Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNacrt-A, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNacrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12- ZPNacrt-C in 35/13 – skl. US) in v skladu s 104. členom Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) ter 95. členom Poslovnika Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 23/07, 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na 12. redni seji dne 20. 4. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo stanovanjsko sosesko (ŠEN-64 SS)
S tem odlokom se, ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 81/13, 94/13 – tehn. popr.) (v nadaljevanju OPN Šentrupert), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za novo stanovanjsko sosesko (ŠEN-64 SS) (v nadaljevanju OPPN), ki ga je v juliju 2014 izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske storitve, d.o.o., pod številko projekta OPPN-001/2014-ŠEN. Odgovorni projektant projekta je Peter Lovšin, u.d.i.a., IZSA – P-0038.
Ta odlok določa:
(1) Opis in umestitev prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine OPPN-ja iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedene v 3. členu tega odloka.
OPPN vsebuje besedilni del, kartografski del:
I. Odlok o OPPN
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Kartografski del: Merilo
List 1.1 | Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine | M 1:2000 |
List 1.2 | Lega prostorske ureditve v širšem območju | M 1:1000 |
List 1.3 | Geodetski načrt | M 1:1000 |
List 2.1 | Načrt prometne infrastrukture | M 1:1000 |
List 2.2 | Načrt komunalne in energetske infrastrukture | M 1:1500 |
List 2.3 | Načrt ureditve | M 1:600 |
List 2.4 | Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami | M 1:600 |
List 2.5 | Značilni prerezi | M 1:800 |
List 3.1 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:1500 |
List 3.2 | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:800 |
List 3.3 | Razporeditev javnih in privatnih površin | M 1:600 |
List 3.4 | Etapnost izvedbe | M 1:800 |
III. Priloge OPPN:
– Povzetek za javnost;
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– Smernice nosilcev urejanja prostora;
– Geološko poročilo o stabilnosti in erodibilnosti terena za stanovanjsko sosesko ŠEN-64SS, št. poročila G009/15, ki ga je izdelalo podjetje GEOBETON, Marko Košir s.p., iz Višnje Gore.
a) Usmeritve iz OPN za OPPN
Po OPN Šentrupert je enota urejanja prostora ŠEN-64 SS po podrobnejši namenski rabi predvidena za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi.
Območje OPPN se nahaja v Občini Šentrupert, na jugovzhodnem delu naselja Šentrupert. Naselje bo z vseh straneh obdano s cestami, in sicer s severozahodne in jugozahodne strani z obstoječo lokalno cesto s št. odseka 425311 ter javno potjo s št. odseka 927725, na severovzhodni in jugovzhodni strani pa je predvidena nova obvozna cesta.
b) Meja območja urejana z OPPN
Na obravnavanem območju so v naravi nepozidana zemljišča (travniki in njive) in zajemajo zemljišča s parc. št. 125/16, 125/19, 125/21, 125/4, 125/5, 125/6, 125/7, 125/8, 125/11, 125/10 in 125/12 k.o. Šentrupert s skupno površino 10.131,08 m2.
OPPN vključuje urbanistično oblikovanje zemljišč namenjenih za gradnjo, cesto z elementi, dostope do objektov, park z otroškimi igrali in elemente za zakoličbo novih parcel. Območje OPPN se prometno navezuje na predvideno lokalno cesto na severovzhodni strani območja.
Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah List št. 1.1. in List št. 1.2.
II. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(umestitev prostorske ureditve v prostor)
Območje OPPN obsega območje novih stanovanjskih objektov, prometne površine v obliki napajalne ceste z zelenimi pasovi, parkirne prostore, hodnike za pešce, obračališče, park z otroškimi igrali in komunalno ter energetsko infrastrukturo.
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Na obravnavanem območju so v naravi nepozidana zemljišča (travniki in njive). Predvideno stanovanjsko sosesko obdaja iz severozahodne in jugozahodne strani obstoječa lokalna cesta in javna pot, na severovzhodni in jugovzhodni strani pa jo bo obdajala predvidena nova obvozna cesta, katera še ni zgrajena.
Vplivno območje prostorske ureditve obsega le ureditveno območje. Predvidena obvozna cesta na severovzhodni in jugovzhodni strani ni predmet tega OPPN-ja ter se lahko zgradi ločeno. Pogoj je le, da se izvede dostopna cesta do napajalne ceste v OPPN-ju. Vplivi navzven bodo zaradi gradnje in delovanja zanemarljivi ali začasni in ne bodo pomenili pomembne spremembe kakovosti okolja.
Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
Predvidena ureditev bo po končani gradnji vplivala z minimalno povečanim prometom na obstoječo lokalno cesto s št. odseka 425311 in javno potjo s št. odseka 927725.
Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« (list št. 3.1).
(predvidene ureditve in parcelacija)
Območje OPPN obsega območje novih stanovanjskih objektov, prometne površine v obliki napajalne ceste z zelenimi pasovi, parkirne prostore, hodnike za pešce, obračališče, park z otroškimi igrali in komunalno ter energetsko infrastrukturo.
Ureditveno območje OPPN-ja je razdeljeno na petnajst parcel, in sicer:
– parcele namenjene stanovanjskim objektom (P1–P12),
– parcela namenjena zbiranju odpadkom (P13),
– parcela napajalne ceste (P14),
– parcela parka (P15).
Pri parcelaciji so dovoljene tolerance ± 50 cm. Parcelacija znotraj območja OPPN se mora izvesti v enem koraku.
Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, je prikazano v grafični prilogi »Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami« (list št. 2.4).
III. POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV
(zemljišče namenjeno za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov)
Na posameznem zemljišču, namenjenemu za gradnjo, so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja, gradnja pripadajoče infrastrukture;
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo),
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
Stanovanjske objekte je dovoljeno graditi le na območju za razvoj objekta.
Stanovanjski objekti se morajo graditi znotraj območja za razvoj objekta. Odmik območja za razvoj objekta, od parcelne meje je 4 m. Napušči in balkoni lahko segajo čez črtkano črto, ki prikazuje območje za razvoj objekta. Manjši odmik od parcelne meje je dovoljen s soglasjem soseda, vendar mora biti zagotovljeno dovolj prostora za rabo in vzdrževanje objekta.
Območje za razvoj stanovanjskih objektov je razvidno na načrtu ureditve, list 2.3.
Na zemljiščih namenjenih za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov je dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, pripadajoče infrastrukture, nasipanje, vkop in dostopne ceste (dvorišče). Dovoljena je izraba do 50 % stanovanjskega objekta za mirno poslovno ali storitveno dejavnost brez motečega vpliva na okolico. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko z eno stranico stikajo s stanovanjskim objektom in se jih lahko gradi tudi izven območja za razvoj objekta, in sicer do 2 m od parcelne meje. S soglasjem soseda, se lahko nezahtevne in enostavne objekte gradi do parcelne meje.
Dovoljena je postavitev ograj in opornih/podpornih zidov do max. višine 1,5 m. Ograje in oporni/podporni zidovi naj bodo praviloma postavljeni na posestne meje zemljišč namenjenih za gradnjo, brez odmikov od sosednje parcele, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je treba upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
Faktor izrabe je max 0,75.
Faktor zazidanosti zemljišča je max 0,3.
Pogoji glede oblikovanja so, da je etažnost objekta max (K)+P+M ali (K)+P+1 in objekti morajo biti z daljšo ali krajšo stranico vzporedni z dostopno cesto, ki poteka po sredini območja OPPN.
V posamezni stanovanjski stavbi sta dopustna največ dva stanovanja.
Zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti skladni s Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
IV. POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV
10. člen
Obcestni prostor napajalne ceste se zatravi in zasadi z drevesi ob zagotavljanju preglednosti pri vključevanju v promet.
Glede zasebnih zelenih površin je treba upoštevati, da se zatravijo in ozelenijo z avtohtonimi lahko pa tudi tujerodnimi vrstami.
Zunanja ureditev je za zasebne površine zasnovana tako, da je na zahodni ali vzhodni strani objektov večja odprta zelena površina, kar omogoča maksimalno osončenost objektov in možnost za naknadno ureditev bivalnega vrta.
Na jugozahodnem delu stanovanjske soseske je načrtovan park v velikosti 1.019 m2. Park je sestavljen iz treh središč. Središča so med sabo povezana s sprehajalnimi potmi širine 1,5 m. Sprehajalne poti se navežejo na hodnik za pešce, pri obračališču. V parku se ustrezno predvidijo razna otroška igrala in naprave za fitnes na prostem. Ob potkah in v središčih namenjeni druženju se postavijo klopce. Iz osrednjega dela parka so proti obstoječem krožišču speljane stopnice, ki pripomorejo k lažjem dostopu ljudi do parka. Za osvetlitev parka se lahko postavi nizke diskretne svetilke. Park se zatravi in ozeleni.
Na jugozahodnem delu parka se teren nasuje, da se območje delno zravna. Postavi se oporni zid ali naredi klančino, ki se jo ustrezno armira. Višino nasutja se določi v PGD/PID dokumentaciji.
Pri oblikovanju parka so dovoljena odstopanja.
Celotna zunanja ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 2.3).
Teren, kjer je predvidena ureditev nove stanovanjske soseske se na jugozahodnem delu predvideno nasuje, da se območje delno zravna. Postavi se oporni zid ali naredi klančino, ki se jo ustrezno armira.
Znotraj parcel za gradnjo objektov, se višinska regulacija terena prilagodi arhitektonski rešitvi zunanje ureditve ob tem, da se upošteva niveleto dostopne ceste kot izhodiščno točko ureditve.
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
12. člen
Ureditveno območje OPPN stanovanjske soseske se bo na jugovzhodni strani navezovalo na predvideno novo obvozno cesto, ki je izven območja OPPN-ja.
Dostopna cesta poteka po sredini območja v smeri severovzhod proti jugozahodu, na koncu se zaključi z obračališčem. Tehnični elementi dostopne ceste omogočajo uvoz komunalnega vozila. Dostop do objektov je urejen z uvozi direktno na dvorišča objektov. Na vsaki gradbeni parceli je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Dovozi do parcel so urejeni preko uvozov širine 4,0 m.
Predviden profil dostopne ceste:
– vozišče | 2 x 2,75 m | = 5,50 m |
– zelenica | 1 x 1,50 m | = 1,50 m |
– hodnik za pešce | 1 x 1,50 m + 1 x 1,00 m | = 2,50 m |
– parkirni prostor | 1 x 2,50 m | = 2,50 m |
– skupaj | | 12,00 m |
Obračališče je v obliki krožišča, z osrednjim radijem 6 m. Najdaljša širina je 17,00 m.
Prometna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt prometne infrastrukture« (št. lista 2.1) in »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 2.2).
Mirujoči promet se zagotovi z devetimi parkirnimi mesti ob napajani cesti, ki so predvidena za goste in obiskovalce parka. Parkirišča za stanovanjske objekte, je treba zagotoviti na pripadajoči gradbeni parceli in sicer najmanj 1,5 parkirnih mest na stanovanje.
Pešci so vodeni ločeno od motornega prometa po celotnem območju OPPN, v sklopu hodnikov za pešce ob napajalni cesti.
Kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN.
Park je sestavljen iz treh središč v obliki krogov, ki so namenjeni druženju ljudi. Središča so med sabo povezana s sprehajalnimi potmi širine 1,5 m. Sprehajalne poti se navežejo na hodnik za pešce, pri obračališču. V parku se ustrezno predvidijo razna otroška igrala in naprave za fitnes na prostem. Ob potkah in v središčih se postavijo klopce. Iz osrednjega dela parka se proti obstoječem krožišču speljejo stopnice, ki pripomorejo k lažjem dostopu ljudi do parka.
Celotna ureditev pešpoti je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 2.3).
Dvorišča si lastniki parcel uredijo po svojih željah, skladno s tem odlokom.
Celotna ureditev parkirišča in pešpoti sta prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 2.3).
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
16. člen
Za napajanje nove stanovanjske soseske je predviden nov vodovodni vod fi 110 v DUCTIL izvedbi. Ta novi vod se priključuje na obstoječo vodovodno cev fi 125 v centru Šentruperta pri cerkvi in poteka ob cesti Šentrupert–Prelesje do nove soseske.
Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni dokumentaciji PGD/PZI.
V parku se lahko uredi tudi javni vodovodni priključek, namenjen kot pitnik.
Ureditveno območje je območje, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Za vse stanovanjske objekte je obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca.
Mesto priklopa ter potek vodovodnega omrežja je prikazano na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 2.2).
(meteorne in komunalne odpadne vode)
Meteorna kanalizacija:
Za predvideno območje je načrtovan ločeni kanalizacijski sistem. Meteorne vode s streh in povoznih površin naselja se bodo preko peskolova in lovilca olj, ki sta predvidena v parku, odvajale v skupno ponikovalno polje, ki mora biti izkopano do laporne podlage. Predvidena lokacija ponikovalnih polji je na ravnini pod rondojem, kjer je lapor na globini 2,4 m. Ponikovalna polja delujejo tudi kot zadrževalni sistem. V primeru večjih nalivov, se lahko del vode iz ponikovalnih polj preusmeri v bližnji melioracijski jarek. Ponikovalno polje se dimenzionira v fazi PGD/PZI.
Upravljavec objektov mora z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin za padavinsko odpadno vodo, ki odteka z njegovih površin in je onesnažena z usedljivimi ali plavajočimi snovmi, zagotoviti mehansko čiščenje v usedalniku, če se padavinsko odpadno vodo odvaja v meteorno kanalizacijo.
Padavinska voda, ki odteka s strehe stavbe, naj se odvaja neposredno v meteorno kanalizacijo. Po potrebi je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno predvideti zadrževalnik padavinske odpadne vode.
Treba je predvideti ustrezno odvodnjavanje utrjenih površin. Odvodnjavanje vozišča se izvede kontrolirano z odtočnimi rešetkami ali odtokom ob robniku in podobno. Projektna rešitev odvajanja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote ter s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.
Fekalna kanalizacija:
V bližini stanovanjske soseske je predviden javni fekalni kanalizacijski vod. Na ta predvideni javni sistem se bo priključevala tudi fekalna kanalizacija iz območja stanovanjske soseske. Mesto priklopa še ni točno določen. Določi se ga v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja s strani upravljavca.
V primeru, da javni fekalni kanalizacijski vod še ne bo izveden, do izgradnje stanovanjske soseske, se odpadno fekalno vodo očiščuje v individualnih malih čistilnih napravah (MČN). Očiščeno odpadno vodo iz MČN se odvaja v ločenem fekalnem sistemu v skupno ponikovalno polje, ki je locirano na ravnini pod rondojem. Ob izgradnji javnega fekalnega kanalizacijskega voda, se fekalni sistem iz stanovanjske soseske, ustrezno naveže na javni sistem, individualne MČN se odstrani.
Celotna kanalizacija (meteorna in fekalna) mora biti izvedena v vodotesni izvedbi in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.
Potek komunalne infrastrukture je prikazan na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 2.2).
Za napajanje območja OPPN z električno energijo, je predviden nov nizkonapetostni podzemni vod. Nov vod se bo priklapljal na obstoječe električno omrežje v TP 20/04 kV Šentrupert vas. Vod od TP do območja OPPN naj poteka po bankini cestnega telesa.
V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezne objekte, si bodo morali investitorji pridobiti soglasje za priključitev, kjer bodo podani tehnični parametri za priklop objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
Mesto priklopa, prestavitev in potek električnega omrežja so prikazani na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 2.2).
Na območju OPPN trenutno ni predvidena javna razsvetljava, lahko pa se izvede, če bodo potrebe oziroma interesi za njo. V primeru izgradnje se uporabljajo svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
(telekomunikacijsko omrežje)
Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK omrežje, ki omogoča priključitev.
Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC cevi in ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.
V bližini soseske je predvidena kotlovnica, na katero se bo navezoval ogrevalni vod iz stanovanjske soseske.
Do izgradnje kotlovnice se naselje ogreva individualno. Dopustna je uporaba vseh alternativnih virov ogrevanja.
Na severovzhodni strani soseske, ob priključevanju napajalne ceste na novo predvideno obvoznico, se uredi mesto z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prostor za zbiranje odpadkov se uredi tako, da se okoli zasadi živa meja ali katero drugo zelenje, proti glavni dostopni poti pa se postavi stebričke, tako da je možna manipulacija zbirnih posod za odpadke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– strokovni nadzor nad posegi
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
24. člen
Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov ter naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa.
(ravnanje z rodovitno prstjo)
Zgornjo plast humusa se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno uporabi za rekultivacijo poškodovanih zemljišč in ureditev funkcionalnih zemljišč ob objektih.
S prstjo se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se bo ohranila njena količina in rodovitnost in da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino.
Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo s posegi prizadetih čim manj površin. S transportnih in gradbenih površin se prepreči emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico.
(varstvo pred onesnaževanjem zraka)
Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je treba upoštevati veljavne predpise.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
Ogrevanje objektov mora biti urejeno tako, da emisije v zrak ne presegajo s predpisi dovoljenih ravni.
Med gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki, glede na možnost ponovne uporabe.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
29. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica.
Območje se nahaja na erozijskem območju in delno na plazljivem območju, kjer je treba pri načrtovanju PGD/PZI, gradnji in uporabi objekta upoštevali prepovedi in omejitve v skladu Zakonom o vodah. Sestavni del OPPN-ja je tudi geološko-geotehnično poročilo, ki ga je izdelalo podjetje GEOBETON, Marko Košir s.p., iz Višnje Gore (s poudarkom na eroziji terena, v katerem je ugotovljeno, da območje OPPN-ja zaradi položnosti terena stabilno in ni plazovito in erozijsko ogroženo), na podlagi katerega je treba izbrati ustrezno temeljenje objektov in sicer tako, da se zaradi posega v zemljišče ne bi sproščala erozija zemljine ali kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Objekti bodo temeljeni na glinenem materialu, katerega lastnosti se z razmočenjem bistveno poslabšajo, zato je potrebna izvedba drenaže na planumu temeljnih tal.
Pri načrtovanju objektov (PGD/PZI) je treba upoštevati projektni pospešek tal.
Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju naslednjega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazani v načrtu »Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« (št. lista 3.2).
Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– širjenjem požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
X. ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
32. člen
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. V primeru gradnje v etapah, je potrebno predhodno izdelati projekt PGD/PZI celotne infrastrukture, da posamezni investitorji gradijo infrastrukturo po usklajenem projektu.
Pogoj je, da se uredi cestno omrežje do dostopne ceste OPPN-ja. Dostopna cesta je lahko do izgradnje celotne infrastrukture (vodovod, elektrika, kanalizacija, …) izvedena v makadamski obliki.
Etapnost izvedbe je prikazana v načrtu »Etapnost izvedbe« (št. lista 3.4).
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
33. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Odstopanja pri poteku prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ter drugih javnih površin so dopustna, če se s projektnimi rešitvami doseže ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba komunalnih priključkov, kar se obrazloži v vodilni mapi PGD.
Trase komunalnih vodov so samo idejne, točneje z medsebojnimi odmiki (med posameznimi infrastrukturami) se jih določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na območju OPPN se lahko gradi tudi druga infrastruktura, če bo potreba po njej.
34. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Šentrupert,
– Upravni enoti Trebnje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni državni in občinski inšpektorat.
Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0004/2014
Šentrupert, dne 20. aprila 2016
Župan
Rupert Gole l.r.
