Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in v skladu s 104. členom Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) ter 95. členom Poslovnika Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 23/07, 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na 12. redni seji dne 20. 4. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG)
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 81/13, 94/13 – tehn. popr.) (v nadaljevanju OPN Šentrupert), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG) (v nadaljevanju OPPN), ki ga je v decembru 2015 izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske storitve, d.o.o., pod številko projekta OPPN-001/2015-ŠEN. Odgovorni projektant projekta je Peter Lovšin, u.d.i.a., IZSA – P-0038.
(2) Ob sprejetju OPPN za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG), preneha veljati Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (Uradni list RS, št. 50/93).
(1) Ta odlok določa:
Opis in umestitev prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine OPPN-ja iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedene v 3. členu tega odloka.
OPPN vsebuje besedilni del, kartografski del:
I. Odlok o OPPN
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Kartografski del: Merilo
List 1 | Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine | M 1:2000 |
List 2 | Lega prostorske ureditve v širšem območju | M 1:1000 |
List 3 | Geodetski načrt | M 1:1000 |
List 4 | Prikaz vplivov in povezav v širšem prostoru | M 1:2000 |
List 5 | Načrt komunalne in energetske infrastrukture | M 1:1000 |
List 6 | Načrt ureditve | M 1:1000 |
List 7 | Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami | M 1:1000 |
List 8 | Značilna prereza | M 1:x |
List 9 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:1000 |
List 10 | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1000 |
List 11 | Razporeditev javnih in privatnih površin | M 1:1000 |
List 12 | Etapnost izvedbe | M 1:1000 |
III. Priloge OPPN:
– Povzetek za javnost;
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– Smernice nosilcev urejanja prostora.
a) Usmeritve iz OPN za OPPN
Po OPN Šentrupert je enota urejanja prostora ŠEN-16 IG in VRH-01 IG, po podrobnejši namenski rabi predvidena za gospodarsko cono.
Območje OPPN se nahaja na jugovzhodnem delu naselja Šentrupert, pod Farovškim hribom in med potokom Bistrica. Dovoz do gospodarske cone poteka po novi in še nedokončani dovozni cesti, ki se priključi na lokalno cesto s št. odseka 425311. Nova cesta poteka ob gospodarski coni, na koncu pa je predviden most čez potok Bistrica.
b.) Meja območja urejanja z OPPN
Ureditveno območje se nahaja na jugovzhodnem delu naselja Šentrupert, pod Farovškim hribom in med potokom Bistrica. Območje OPPN v celoti obsega zemljišča s parc. št. 136/5, 136/24, 136/31, 136/33, 136/34, 136/35, 136/36, 136/38, 136/39, 136/40, 136/41, 136/42, 136/43, 136/44, 136/45, 136/46, 136/47, 136/48, 136/49, 136/50, 136/51, 136/52, 136/54, 136/60, 136/61, 136/62, 136/63, 136/64, 136/65, 136/66, 136/67, 136/68, 136/69, 136/70, 136/71, 136/73, 136/74, 136/75, 136/76, 3983/28, 3983/29, 3983/30, 3983/32, 3983/33, 3983/34 in 3983/35 vse k.o. Šentrupert ter delno zajema zemljišča s parc. št. 136/1, 136/4, 136/7, 136/26, 1279/2, 1280, 279/4, 3981/1 in 3983/5 vse k.o. Šentrupert. Območje OPPN obsega površino 20.180,93 m2.
Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah List št. 1. in List št. 2.
II. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(umestitev prostorske ureditve v prostor)
V spremembah in dopolnitvah ZN (zazidalnega načrta) je predvidena malenkostna sprememba parcelacije in izvedba nove komunalne, energetske in prometne infrastrukture in pogoji za gradnjo objektov. Novi objekti se bodo komunalno navezali na obstoječe komunalne sisteme, ki potekajo v bližini območja.
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Na obravnavanem območju se že izvajajo gradnje po veljavnem ZN. Skoraj celotno območje je že nasuto in dvignjeno na nivo stoletne poplavne vode potoka Bistrica. Preostali še ne nasuti del, se nasuje na isti nivo kot preostali del. Gospodarska cona je že opremljena z električnim in TK omrežjem, vodovodno omrežje pa je potrebno še predvideti. Cestna povezava do cone je izvedena z makadamskim nasutjem.
(2) Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, in območij za razvoj objekta je skladno s prikazi ureditve območja prikazano v grafični prilogi, list št. 6. Upoštevati je potrebno razporeditev območij za razvoj objektov, cesto z elementi, dostope do objektov ter elemente za zakoličbo novih parcel. Območje OPPN se prometno navezuje preko še nedokončane nove ceste na lokalno cesto s št. odseka 425311.
(3) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
(4) Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« (list št. 9).
(predvidene ureditve in parcelacija)
(1) Območje OPPN obsega območje stavbnih zemljišč, ceste, pešpoti, zelenim površinam in parcelo, kjer stoji transformatorska postaja.
(2) Ureditveno območje OPPN-ja je razdeljeno na deset parcel, in sicer:
– parcela ceste (P1),
– parcela transformatorske postaje (P2),
– parcele namenjene gradnji objektov (P3-P8),
– parcela namenjena zelenim površinam (P9),
– parcela namenjena zelenim površinam in peš potki ob vodotoku (P10).
(3) Pri parcelaciji so dovoljene tolerance. Parcelacija znotraj območja OPPN se lahko tudi spremeni, če so podani razlogi za parcelacijo oziroma združitev parcel.
(4) Parcelna meja ceste, ki meji z Farovškim hribom ni merodajna in se odparcelira, po končani izgradnji ceste.
(5) Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, je prikazano v grafični prilogi »Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami« (list št. 7).
III. POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV
(zemljišče namenjeno za gradnjo objektov)
(1) Na posameznem zemljišču, namenjenemu za gradnjo, so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– trgovina, storitve, gostinstvo,
– gradbeništvo,
– poslovni prostori (pisarne),
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– v območju bivanje ni dopustno.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(3) Objekte je dovoljeno graditi le na območju za razvoj objekta. Možna je gradnja tudi bližje parcelni meji s soglasjem soseda.
(4) Objekti se morajo graditi znotraj območja za razvoj objekta. Odmik območja za razvoj objekta, od parcelne meje je 1,5 m. Napušči in balkoni lahko segajo čez črtkano črto, ki prikazuje območje za razvoj objekta. Manjši odmik od parcelne meje je dovoljen s soglasjem soseda, vendar mora biti zagotovljeno dovolj prostora za rabo in vzdrževanje objekta in požarna varnost med dvema objektoma.
(5) Območje za razvoj objektov je razvidno na načrtu ureditve, list 6.
(6) Na zemljiščih namenjenih za gradnjo objektov je dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, pripadajoče infrastrukture, nasipanje, vkop in dostopne ceste (dvorišče). Enostavni in nezahtevni objekti se lahko z eno stranico stikajo z glavnim objektom in se jih lahko gradi tudi izven območja za razvoj objekta in sicer do 1 m od parcelne meje. S soglasjem soseda, se lahko nezahtevne in enostavne objekte gradi do parcelne meje.
(7) Dovoljena je postavitev ograj in opornih/podpornih zidov do max. višine 1,5 m. Ograje in oporni/podporni zidovi naj bodo praviloma postavljeni na posestne meje zemljišč namenjenih za gradnjo, brez odmikov od sosednje parcele, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je treba upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
(8) Ob vodotoku Bistrica je potrebno upoštevati varovalni pas v širini 5 m od zgornjega roba brežine, ki se ga ohranja brez ureditev in objektov.
(1) Višina objektov je max 20 m.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti skladni s Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
IV. POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV
10. člen
(1) Glede zasebnih zelenih površin je treba upoštevati, da se zatravijo in ozelenijo z avtohtonimi vrstami.
(2) Parcelna enota s št. P09 je namenjena zelenim površinam. V tej parcelni enoti, se lahko predvidi tudi obračališče in manjši lokal ali objekt namenjen gostinstvu. Na pobudo Občine Šentrupert, se lahko parcelna enota spremeni v gradbeno enoto, za katero veljajo isti pogoji kot za druge gradbene enote.
(3) Celotna zunanja ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 6).
Na obravnavanem območju se že izvajajo gradnje po veljavnem ZN. Skoraj celotno območje je že nasuto in dvignjeno na nivo stoletne poplavne vode potoka Bistrica. Preostali še ne nasuti del se nasuje na isti nivo, kot preostali del ureditvenega območja na način, da se nasutje izvede izven 5 m pasu od vodotoka, pri čemer se ohranja vegetativna bariera do vodotoka.
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
12. člen
(1) Območje OPPN se prometno navezuje preko še nedokončane nove ceste na lokalno cesto s št. odseka 425311.
(2) Povezovalna cesta A poteka po zahodnem delu območja OPPN in ima dva pasova širine 3 m in hodnik za pešce širine 1,45 m. Na severozahodni strani je izven območja OPPN predviden most ter povezava do naselja Poštaje, kar bo omogočalo krožni promet.
(3) Povezovalna cesta B je namenjena za dostop do obstoječe kmetije in parcelne enote P09, cesta je širine 6 m.
(4) Glavni dovozi do parcel so urejeni preko povezovalne ceste A, nekatere parcele, pa imajo tudi stranske izvoze na Povezovalno cesto B. Točna lokacija dovozov, se predvidi v projektu PGD/PZI.
(5) Prometna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
(1) Vsak lastnik gradbene parcele, si mora zagotoviti sam dovolj parkirnih mest in prostor za manipulacijo vozil.
(2) Št. parkirnih prostorov:
– poslovni prostori, uprava pisarne: 1 PM/30 m2 neto površine
– poslovni prostori, uprava delo s strankami: 1 PM/20 m2 neto površine
– trgovina: 1 PM/30 m2 koristne/prodajne površine oziroma min. 2 PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične lokacije
– gostinstvo: najmanj 5 PM na posamezen lokal oziroma 1 PM/4 sedeže in 1 PM na eno nastanitveno enoto oziroma na 4 ležišča v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oziroma 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot
– športno rekreacijska igrišča: 1 PM/250 m2 igralne površine in 1 PM/10 obiskovalcev
– obrt, storitve, proizvodnja: 1 PM/70 m2 neto površine ali 1 PM/3 zaposlene.
(3) V primeru, da na gradbeni parceli ni zagotovljeno dovolj veliko št. parkirnih mest, lahko lastnik zagotovi parkirna mesta na drugih zemljiščih, vendar jim mora zagotoviti prevoz oziroma varno peš pot do objekta.
(1) Pešci so vodeni ločeno od motornega prometa po celotnem območju OPPN, v sklopu hodnikov za pešce ob napajalni cesti in ob vodotoku Bistrica.
(2) Kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN.
(3) Celotna ureditev pešpoti je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 6).
(1) Dvorišča si lastniki parcel uredijo po svojih željah, skladno s tem odlokom.
(2) Celotna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 6).
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
16. člen
(1) Za napajanje obrtno podjetniške cone je predviden nov vodovodni vod z notranjim fi 100. Ta novi vod se priključuje na obstoječo vodovodno omrežje v naselju Poštaje.
(2) Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni dokumentaciji PGD/PZI.
(3) Ureditveno območje je območje, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Za vse objekte je obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca.
(4) Mesto priklopa ter potek vodovodnega omrežja je prikazano na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
(meteorne in komunalne odpadne vode)
(1) Meteorna kanalizacija:
Za predvideno območje je načrtovan meteorni kanalizacijski sistem za cestno telo. Meteorne vode s streh in dvoriščnih površin na privatnih parcelah, pa se bodo preko peskolova in lovilca olj, odvajale v individualne ponikovalnice.
(2) Treba je predvideti ustrezno odvodnjavanje utrjenih površin. Odvodnjavanje cestišča se izvede kontrolirano z odtočnimi rešetkami ali odtokom ob robniku in podobno. Projektna rešitev odvajanja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote ter s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Meteorna kanalizacija s cest se odvaja preko peskolova in lovilca olj v ponikovalno polje na parcelni št. P09. Ponikovalna polja delujejo tudi kot zadrževalni sistem. V primeru večjih nalivov, se lahko del vode iz ponikovalnih polj preusmeri v bližnji vodotok Bistrica. Ponikovalno polje se dimenzionira v fazi PGD/PZI.
(3) Fekalna kanalizacija:
V bližini obrtno podjetniške cone je predviden javni fekalni kanalizacijski vod. Na ta predvideni javni sistem se bo priključevala tudi obrtno podjetniška cona. Mesto priklopa še ni določen, zato ni vrisane trase poteka fekalne kanalizacije. Določi se ga v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja s strani upravljavca.
(4) V primeru, da javni fekalni kanalizacijski vod še ne bo izveden, se odpadno fekalno vodo očiščuje v individualnih malih čistilnih napravah (MČN). Ob izgradnji javnega fekalnega kanalizacijskega voda, se fekalni sistem iz cone, ustrezno naveže na javni sistem, individualne MČN se odstrani.
(5) Celotna kanalizacija (meteorna in fekalna) mora biti izvedena v vodotesni izvedbi in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.
(6) Potek komunalne infrastrukture je prikazan na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
(1) Za napajanje območja OPPN z električno energijo, je delno že zgrajen nov nizkonapetostni podzemni vod, do posameznih parcelnih enot in do nove transformatorske postaje TP 20/04 kV. Nov vod se bo priklapljal na obstoječe električno omrežje v TP 20/04 kV, ki je v sredini cone.
(2) V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezne objekte, si bodo morali investitorji pridobiti soglasje za priključitev, kjer bodo podani tehnični parametri za priklop objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
(3) Mesto priklopa, prestavitev in potek električnega omrežja so prikazani na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
Na območju OPPN trenutno ni predvidena javna razsvetljava, lahko pa se izvede, če bodo potrebe oziroma interesi za njo. V primeru izgradnje se uporabljajo svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Po coni je delno že razpeljano TK omrežje oziroma optično omrežje. Kjer še ni izveden priključek, se izvede ustrezen priklop skladno s pogoji posameznega upravljavca.
(2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC cevi in ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
Ogrevanje se izvaja individualno. Dopustna je uporaba vseh alternativnih virov ogrevanja.
Vsak lastnik gradbene parcele, mora ob dovozu zagotoviti prostor za postavitev zabojnika za embalažo, ostale odpadke, pa se jih odlaga ločeno v ekološkem otoku, ki je postavljen na severozahodnem delu območja OPPN, tik ob cesti.
V obrtno podjetniški coni, so nekateri vodi (komunalni, energetski) že zgrajeni v kanalizacijskih ceveh ter obetonirani. V primeru tangenc pri gradnji objektov in vodov, investitorju ni potrebno premikati trase ter lahko objet zgradi nad infrastrukturo, vendar v primeru okvar na infrastrukturi, krije investitor vse stroške, ki se nanašajo na tangirano območje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
24. člen
(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– strokovni nadzor nad posegi
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
25. člen
(1) Območje OPPN se nahaja v poplavnem območju reke Bistrice. Skoraj celotno območje, kjer že stojijo posamezni objekti, je že nasuto in dvignjeno na nivo stoletne poplavne vode potoka Bistrica, tako da ni več poplavno ogroženo. Preostali še ne nasuti del se nasuje na isti nivo, kot preostali del ureditvenega območja na način, da se nasutje izvede izven 5 m pasu od vodotoka, pri čemer se ohranja vegetativna bariera do vodotoka.
(2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami ZV-1. Pri oblikovanju strategije prostorskega razvoja in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati že podeljene, veljavne vodne pravice, ki jih je izdal naslovni organ oziroma vlada.
(3) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo pred iztokom biti očiščene do predpisane stopnje.
(4) Za eventualni odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s 125. členom (vodno dovoljenje), oziroma 136. členom (koncesija) ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, oziroma 118. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. 118. člen ZV-1 določa, da pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti, jo lahko odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Če gre za rabo vode po 136. členu ZV-1, odloča o podelitvi koncesije Vlada RS, na podlagi pobude zainteresiranega, ki se naslovi na Vlado RS. Odločbo o izbiri konccsionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(5) Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) za poseg na vodno zemljišče (eventualni izpust prečiščenih meteornih voda v reko Bistrico, parcela št. 3983/5 k.o. Šentrupert (1399)), če je lastnik zemljišča RS. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z ZV-1 in jo je treba skleniti z naslovnim organom po pridobitvi vodnega soglasja. Vlogo za služnostno pravico je potrebno vložiti na naslov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Oddelek območja Spodnje Save, Novi trg 9 p.p. 104, 8000 Novo mesto.
(1) Potok Bistrica je hudourni potok, ki v času visokih vod prevaja velike količine vode in prodnega materiala. Naravno je ohranjen povirni del potoka, skozi naselje Šentrupert pa so na vodotoku izvedene številne ureditve. Meja OPPN je hkrati tudi meja naravne vrednote. Na predmetni lokaciji vodotok obojestransko porašča drevesna in grmovna zarast.
(2) Na brežini vodotoka naj se vse do struge ohranja obstoječa vegetativna (drevesna in grmovna) bariera.
(3) Brez ureditev naj se ohranja 5 m pas od vrha brežine vodotoka, ki naj se ga še dodatno zasadi z avtohtono vegetacijo.
(4) Predvideno nasutje/nadvišanje terena znotraj OPPN naj se izvede izven območja naravne vrednote, izven 5 m pasu od vrha brežin, na način, da bo preprečeno plazenje in spiranje materiala v vodotok.
(5) Predvidene oporne zidove naj se izvede izven območja naravne vrednote. Z izvedbo naj se ne prepreči dostopa na območje naravne vrednote.
(6) Območje naravne vrednote naj ne služi kot deponija gradbenega materiala ali odpadnega gradbenega materiala. Z območja naravne vrednote naj se odstrani trenutni odpadni in gradbeni material.
(7) Območje OPPN naj se uredi na način, da se v primeru odvajanja meteornih vod v vodotok le-te predhodno očisti preko lovilcev olj oziroma peskolovov.
(1) Izvedba plana OPPN, ne bo bistveno vplivala na gozdno okolje.
(2) Ohraniti in urediti je potrebno vse obstoječe dostope do gozdnih površin, ki se nahajajo jugo-zahodno od meje OPPN, da ne bo moteno ali onemogočeno gospodarjenje z gozdovi.
(3) Gozdne površine jugo-zahodno od meje OPPN naj se ohranjajo kot pomemben element zelenega sistema naselja.
(1) Obrtno podjetniška cona spada pod območja proizvodnih dejavnosti in je v OPN določena pod IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Ta stopnja dopušča posege v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa.
(ravnanje z rodovitno prstjo)
(1) Zgornjo plast humusa se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno uporabi za rekultivacijo poškodovanih zemljišč in ureditev funkcionalnih zemljišč ob objektih.
(2) S prstjo se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se bo ohranila njena količina in rodovitnost in da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino.
(3) Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
(4) Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo s posegi prizadetih čim manj površin. S transportnih in gradbenih površin se prepreči emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico.
(varstvo pred onesnaževanjem zraka)
(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je treba upoštevati veljavne predpise.
(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(3) Ogrevanje objektov mora biti urejeno tako, da emisije v zrak ne presegajo s predpisi dovoljenih ravni.
Med gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki, glede na možnost ponovne uporabe.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
32. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati cono potresne ogroženosti območja. Vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno.
(2) Pri načrtovanju objektov (PGD/PZI) je treba upoštevati projektni pospešek tal.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju naslednjega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(1) Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(2) Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazani v načrtu »Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« (št. lista 10).
(1) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– širjenjem požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
(2) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
X. ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
35. člen
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
(2) Etapnost izvedbe je prikazana v načrtu »Etapnost izvedbe« (št. lista 12).
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
36. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Odstopanja pri poteku prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ter drugih javnih površin so dopustna, če se s projektnimi rešitvami doseže ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba komunalnih priključkov, kar se obrazloži v vodilni mapi PGD.
(2) Trase komunalnih vodov so samo idejne, točneje z medsebojnimi odmiki (med posameznimi infrastrukturami) se jih določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Na območju OPPN se lahko gradi tudi druga infrastruktura, če bo potreba po njej.
37. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Šentrupert,
– Upravni enoti Trebnje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni državni in občinski inšpektorat.
Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0004/2016
Šentrupert, dne 20. aprila 2016
Župan
Rupert Gole l.r.
