vrste, ki jim Žovneško jezero s širšo okolico predstavlja življenjski prostor. S študijo se opredeli tudi obratovalni monitoring, katerega ugotovitve se upoštevajo pri izvajanju dejavnosti. Študijo mora izdelati strokovnjak biolog, z izkušnjami in poznavanjem favne in flore Žovneškega jezera. Na to študijo je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za žičniške naprave za vleko smučarjev na vodi pridobiti pozitivno mnenje pristojnega zavoda RS za varstvo narave.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-5/2012-25
Braslovče, dne 20. aprila 2016
Branimir Strojanšek l.r.
