Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2016.
Št. 003-02-3/2016-15
Ljubljana, dne 3. maja 2016
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH (ZP-1J)
1. člen
V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) se za tretjim odstavkom 1. člena doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za administrativno sankcioniranje pravnih oseb v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, zavarovalni nadzor, trg vrednostnih papirjev, preprečevanje pranja denarja in predpisi, ki jih izvaja Banka Slovenije.«.
Za drugim odstavkom 3. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar je s tem zakonom določeno, da določeno vsebino ureja zakon, se v primeru določanja prekrškov za kršitve določb pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, te vsebine lahko uredijo tudi z uredbo.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Za drugim odstavkom 5. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ta zakon in predpisi o prekrških s področja varstva javnega reda in miru, orožja, obrambe ter proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami veljajo tudi za pripadnika Slovenske vojske, Policije ali druge uradne osebe oziroma javnega uslužbenca v njihovem okviru, ki stori prekršek v tujini pri izvajanju mirovne operacije, misije, vojaške vaje ali druge podobne aktivnosti, če je to ravnanje kaznivo tudi po predpisih države, na območju katere je bilo izvršeno, vendar organi te države niso pristojni za izvedbo postopka ali postopek v tej državi ni bil uveden iz drugih razlogov.«.
Drugi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Storilec lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprosi za obročno plačilo globe. V tem primeru se s sklepom določita način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20 eurov za fizične in odgovorne osebe ter 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Storilec mora biti o možnosti in načinu predlaganja obročnega plačila opozorjen v plačilnem nalogu, odločbi oziroma sodbi, s katero mu je izrečena globa. Zoper sklep o obročnem odplačevanju ni pritožbe.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če storilec pri organu, ki je izrekel globo, vloži prošnjo za obročno plačilo globe iz prejšnjega odstavka, ta organ pošlje prošnjo v pristojno reševanje organu, pristojnemu za prisilno izterjavo, skupaj s terjatvijo, ko ta postane pravnomočna in izvršljiva.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Določbe, ki urejajo roke za plačilo globe, obročno plačilo in način izterjave, se uporabljajo tudi za stroške postopka o prekršku in odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska.«.
19. člen se črta.
Za črtanim 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi
(1) Storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.
(2) Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
(3) Obseg dela v splošno korist določi sodišče tako, da za vsakih začetih 10 eurov globe in stroškov postopka določi eno uro dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Rok, v katerem mora biti delo opravljeno, ne sme biti daljši od šestih mesecev.
(4) Če sodišče ob upoštevanju storilčeve delovne zmožnosti, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število ur dela v splošno korist, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, zviša ali zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 30 in več kot 400 ur.
(5) Če storilec obseg ur dela v splošno korist, ki mu je bil določen v sklepu iz četrtega odstavka 202.c člena tega zakona, opravi v celoti, se izrečena globa in stroški postopka ne izterjajo.«.
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prisilna izterjava globe in stroškov postopka
(1) Če globa in stroški postopka niso plačani v roku, ki je določen v odločbi ali sklepu, se izterjajo prisilno.
(2) Storilcu, ki ne plača globe in stroškov postopka in se zoper njega vodi prisilna izterjava, se v upravnem postopku do plačila globe in stroškov, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti prekrškovne odločbe, s katero so bili izrečeni neplačana globa in stroški postopka, ne izda potrdila iz uradne evidence in ne izda ali ne podaljša dovoljenja s tistega upravnega področja, na katerem je bil storjen prekršek, če se to področje nanaša na javni red, organizacijo javnih zbiranj, vozniška dovoljenja ali registracijo motornih vozil. Storilcu, ki ne plača globe in stroškov postopka in se zoper njega vodi prisilna izterjava, se ne izda ali ne podaljša dovoljenja v upravnem postopku tudi z drugega upravnega področja, na katerem je bil storjen prekršek, če tako določa zakon. Tega ukrepa ni mogoče določiti za potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence na področju osebnih stanj.«.
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
(1) Če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 eurov, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. V seštevek glob se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 eurov.
(2) Če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamični plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000 eurov, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 30 dni.
(3) Če sodišče ob upoštevanju storilčeve zmožnosti za prestajanje zapora, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število dni nadomestnega zapora, določeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 8 dni.
(4) Ko storilec prestane nadomestni zapor, terjatev iz naslova neplačane globe, ki je zajeta s sklepom o nadomestnem zaporu, ugasne.
(5) Nadomestni zapor se lahko izvrši do zastaranja izvršitve globe.«.
Na koncu drugega odstavka 27. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če to opravičujejo okoliščine iz drugega, tretjega in petega odstavka prejšnjega člena, se za istovrstne prekrške v steku, za katere je izdana ena odločba o prekršku (56. člen), lahko storilcu izreče enotna sankcija, ki ne dosega seštevka določenih sankcij ali ne presega največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu.«.
V drugem odstavku 36. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. obiskovati ustanovo, ki nudi vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo psihosocialno pomoč;«.
Za 5. točko se dodajo nove 6. do 10. točka, ki se glasijo:
»6. osebno se opravičiti oškodovancu;
| 7. poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom iz lastnih sredstev, | z delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s prekrškom; |
8. usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza njegovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju;
9. zdraviti se v ustreznem zdravstvenem zavodu;
10. udeležiti se programov socialnega treninga.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Navodila iz 1., 2., 5., 7., 8. in 10. točke drugega odstavka tega člena pripravijo in njihovo izvajanje vodijo organi socialnega varstva, pri njihovem izvrševanju pa sodeluje in jih nadzoruje sodnik tako, da najmanj enkrat mesečno pri pristojnem organu socialnega varstva preveri izvajanje navodil ter na podlagi mesečnih poročil o izvrševanju izrečenega vzgojnega ukrepa odloči, ali se izvajanje vzgojnega ukrepa ustavi ali spremeni.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Navodilo iz devete točke drugega odstavka tega člena izvaja ustrezni zdravstveni zavod, njegovo izvajanje pa nadzoruje sodnik tako, da najmanj enkrat mesečno pri zdravstvenem zavodu preveri izvajanje navodila ter na podlagi mesečnih poročil o izvrševanju izrečenega vzgojnega ukrepa odloči, ali se izvajanje vzgojnega ukrepa ustavi ali spremeni.«.
Dosedanji osmi, deveti in deseti odstavek postanejo deveti, deseti in enajsti odstavek.
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorstvo organa socialnega varstva
(1) Če mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, in je treba trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj, mu sodišče izreče nadzorstvo organa socialnega varstva.
(2) Pristojni organ socialnega varstva določi mladoletniku svetovalca, ki mladoletnika nadzoruje, predvsem pa skrbi za njegovo šolanje, zaposlitev, izločitev iz okolja, ki nanj škodljivo vpliva, za potrebno zdravljenje in ureditev razmer, v katerih živi.
(3) Ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva lahko sodišče določi mladoletniku eno ali več navodil iz prejšnjega člena, ki v tem primeru nimajo narave samostojnega vzgojnega ukrepa.
(4) Poleg navodil iz prejšnjega člena lahko sodišče ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva določi mladoletniku še naslednja navodila:
1. prepoved približevanja žrtvi ali kaki drugi osebi;
2. prepoved druženja z določenimi osebami;
3. prepoved dostopa na posamezne kraje.
(5) Nadzorstvo organa socialnega varstva sme trajati najdlje eno leto. Po šestih mesecih izvrševanja tega ukrepa lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega organa socialnega varstva ustavi njegovo izvrševanje, če ugotovi, da je namen ukrepa že dosežen.«.
V tretjem odstavku 39. člena se besedilo »mu ne izreče uklonilni zapor.« nadomesti z besedilom »globa izterja prisilno, ni pa mogoča njena sprememba v nadomestni zapor«.
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek postopek za prekršek, za katerega je predpisana globa v skladu s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona, ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena postopek za prekršek, za katerega je predpisana globa v skladu s petim ali šestim odstavkom 17. člena tega zakona, ni dopusten, če preteče pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena postopka za prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni.
(5) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu postopek o prekršku ne sme začeti ali nadaljevati.
(6) Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, vključno z dejanjem, opravljenim za potrebe vložitve obdolžilnega predloga. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
(7) Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.«.
43. člen se črta.
48.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Veljavnost in uporaba nekaterih določb
(1) Določbe tega zakona, ki veljajo za zakonca, veljajo enako tudi za osebo, ki je registrirala istospolno partnersko skupnost po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Določbe tega zakona, ki veljajo za osebo, ki živi v zunajzakonski skupnosti, veljajo enako tudi za istospolno usmerjeno osebo, ki živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, vendar ni registrirala partnerske skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, in tudi ni razlogov, zaradi katerih bi bila taka partnerska skupnost neveljavna.
(2) Za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se glede postopka o prekršku uporabljajo določbe tega zakona o samostojnem podjetniku posamezniku.«.
V prvem odstavku 48.b člena se besedilo »Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 288 z dne 5. 11. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/82/EU)« nadomesti z besedilom »Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 68 z dne 13. 3. 2015, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/413/EU)«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Direktive 2011/82/EU« nadomesti z besedilom »Direktive (EU) 2015/413«, v prvi alineji pa besedilo »Direktiva 2011/82/EU« z besedilom »Direktiva 2015/413/EU«.
V drugem odstavku 52. člena se v sedmi alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– če obdolžilni predlog za prekršek v skladu z drugim odstavkom 103. člena tega zakona vloži organ, ki po zakonu nadzoruje delo prekrškovnega organa.«.
Drugi odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pisna odločba o prekršku mora imeti številko, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in žig prekrškovnega organa, ki jo je izdal, ter uvod, izrek in pravni pouk, kadar je zoper njo napovedana vložitev zahteve za sodno varstvo, pa tudi obrazložitev.«.
V četrtem odstavku se besedilo »o uklonilnem zaporu, če globa ne bo pravočasno plačana, oziroma da se bodo neplačana globa in stroški postopka prisilno izterjali, ter o možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo določenih nalog« nadomesti z besedilom »o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist in o tem, da se bodo neplačana globa in stroški postopka izterjali prisilno, če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, pa se bo lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom«.
V tretjem odstavku 57. člena se za besedilom »prisilno izterjani,« doda besedilo »če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, pa se bo lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom«.
57.c člen se spremeni tako, da se glasi:
»Plačilo izrečene globe in stroškov postopka
(1) Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, plača polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača polovično globo pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo in ugovor zoper plačilni nalog nista dovoljena, razen če je kršitelj v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo.
(2) Kršitelj, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe v roku osmih dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo. Če plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, razen, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo.
(3) Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe po prvem in drugem odstavku tega člena, mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu.
(4) Pouk o pravicah, obveznostih in omejitvah iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je del pouka o dolžnosti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo na odločbi o prekršku in del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi o prekršku ali plačilnem nalogu.
(5) Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, lahko kršitelj plača globo, stroške postopka in stroške negotovinskega plačila tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom. Pouk o možnosti takega načina plačila je sestavni del pravnega pouka.
(6) Določbe tega člena o pravici do polovičnega plačila globe se ne uporabljajo za prekrške s področja varstva konkurence.«.
V prvem odstavku 58. člena se za besedilom »narokov,« doda besedilo »vrnitve v prejšnje stanje,«.
V prvem odstavku 59. člena se pika na koncu odstavka nadomesti z vejico in doda besedilo »pod pogojem, da je upravičenec pravočasno napovedal njeno vložitev v skladu z 59.a členom tega zakona.«.
Za 59. členom se doda nov 59.a člen, ki se glasi:
»Napoved zahteve za sodno varstvo
(1) Prekrškovni organ upravičencem do zahteve za sodno varstvo pošlje odločbo o prekršku iz 56. člena tega zakona, ki ne vsebuje obrazložitve. V pouku o dolžnosti predhodne pisne napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo mora biti upravičenec poučen o dolžnostih in posledicah iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(2) Upravičenci do zahteve za sodno varstvo iz prvega odstavka 59. člena tega zakona morajo vložitev zahteve za sodno varstvo organu, ki je izdal odločbo o prekršku, pisno napovedati v roku osmih dni od prejema odločbe o prekršku iz prejšnjega odstavka. Napovedana vložitev zahteve za sodno varstvo se lahko umakne do poteka roka za napoved vložitve te zahteve. Če je napoved umaknjena v zakonskem roku, se šteje, da vložitev zahteve za sodno varstvo ni bila napovedana.
(3) Če upravičenec do zahteve za sodno varstvo v zakonskem roku vložitve te zahteve ne napove ali napoved umakne, se šteje, da se je odpovedal pravici do zahteve za sodno varstvo.
(4) Če nihče od upravičencev do zahteve za sodno varstvo te zahteve ne napove, prekrškovni organ ne izdela odločbe o prekršku z obrazložitvijo, ampak se šteje, da je z dnem vročitve odločbe iz prvega odstavka tega člena vročena končna odločba. Ta odločba z iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo postane pravnomočna.
(5) Če je vsaj eden od upravičencev do zahteve za sodno varstvo napovedal vložitev te zahteve, mora biti pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdelana in odposlana najpozneje v 30 dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. Odločba z obrazložitvijo se vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo.«.
V prvem odstavku 67. člena se besedilo osme alineje spremeni tako, da se glasi:
»– zasegu in preiskavi elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, razen če gre za poseg v tajnost pisem in drugih občil, kjer je poseg dopusten le pri pregonu pravnih oseb, ki naj bi storile prekršek, predpisan v skladu s petim odstavkom 17. člena tega zakona,«.
Na koncu četrtega odstavka 113. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje organa, se varščina lahko položi tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom. Pouk o možnosti takega načina plačila je sestavni del pravnega pouka v sklepu o varščini.«.
Drugi odstavek 113.d člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja le, če iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da je oseba telesno in duševno zmožna za vožnjo motornih vozil, in če narava in pomen očitane kršitve, osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa. Za razjasnitev teh okoliščin lahko sodišče pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o predlogu.«.
V 138. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) V sodbi o prekršku se določi rok, v katerem je treba plačati globo in stroške postopka, ter navede opozorilo o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist in o tem, da se bodo neplačana globa in stroški postopka izterjali prisilno, če je ne bo mogoče izterjati niti prisilno, pa se bo globa lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom.«.
Na koncu petega odstavka 144. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločitve o stroških, sme sodišče na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov prekrškovnega postopka ali odložiti plačilo stroškov prekrškovnega postopka. Predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.«.
Za 192. členom se dodajo novo trinajsto a) poglavje in novi 192.a, 192.b, 192.c in 192.č člen, ki se glasijo:
POSTOPEK ZA ODREDITEV NADOMESTNEGA ZAPORA
Pisno obvestilo in izjava storilca
(1) Ko organ, pristojen za izterjavo neplačane globe po pravilih upravne izvršbe ugotovi, da obstajajo okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 20.a člena tega zakona, o tem obvesti sodišče, na območju katerega ima storilec stalno, če nima stalnega, pa začasno prebivališče.
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka mora organ navesti:
– seznam neizterjanih glob, v katerem mora biti poleg zneska posamezne neplačane globe navedena opravilna številka odločbe ali plačilnega naloga, s katerim je bila globa izrečena, organ, ki je odločbo ali plačilni nalog izdal, in datum izvršljivosti,
– podatke, ki izkazujejo, da upravna izvršba ni bila uspešna, in
– druge podatke, s katerimi razpolaga, če ocenjuje, da so relevantni za odločanje sodišča.
(3) Če sodišče po prejemu obvestila in podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena ugotovi, da ni pogojev za odreditev nadomestnega zapora, o tem obvesti organ iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če sodišče po prejemu obvestila in podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka 20.a člena tega zakona, pošlje storilcu pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora, in ga pozove, da se v roku petih dni izjavi o vsebini obvestila. V tej izjavi storilec ne more uspešno uveljavljati ugovorov zoper pravnomočno sodbo, odločbo ali plačilni nalog, s katerim je bila izrečena globa, lahko pa predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist oziroma navede in pojasni dejstva in okoliščine, povezane z nezmožnostjo plačila globe ali nezmožnostjo prestajanja nadomestnega zapora. Za svoje navedbe mora storilec predložiti dokaze.
(5) Pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora vsebuje:
– podatek o skupnem znesku neplačanih glob, katerih plačilo se nadomešča z zaporom, in število dni nadomestnega zapora. Pri tem sodišče navede tudi seznam neizterjanih glob, v katerem mora biti poleg zneska posamezne neplačane globe navedena opravilna številka odločbe ali plačilnega naloga, s katerim je bila globa izrečena, organ, ki je odločbo ali plačilni nalog izdal in datum pravnomočnosti,
– obvestilo storilcu, da se lahko v roku petih dni izjavi o vsebini obvestila,
– opozorilo storilcu, da v izjavi ne more uspešno uveljavljati ugovorov zoper pravnomočno odločbo ali plačilni nalog, s katerim je bila izrečena globa; če pa je v celoti ali delno globo plačal, naj ugovoru priloži dokazila,
– obvestilo storilcu, da lahko v izjavi predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist skladno z določbo 192.b člena tega zakona,
– obvestilo storilcu, da lahko v izjavi navede in pojasni dejstva in okoliščine, povezane z nezmožnostjo plačila globe ali nezmožnostjo prestajanja nadomestnega zapora, pri čemer mora za svoje navedbe predložiti dokaze,
– obvestilo storilcu, da njegova neizjava ni ovira za nadaljevanje postopka in
– obvestilo storilcu, da se bo postopek odreditve nadomestnega zapora ustavil, če poravna vse neizterjane globe, navedene v sklepu.
(6) Če storilec v zakonsko določenem roku predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišče nadaljuje postopek po določbah 192.b člena tega zakona.
(7) Če se storilec v zakonsko določenem roku ne izjavi ali če sodišče ugotovi, da v izjavi ni navedel dejstev in okoliščin, ki bi vplivale na odreditev nadomestnega zapora, ali zanje ni predložil dokazov, izda sodišče sklep o nadomestnem zaporu po določbah 192.c člena tega zakona.
(8) Če storilec v izjavi navede dejstva in predloži dokaze za okoliščine, ki po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, omogočajo odložitev začetka izvrševanja kazni zapora, sodišče v sklepu, s katerim izreče nadomestni zapor, odloči tudi o odložitvi izvršitve tega ukrepa, in sicer s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(9) Če sodišče ugotovi, da je storilec v izjavi navedel dejstva in predložil dokaze, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora, ali če presodi, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bil sorazmeren in pravičen ukrep, postopek ustavi in o tem obvesti organ iz prvega odstavka tega člena.
(10) Sodišče lahko v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena pred odločitvijo oziroma pred izdajo sklepa o nadomestnem zaporu zaradi ugotavljanja relevantnih okoliščin v zvezi z odreditvijo nadomestnega zapora po potrebi izvede narok za zaslišanje storilca ali od njega zahteva pisno dopolnitev izjave in predložitev dodatnih dokazov.
Nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
(1) Če storilec v izjavi iz četrtega odstavka prejšnjega člena predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišče o njegovem predlogu odloči po določbah tega zakona, ki urejajo delo v splošno korist, pri čemer se šteje, da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena tega zakona za odobritev dela v splošno korist izpolnjen.
(2) Če sodišče ugotovi, da je storilec za eno ali več glob iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona že imel odobreno nadomestitev plačila z delom v splošno korist, lahko njegov predlog v tem delu zavrne, če ugotovi, da storilec dela ni opravil po lastni krivdi (šesti in sedmi odstavek 202.c člena).
(3) Če sodišče ugodi predlogu storilca, s sklepom prekine postopek odreditve nadomestnega zapora in odobri delo v splošno korist skladno z določbo 19.a člena tega zakona.
(4) Zoper odločitev sodišča o delu v splošno korist ni pritožbe.
(5) Če storilec dela ne opravi, se izmika ali ga opravi le delno, sodišče po obvestilu pristojnega organa socialnega varstva nadaljuje s postopkom in izda sklep o nadomestnem zaporu, pri čemer se obdobje zapora skrajša sorazmerno z urami opravljenega dela. O tem mora biti storilec v sklepu iz tretjega odstavka tega člena poučen.
(6) Če storilec v celoti opravi delo, sodišče postopek odreditve nadomestnega zapora ustavi. O tem mora biti storilec v sklepu iz tretjega odstavka tega člena poučen.
Sklep o nadomestnem zaporu
(1) Sklep o nadomestnem zaporu vsebuje:
– podatke o sodišču in sodniku, ki je sklep izdal,
– osebne podatke storilca (ime in priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in državljanstvo; če je oseba tujec, se namesto EMŠO navedejo rojstni podatki),
– izrek, da se skupen znesek neplačanih glob nadomesti z zaporom in število dni nadomestnega zapora. Pri tem sodišče navede tudi seznam neizterjanih glob, v katerem mora biti poleg zneska posamezne neplačane globe navedena opravilna številka odločbe ali plačilnega naloga, s katerim je bila globa izrečena, organ, ki je odločbo ali plačilni nalog izdal, in datum pravnomočnosti,
– obrazložitev, v kateri sodišče kratko pojasni način določitve višine nadomestnega zapora, povzame dokazila pristojnega organa, da upravna izvršba ni bila uspešna, in se opredeli do izjave storilca, in
– pravni pouk, v katerem sodišče storilca pouči o pravici do pritožbe iz 192.č člena tega zakona.
(2) Če storilec pred začetkom izvrševanja nadomestnega zapora plača globo v celoti, se nadomestni zapor ne izvrši, če jo plača delno, pa se izvrši le sorazmerni del nadomestnega zapora, o čemer sodišče izda poseben sklep. Če storilec po začetku izvrševanja nadomestnega zapora plača globo v znesku, ki dosega ali presega neprestani del nadomestnega zapora, se izvrševanje nadomestnega zapora takoj ustavi, storilcu pa se morebiten znesek globe, ki jo je pred plačilom odslužil z nadomestnim zaporom, vrne. Če storilec po začetku izvrševanja nadomestnega zapora plača globo v znesku, ki ne dosega neprestanega dela nadomestnega zapora, sodišče s sklepom ustrezno skrajša dolžino nadomestnega zapora. Zoper sklepe sodišča po tem odstavku ni pritožbe.
(3) Če v primeru delnega plačila globe iz prejšnjega odstavka tega člena višina preostalega dela neplačane globe ne dosega 1.000 eurov, sodišče ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 20.a člena tega zakona ravna po pravilih iz prejšnjega odstavka.
(4) Ko storilec prestane nadomestni zapor, organ, pristojen za izvrševanje kazenskih sankcij, o tem nemudoma obvesti sodišče, ki je nadomestni zapor odredilo, sodišče pa obvestilo posreduje organu iz prvega odstavka 192.a člena tega zakona.
(1) Zoper sklep o nadomestnem zaporu lahko storilec v roku osmih dni vloži pritožbo, ki zadrži izvršitev sklepa.
(2) Pritožba zoper sklep o nadomestnem zaporu se lahko vloži zaradi:
– kršitve določb tega zakona o nadomestnem zaporu in odreditvi tega ukrepa,
– zastaranja izvršitve sankcije, in
– skupne višine globe, ki se nadomešča z zaporom, ali dolžine odrejenega nadomestnega zapora, pri čemer mora storilec predložiti dokaze, ki izkazujejo, da je v izpodbijanem sklepu zajet previsok znesek globe.
(3) S pritožbo zoper sklep o nadomestnem zaporu ni mogoče izpodbijati pravnomočne odločbe, s katero je bila izrečena globa.
(4) Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o nadomestnem zaporu. Prepozno ali nedovoljeno pritožbo sodišče zavrže s sklepom, pravočasno pritožbo pa skupaj s spisom nemudoma odstopi v pristojno odločanje višjemu sodišču. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v 15 dneh od prejema spisa.
(5) Višje sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo že sodišče, ki je izdalo sklep o nadomestnem zaporu, neutemeljeno pritožbo ali pritožbo, ki ji niso predloženi potrebni dokazi, pa zavrne. Če spozna, da je pritožba utemeljena, višje sodišče samo odloči o stvari, pri čemer lahko:
– razveljavi izpodbijani sklep o nadomestnem zaporu in ustavi postopek,
– odloži izvrševanje nadomestnega zapora z uporabo določb, ki jih za odložitev izvršitve kazni zapora določa zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, ali
– spremeni sklep o nadomestnem zaporu tako, da skrajša dolžino odrejenega zapora ali odpravi morebitno drugo kršitev.«.
V prvem odstavku 193. člena se besedilo »zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek« nadomesti z besedilom », razen, če je škoda nastala zaradi zastaranja po krivdi storilca«.
V tretjem odstavku 202. člena se za besedilom »sodišča,« doda besedilo »in predmete iz petega odstavka 123. člena tega zakona,«.
Sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(7) Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši pristojno okrajno sodišče.
(8) Sklep o odreditvi dela v splošno korist in navodilo iz 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona izvrši organ socialnega varstva, pristojen po stalnem ali začasnem prebivališču predlagatelja po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače. Če je za kršitelja izdanih več sklepov o odreditvi dela v splošno korist, se ti praviloma izvršujejo po vrstnem redu datuma izdaje, lahko pa se naenkrat izvršuje tudi več sklepov, če to omogočajo okoliščine na strani storilca.
(9) Nadomestni zapor se izvrši po pravilih, ki jih za izvrševanje kazni zapora določa zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(10) Organ, pristojen za izterjavo, mora prekrškovni organ in sodišče obvestiti o zaključku postopka izvršitve na podlagi določb tega člena in zakona, ki ureja davčno izvršbo, razen v primerih iz enajstega odstavka tega člena. Če je za plačilo globe začet postopek za odreditev nadomestnega zapora, se obveščanje po tem odstavku izvede po prejemu obvestila sodišča o zaključku postopka odreditve oziroma izvršitve nadomestnega zapora.«.
202.c člen se spremeni tako, da se glasi:
»Postopek nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist
(1) Predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist lahko storilec vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku. Predlog mora vsebovati navedbo odločbe, na katero se nanaša, dejstva, s katerimi se utemeljuje upravičenost do dela v splošno korist, in podpis predlagatelja. Pravočasen predlog, ki je vložen pri prekrškovnem organu ali nepristojnem sodišču, se nemudoma posreduje pristojnemu sodišču.
(2) Če je predlog nedovoljen ali prepozen, ga sodišče zavrže s sklepom. Če je predlog nepopoln, sodišče pozove storilca, da ga ustrezno dopolni. Če storilec predloga v roku, ki ga določi sodišče, ne dopolni, sodišče predlog zavrže. Če predlog ni utemeljen, ker ni pogojev za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist po tem zakonu, ga sodišče s sklepom zavrne. Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve sklepa. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v 15 dneh od prejema spisa.
(3) Pri ugotavljanju materialnega pogoja iz drugega odstavka 19.a člena tega zakona sodišče smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, po potrebi pa lahko izvede tudi narok za zaslišanje storilca ali od njega zahteva pisno dopolnitev predloga. Pri tem sodišče do zbirk podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje pogoja iz drugega odstavka 19.a člena tega zakona, dostopa pod pogoji iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Zbrane podatke lahko sodišče obdeluje za potrebe postopka nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist.
(4) Če sodišče ugodi predlogu, izda sklep o nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, s katerim določi število ur dela, ki ga mora storilec opraviti, in rok za opravo tega dela. Ta sklep, zoper katerega ni pritožbe, sodišče vroči predlagatelju in pristojnemu organu socialnega varstva.
(5) Če storilec delo opravi v celoti, pristojni organ socialnega varstva o tem nemudoma obvesti sodišče, ki je izdalo sklep iz prejšnjega odstavka.
(6) Če storilec nalog, ki jih je v skladu s sklepom sodišča določil pristojni organ socialnega varstva, ne opravi v celoti, organ socialnega varstva o tem obvesti sodišče, navede število ur opravljenega dela in kratko pojasni tudi razloge, če so mu znani. Sodišče v tem primeru ustavi izvrševanje sklepa iz četrtega odstavka tega člena. O tem mora biti storilec v sklepu iz četrtega odstavka tega člena poučen.
(7) Če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu organa socialnega varstva na razgovor glede oprave dela v splošno korist, se vabilu izmika ali se izogiba začetku opravljanja dela, organ socialnega varstva o tem obvesti pristojno sodišče, ki ustavi izvrševanje sklepa iz četrtega odstavka tega člena. O tem mora biti storilec v sklepu iz četrtega odstavka tega člena poučen.«.
202.d člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
(1) Sodišče sme odložiti izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška, in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih.
(2) Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec prekrška vloži v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je izdalo ta sklep, o čemer mora biti storilec v sklepu poučen. Vložitev predloga zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
(3) Storilec prekrška mora predlogu iz prejšnjega odstavka priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže.
(4) Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti.
(5) Če iz priloženega zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu izhaja, da je storilec trajno telesno in duševno nezmožen za vožnjo motornega vozila, se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže.
(6) Če iz priloženega zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem izhaja, da je storilec začasno telesno in duševno nezmožen za vožnjo motornega vozila, sodišče postopek odločanja o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom prekine do predložitve zdravniškega spričevala, ki izkazuje storilčevo telesno in duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila, vendar največ za eno leto od vročitve sklepa o prekinitvi postopka. Če v tem roku storilec ne predloži ustreznega novega zdravniškega spričevala, se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, o čemer mora biti predlagatelj v sklepu o prekinitvi postopka poučen.
(7) Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po zakonu o voznikih. Za ugotovitev teh okoliščin lahko sodišče razpiše narok, na katerega povabi storilca. Če storilec na narok ne pride in izostanka ne opraviči, se šteje, da je predlog umaknil, o čemer mora biti v vabilu poučen.
(8) V sklepu, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče navede čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti, ki jih mora storilec izpolniti po tem zakonu in po zakonu o voznikih, ter rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh obveznosti, kratko pa pojasni tudi razloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in za določitev posameznih obveznosti. Storilec mora biti poučen o posledicah, če v roku ne bo izpolnil obveznosti, ki jih določi sodišče.
(9) Obveznosti iz prejšnjega odstavka so udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu po zakonu o voznikih ali udeležba v obeh navedenih programih. Sodišče pri izbiri obveznosti upošteva število, naravo in pomen prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki so bili podlaga za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ugotovitve in predloge v zdravniškem spričevalu o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu in druge okoliščine, ki so pomembne za odpravo vzrokov, zaradi katerih storilec krši pravila cestnega prometa.
(10) Storilec mora najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa iz osmega odstavka tega člena sodišču predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po zakonu o voznikih. O tej dolžnosti mora biti storilec v sklepu poučen. Po prejemu dokazila sodišče sklep iz osmega odstavka tega člena vroči izvajalcu programa, ki je dolžan sodišču posredovati potrdilo o opravljenem programu oziroma sodišče obvestiti, če se storilec programa ne udeleži. Če je storilcu določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti, sodišče v sklepu določi tudi roke, v katerih ga je izvajalec dolžan obveščati o poteku in uspešnosti izvajanja programa.
(11) Če storilec v roku iz prejšnjega odstavka sodišču priloži dokazilo o vključitvi v zahtevnejši rehabilitacijski program, sodišče sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ustrezno spremeni v delu, ki se nanaša na rehabilitacijski program. Zoper ta sklep ni pritožbe.
(12) Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.
(13) Sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se vpiše v skupno evidenco kazenskih točk iz 207. člena tega zakona in v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.
(14) Zastaranje izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začne teči po poteku preizkusne dobe.«.
V prvem odstavku 202.e člena se za besedo »izda« doda besedilo »najpozneje v 15 dneh«.
V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek sodišče po uradni dolžnosti z istim sklepom odloči tudi o drugih odločbah v zvezi z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »odloči, ali naj se mu« in zadnji stavek.
Na koncu prvega odstavka 203. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za pravosodje, zagotavlja skupno informacijsko infrastrukturo, v kateri lahko organi iz prejšnjega stavka z uporabo lastnih sredstev informacijske tehnologije vodijo svoje evidence. Organ, ki vodi svoje evidence samostojno z lastno informacijsko infrastrukturo, zagotovi, da se v skupno informacijsko infrastrukturo pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, prenašajo podatki iz drugega odstavka tega člena.«.
Tretji odstavek se črta.
V 204. členu se črta drugi odstavek.
V prvem odstavku 204.a člena se beseda »prošnje« nadomesti z besedo »vloge« ter črta drugi stavek.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Posameznikom iz prvega odstavka tega člena daje podatke iz evidence iz 203. člena tega zakona prekrškovni organ vsak za svoje področje, podatke iz evidence iz 204. člena tega zakona pa ministrstvo, pristojno za pravosodje.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Sodiščem in državnim tožilstvom se omogoči brezplačen oddaljeni dostop do podatkov v evidencah o pravnomočnih odločbah o prekrških iz 203. in 204. člena tega zakona. Prekrškovnim organom se omogoči brezplačen oddaljeni dostop do lastnih podatkov v njihovi evidenci iz 203. člena tega zakona in do podatkov o pravnomočnih odločbah sodišč iz 204. člena tega zakona, ki se nanašajo na zadeve, v katerih so odločali kot prekrškovni organi. Drugim državnim organom in organom samoupravnih lokalnih skupnosti se omogoči brezplačen oddaljeni dostop do tistih podatkov v evidencah iz 203. in 204. člena tega zakona, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih zakonsko določenih pristojnosti.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Osebam, ki imajo za uporabo podatkov iz 203. in 204. člena tega zakona upravičen, na zakonu utemeljen interes, se ti podatki dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve.
(6) Način upravljanja evidenc iz 203. in 204. člena tega zakona, dajanje podatkov iz teh evidenc, način oddaljenega elektronskega dostopa do evidenc in tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.«.
V prvem odstavku 206. člena se beseda »uklonilnih« nadomesti z besedo »nadomestnih«.
V drugem odstavku se beseda »uklonilnih« nadomesti z besedo »nadomestnih«.
Za petim odstavkom 207. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prejšnji odstavek se podatek o datumu izdaje sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz evidence izbriše po treh letih od datuma vročitve tega sklepa.«.
Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo sedmi do deseti odstavek.
Na koncu drugega odstavka 214. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V primeru prenosa pristojnosti za sojenje določenega števila zadev na drugo manj obremenjeno okrajno sodišče se uporablja zakon, ki ureja sodišča.«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »določitev uklonilnega zapora in«, za besedilom »izrečene s sodbo sodišča,« pa se doda besedilo »za odobritev dela v splošno korist in za odreditev nadomestnega zapora,«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Novi 20.a, 192.a, 192.b, 192.c in 192.č člen zakona se uporabljajo za prekrške, storjene po uveljavitvi tega zakona.
Postopki v zvezi s predlogi za opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
(1) Predpis iz novega šestega odstavka 204.a člena zakona se izda najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, podzakonske predpise, izdane na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), uskladi z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(1) Določbe spremenjenega 203. in 204.a člena zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje.
(2) Začetek uporabe spremenjenega 203. in 204.a člena določi minister, pristojen za pravosodje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena se glede upravljanja evidenc prekrškovnih organov in dajanja podatkov iz evidenc o pravnomočnih odločbah o prekrških uporabljata 203. in 204.a člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US).
Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prvega stavka drugega odstavka novega 20. člena zakona, ki se začne uporabljati dve leti po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 716-01/16-1/23
Ljubljana, dne 25. aprila 2016
EPA 1067-VII
dr. Milan Brglez l.r.
