Številka:	U-I-166/14-8
Datum:	21. 4. 2016

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Martine Hrastnik, Zidani Most, ki jo zastopa Mitja Grčar, odvetnik v Celju, na seji 21. aprila 2016

1. Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (Uradni list RS, št. 78/12, 43/13 in 33/14), kolikor kategorizira javno pot "Vorina–Funkl" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 116/0, 117/0, 119/0, 125/3 in 126/1, vse k. o. Obrežje, se razveljavi.

2. Občina Laško mora pobudnici povrniti njene stroške postopka v višini 634,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnica izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (v nadaljevanju: Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Vorina–Funkl" v delu, ki naj bi potekala po njenih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da Občina Laško (v nadaljevanju: Občina) z njo kot lastnico zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, ni sklenila pravnega posla za njihovo pridobitev, niti ji dela teh zemljišč ni odvzela v razlastitvenem postopku. Za kategorizacijo sporne javne poti naj bi izvedela v januarju 2014, ko je prejela Lokacijsko informacijo Občine Laško št. 35000-13/2014 z dne 22. 1. 2014, iz katere izhaja, da se načrtovana gradnja garaže pobudnice nahaja v pet metrskem varovalnem pasu kategorizirane javne poti, in iz Obvestila o podatkih o nepremičninah in informativno izračunanem davku na nepremičnine Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Obvestilo GURS), iz katerega izhaja kolikšen odstotek njenih zemljišč obsega javna pot. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka pred Ustavnim sodiščem.

2. Občina na pobudo ni odgovorila.

3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pobudnica lastnica zemljišč parc. št. 116/0, 117/0, 119/0, 125/3 in 126/1, vse k. o. Obrežje, po katerih po njenih neizpodbijanih navedbah poteka javna pot "Vorina–Funkl". Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njenih zemljiščih. Iz mapne kopije (prikaza parcele) Upravne enote Laško št. 357-01/2014-99986 z dne 9. 7. 2014, ki jo je pobudnica priložila pobudi, izhaja, da javna pot poteka po parc. št. 568/1, k. o. Obrežje, ki je odmerjena kot pot in vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro. Zato je pobudnica upravičeno štela, da javna pot "Vorina–Funkl" poteka zgolj po parc. št. 568/1, k. o. Obrežje, in ne po njenih parcelah. Šele z Obvestilom GURS je bila seznanjena, da sporna javna pot poteka po njenih zemljiščih, in sicer: po parc. št. 116 v deležu 2,77 %, po parc. št. 117 v deležu 2,12 %, po parc. št. 119 v deležu 1,99 %, po parc. št. 125/1 (po parcelaciji gre za parc. št. 125/3) v deležu 9,07 % in po parc. št. 126/1 v deležu 4,88 %, vse k. o. Obrežje.Zato je pobuda glede na tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju: ZUstS) tudi pravočasna, ker je pobudnica za nastanek škodljivih posledic izvedela šele v januarju 2014, ko je prejela Obvestilo GURS in ko se je seznanila z Lokacijsko informacijo, da se načrtovana gradnja garaže nahaja v varovalnem pasu občinske ceste, kjer je po prvem odstavku 97. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 46/15 – v nadaljevanju: ZCes-1) raba prostora omejena. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

4. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.

5. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

6. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo javne poti "Vorina–Funkl" s pobudnico ni sklenila pravnega posla za pridobitev njenih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Zoper njene nepremičnine tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 5. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot "Vorina–Funkl" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 116/0, 117/0, 119/0, 125/3 in 126/1, vse k. o. Obrežje, razveljavilo (1. točka izreka).

7. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnica je Občino pozvala k ureditvi zadeve, vendar se Občina ni odzvala. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma jih ni pridobila v razlastitvenem postopku. Zato je Občina lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnici njene stroške, ki jih je imela z vložitvijo pobude (2. točka izreka).

8. Pobudnica je pobudo vložila po pooblaščencu, ki je Ustavnemu sodišču predložil stroškovnik in priglasil stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju: ZOdvT). Ustavno sodišče je pooblaščencu pobudnice v skladu z ZOdvT v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15) za opravljene storitve priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR in 114,00 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Stroški zastopanja znašajo tako 634,00 EUR.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.