Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 11. redni seji dne 20. 4. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov kmetija Brinovec
(pravna podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).
(2) Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11).
(3) Odločba št. 351-208/2012/6 z dne 1. 6. 2012, izdana s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje v zvezi z izpolnjevanjem predpisanih pogojev, da se pobuda kmetijskega gospodarstva, KMG-MID: 100282662, vključi v postopek priprave z OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
(4) Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12). Strategija prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
(5) Podrobni načrt je izdelal: VIZURA matko d.o.o., pod številko: 115/2013 z datumom 15. 12. 2015.
(1) Vsebina tekstualnega dela:
– Opis prostorske ureditve
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
– Zasnova projektih rešitev glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in javno grajeno dobro
– Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Velikost dopustnih odstopanj
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Vsebina grafičnega dela:
1. Izsek iz prostorskih sestavin plana občine
2. Območje načrta z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Zazidalna situacija
5. Prikaz omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
6. Prikaz ureditev varovanja okolja
7. Prikaz ureditev varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Seznam prilog:
1. Odločba ministrstva za okolje in prostor, da ni potrebno izvesti CPVO
2. Geodetski načrt s certifikatom
3. Smernice in mnenja
4. Povzetek za javnost
5. Strokovne podlage.
(4) Sestavine OPPN so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja enega kmetijskega objekta – hlev in več objektov za pridelavo in spravilo pridelkov, legalizacija dveh obstoječih objektov, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(1) Meja obravnave:
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na severnem delu kmetije Brinovec v naselju Gomilsko v k.o. Gomilsko.
Meja ureditvenega območja poteka po meji zazidljivosti obstoječega Prostorskega reda Občine Braslovče, po meji z obstoječo prometno infrastrukturo in meji lastništva.
(2) Velikost območja:
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 0,63 ha.
(3) Parcelno stanje:
Območje OPPN vključuje parcele številke:
K.o. Gomilsko: parcele 377, 381, 375/17, 375/35, 383/3 in del parcele št. 382/4.
(4) Če se v postopku priprave projektne dokumentacije za gradnjo, izkaže potreba po dograditvi gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, se lahko z gradnjo posega tudi na zemljišča zunaj območja podrobnega načrta.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja jugozahodno od občinske ceste kategorizirane kot LC490240 (odsek LC490241 Gomilsko–Grajska vas) in je na jugu omejeno z že obstoječimi stavbami, na zahodu pa s kmetijskimi površinami. Območje se preko obstoječega dvorišča priključuje na obstoječo lokalno cesto JP9905703 (odsek JP 990573 Gomilsko–Brinovec), ki hkrati ureditveno območje tudi deli na dva dela.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta spada v prostorsko enoto (PE28) – odprt prostor funkcionalne enote »Spodnja Savinjska dolina« in se nanaša na zemljišče, ki je v obstoječem Odloku o prostorskem redu Občine Braslovče predvideno kot kmetijsko zemljišče.
(1) Na območju OPPN so predvidene gradnje novih objektov, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11), ki so uvrščene v posamezne skupine.
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, in sicer: rastlinjaki za vrtnine in okrasne rastline, pokrite drevesnice in podobne stavbe
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, in sicer: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice in podobno.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
(1) Oblikovanje arhitekturne podobe in uporaba materialov objektov mora biti v skladu z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče, ki veljajo za prostorsko enoto (PE28) – odprt prostor funkcionalne enote »Spodnja Savinjska dolina«.
(2) Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove. Osnovni gabariti niso predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino in minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. Fasade objektov so lahko v različnih pastelnih odtenkih z možnostjo manjših temnejših odtenkov, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
(2) Okvirne dimenzije načrtovanih objektov so:
Okvirne horizontalne dimenzije hleva so 30,00 m x 10,00 m in objekta za spravilo pridelkov 10,00 m x 6,00 m. Etažnost objektov P+1. Streha mora biti obvezno dvokapnica z usmerjenostjo slemena po daljši stranici objekta, zaradi velike širine stavbe je lahko naklon tudi manjši od 30º.
Slemenska orientacija mora biti usklajena z okoliškimi objekti.
Dimenzije objektov za rastlinsko pridelavo niso posebej opredeljene, je pa določeno območje, kjer se lahko gradijo z minimalnim odmikom 4,00 m od posestnih mej.
(3) Za že zgrajene stavbe, ki nimajo pridobljenih ustreznih gradbenih dovoljenj, se le-te lahko v skladu s tem odlokom legalizirajo v obstoječih gabaritih in namembnostjo brez posebnih urbanističnih pogojev, in sicer na način pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta.
(4) Znotraj območja OPPN je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije. Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo, se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
(5) Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(1) Zunanja ureditev mora biti usklajena s podeželskim značajem prostora. Pri urejanju je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo.
(2) Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv upoštevati varstvo okolja.
(3) Postavitev ograje do višine 1,80 m ali v primeru posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev do višine 2,20 m proti lokalni cesti LC490240 (odsek LC490241 Gomilsko–Grajska vas) je dovoljena z minimalnim odmikom 0,5 m od roba pločnika. Ograja mora biti v preglednem trikotniku, kjer se občinska cesta JP990570 priključuje na občinsko cesto LC490241 transparentna, tako da bo zaradi zagotavljanja prometne varnosti zagotovljena zadovoljiva preglednost na območju cestnega priključka. Izven preglednega trikotnika je lahko ograja v poljubnih materialih.
(4) Znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost ali kako drugače vplival na zmanjševanje pretočnosti ali prometne varnosti.
(5) Postavitev ograje do višine 1,80 m ali v primeru posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev do višine 2,20 m ali zasaditve z razraščenimi grmovnicami proti občinski cesti JP990570 (odsek JP990573) pa je dovoljena z minimalnim odmikom 1 m od roba cestnega telesa. Ograja in razraščene grmovnice ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.
IV. ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Obravnavano območje je že priključeno na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(2) V primeru, da se izkaže potreba po dograditvi gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, se le-ta lahko izvede v skladu s pogoji tega načrta.
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se bo napajalo preko obstoječe občinske ceste kategorizirane kot JP990570 (odsek JP 990573 Gomilsko–Brinovec) in obstoječega dvorišča v sklopu kmetije.
(2) Zemljišče predvideno za ureditev povoznih manipulacijskih površin je večinoma ravno.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
Oskrba objektov z vodo je možna preko obstoječega hišnega priključka.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Meteorna kanalizacija
Čiste padavinske vode z obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste …) bodo ponikale v podtalje, pri tem bodo ponikovalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin.
(2) Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, zaključeno s čistilno napravo. Predvideni objekti ne potrebujejo priključka na fekalno kanalizacijo.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Obstoječa kmetija Brinovec je priključena na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 2-23040 z zakupljeno priključno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A, katero se napaja iz nizkonapetostnega omrežja Košenina–Šmid iz transformatorske postaje TP Rezana.
(2) Zaradi postavitve novih objektov se ne predvideva povečanja priključne moči.
(3) Z ozirom na to, da bodo predvideni objekti delno namenjeni tudi za pridobitno dejavnost, je potrebno v fazi PGD pridobiti dodatno soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje za del objektov, v katerih si bo izvajala pridobitna dejavnost v odjemni skupini »ostali odjem na nizki napetosti brez merjenja moči« in fizično izvesti merilno mesto v skladu s soglasjem za priključitev.
Na območju OPPN ni predvidena izgradnja javne razsvetljave.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju poteka TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenije in KKS v upravljanju TELEMACH d.o.o., Ljubljana, ki jih bo v fazi projektiranja in gradnje potrebno natančno locirati in po potrebi prestaviti oziroma zaščititi.
(2) Za objekte na obravnavanem območju OPPN se ne načrtuje priključkov komunikacijskega omrežja.
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajali iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine ni.
(2) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora o nameravanih posegih pisno obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom izvajanja zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, spada predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa 60db za dan in 50db za noč.
(3) Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 – ZVO-1, 66/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07).
(4) Vode
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča, ceste …) se bodo odvajale v podtalje preko ponikovalnic, katere bodo locirane v travnatih površinah.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče …).
(1) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja.
Na celotnem območju Občine Braslovče so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice (ekološki otoki) za ločeno zbiranje odpadkov.
V skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z veljavnimi predpisi se nahaja tudi Zbirni center Braslovče za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na Žovneku.
(2) Za predviden objekt je že v okviru kmetije zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na tem območju opravlja odvoz odpadkov enkrat na teden, kar se mora upoštevati pri prilagoditvi. Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(vodnogospodarski ukrepi)
Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, ne posega v vplivno območje vodotoka in ni na območju visoke podtalnice.
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150 g in je povzet iz karte potresne nevarnosti Slovenije.
(1) Predvidena zazidava in ureditev skladno z veljavnimi predpisi zagotavlja potrebne odmike med objekti za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila po obstoječih javnih cestah ter obstoječem in predvidenem dovozu, zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na manipulacijskih in travnatih površinah.
(3) Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje zelene ter interne in javne prometne površine.
(4) Vgrajeni materiali, naprave in napeljave v objektih morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako, da je zagotovljena požarna varnost skladno s predpisi.
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
(2) V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) OPPN omogoča etapno izvajanje oziroma, postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo.
(2) Posamezni objekti se bodo gradili postopoma glede na potrebe investitorja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– Odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej.
– Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem odlokom.
– Sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov.
(2) Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha veljati ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-17/2012-11
Braslovče, dne 20. aprila 2016
Branimir Strojanšek l.r.
