Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 14/15 – ZUUJFO) ter na podlagi 13. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci na 13. redni seji dne 21. 4. 2016 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci – SD OPN 1
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka občinskega prostorskega načrta Občine Črenšovci.
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci se 1. člen spremeni, tako da se glasi:
»1. člen
(podlaga prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Črenšovci (v nadaljevanju: prostorski načrt).«
2. člen se iz poglavja II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA, 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine prenese v poglavje I. SPLOŠNI DOLOČBI.
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
(vsebina prostorskega načrta)
(1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
(2) V strateškem delu prostorskega načrta se za celotno območje Občine Črenšovci določijo:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
– zasnova prostorskega razvoja občine;
– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;
– usmeritve za razvoj v krajini;
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:
– enote urejanja prostora;
– območja namenske rabe prostora;
– prostorski izvedbeni pogoji;
– območja, za katere se pripravijo občinski podrobnejši prostorski načrti.
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta (odlok): uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe;
– grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela;
– priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.«
Šesti odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) V Občini Črenšovci so posebna ogrožena območja le poplavna območja, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Plazovitih in erozijskih območij v občini ni, prav tako ni območij z večjo požarno ogroženostjo. V občini ni večjih industrijskih območij, prisotne so posamične gospodarsko-obrtno-poslovne cone, pretežni del pozidave so stanovanjski objekti. Občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče, z usmerjanjem dejavnosti izven teh območij in z zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.«
Osmi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(8) V zadnjih letih so se obnovile raziskave vrtin termalne vode za gospodarske in turistične namene, občina načrtuje izkoriščanje termalne vode v gospodarske namene (v kmetijstvu). V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območja mineralnih surovin. Z namenom izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.«
Za osmim odstavkom se doda deveti odstavek 3. člena, ki se glasi:
»(9) Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora Murska depresija. Večji del občine sodi v območje raziskovanja geotermičnega vira, manjši del pa v območje raziskovanja nafte in zemeljskega plina.«
Na koncu prvega odstavka 4. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Za potrebe obrtne cone, ki se nahaja v Občini Odranci, se zagotovi površine za razširitev obstoječe gospodarske cone, v Občini Črenšovci.«
Petemu odstavku 4. člena se briše drugi in tretji stavek.
Šesti odstavek 4. člena se spremeni tako, da glasi:
»(6) Del Občine Črenšovci je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.«
Sedmi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Cilji prostorskega razvoja občine so:
– zagotoviti delovna mesta v občini in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja. To bo zagotovljeno z razvojem gospodarskih dejavnosti v gospodarskih conah v Črenšovcih, ohranitvijo in širitvijo obstoječih obrtnih dejavnosti, z novimi bivalnimi površinami in opremljenostjo vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,
– kmetijska dejavnost se usmerja v intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo,
– turistična dejavnost se usmerja na obstoječa območja ob Muri, v zaselek Kamenci in na območje mlina v Trnju,
– v naselju Črenšovci se zagotovi stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti ter območij za stanovanja,
– ohrani se prostorska identiteta naselij,
– v skladu z občinskim lokalnim energetskim konceptom se izkorišča obstoječe energetske potenciale, predvsem geotermalno vodo ter alternativne vire energije (biomasa, bioplin, sončna energija, energija okolja ipd.),
– ohranjati in vzdrževati območja varstva narave.«
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da glasi:
»(1) Občina Črenšovci je povezana s sosednjimi občinami Beltinci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Lendava, Razkrižje in Ljutomer z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave med večjimi lokalnimi centri, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah.«
Tretji odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja v vsa naselja, dejavnosti večjega obsega pa v gospodarsko cono v občinskem središču Črenšovci in k obstoječi gospodarski coni na meji z Občino Odranci. Ker v občinskem središču ni prostorskih možnosti, se razširi obstoječa obrtna cona na južnem delu naselja.«
Četrti odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se povečajo območja obstoječih igrišč na katerih se uredi potrebna infrastruktura.«
Drugi odstavek 7. člena se spremeni, da se glasi:
»(2) Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So strnjena bivalna, podeželska naselja z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servise in rekreacijo.«
Zadnji stavek prvega odstavka 9. člena se izbriše.
Četrti odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Turistične pešpoti se v občini urejajo, načrtuje se sprotno vzdrževanje. Kolesarske poti potekajo vzporedno z javnimi cestami ter po javnih cestah in poteh. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah, ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, se načrtuje ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih in lokalnih cestah.«
Peti odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Javni potniški promet je v upadanju, kljub temu bo občina v prihodnosti še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, zagotovil se bo tudi varen dostop do njih.«
Za petim odstavkom 9. člena se dodajo šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
(6) Spodbuja se izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične integracije prometnih podsistemov.
(7) Na območju Občine Črenšovci se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine, upravne stavbe, gospodarske cone ipd.). Ob objektih javnega značaja, trgovskih centrih itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.
(8) Istočasno se v centralnih delih naselij v občini zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.«
Tretji odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Preko območja Občine Črenšovci poteka obstoječi prenosni plinovod z oznako R15 ter načrtovani prenosni plinovod z oznako M9 Lendava – Kidričevo, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt. Distribucijski plinovod v Občini Črenšovci še ni zgrajen, v primeru izkazanega interesa po priključevanju, bo občina vzpodbujala izvedbo priključkov v vseh naseljih.«
Četrti odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Na območju Občine Črenšovci so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: visokonapetostno omrežje (110 kV in 35 kV), srednje napetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV, ter pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Lendava. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.«
Za četrtim odstavkom 11. člena se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(5) Na obravnavanem območju ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav ter objektov: 2 × 400 kV daljnovod Cirkovce–Pince, 20 kV kablovodi in daljnovodi, 20/0,4 kV transformatorske postaje, 0,4 kV nizkonapetostno omrežje.
(6) V občini bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi v kabelski izvedbi, izven mesta pa lahko tudi v nadzemni izvedbi.
(7) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem območju bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).
(8) Na območju občine je načrtovan tudi DV 2x110 vzankanje RTP Gomilice – Križ z predvideno RTP Gomilice – Križ, predvideni so tudi 20 kV kablovodi in daljnovodi, 20/0,4 kV TP in 0,4 kV nizkonapetostno omrežje.
(9) Dolgoročni razvoj omrežja na območju med RTP Murska Sobota in RTP Lendava je predviden v treh različnih variantah. Po varianti brez nove RTP 110/20 kV bo že do leta 2025 potrebna rekonstrukcija obstoječe RTP Murska Sobota (razširitev 20 kV stikališča in ojačitev transformacije), novega 110 kV omrežja pa ta varianta ne bo zahtevala. Po varianti razvoja omrežja z novo RTP 110/20 kV Odranci se ta RTP vključi v obstoječi DV 110 kV Ljutomer – Lendava, po varianti z novo RTP Dobrovnik pa se RTP vključi v bodoči DV 110 kV Murska Sobota – Lendava.
(10) Pri dolgoročnem razvoju 110 kV omrežja na območju Štajerske, Koroške in Pomurja izpostavljamo le tiste ojačitve 110 kV omrežja, ki so pomembne za obravnavano območje z okolico. Poleg že omenjenega DV 110 kV Murska Sobota – Mačkovci – Lendava bodo potrebne precejšnje ojačitve 110 kV omrežja. Čimprej bo treba ojačiti omrežje med Mariborom in Mursko Soboto, saj je za pomursko 110 kV zanko problematičen izpad DV 2 x 110 kV HE Formin – RTP Ljutomer. V ta namen je treba obesiti še drugi sistem DV na odseku RTP 400/110 kV Maribor – RTP 110/20 kV Lenart (v začetnih 1.5 km dolžine je treba zgraditi nov DV), na odseku RTP Lenart – RTP Radenci je treba zgraditi nov dvosistemski DV, na odseku RTP Radenci – RTP Murska Sobota pa je treba zgraditi nov enosistemski DV ali pa zgraditi nov dvosistemski DV po obstoječi trasi. Poleg tega bo treba podvojiti zahodni del pomurske zanke na odseku RTP 400/110 kV Maribor – RTP 110/20 kV Sladki Vrh.
(11) Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05).
(12) Za vse enosistemske daljnovode se predvidi rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.«
Tretji odstavek 12. člena se izbriše.
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V Občini Črenšovci so vodotoki reka Mura, ki je vodotok 1. reda, in potoki Črnec, Berek, Brodec, Struga, Suhi jarek ter ostali manjši, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice in mrtvice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.«
Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da glasi:
»(2) Na področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države, opuščene gramoznice se uredijo v rekreacijska območja. Občina ohranja in vzdržuje vsa vodna in priobalna zemljišča ter poplavne površine.«
Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Razpršena gradnja v Občini Črenšovci je na območju romskega zaselka Kamenci in na območju romskega zaselka v Trnju sanirana. Romski zaselek Kamenci je postalo samostojno naselje, romski zaselek v Trnju pa se je vključil v naselje Trnje.«
Četrti odstavek 17. člena se spremeni tako, da glasi:
»(4) Za razvoj dejavnosti občina načrtuje širitev poslovno-obrtne cone v Črenšovcih ter širitev obstoječe proizvodne cone na meji z Občino Odranci, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. Načrtovana je tudi širitev obrtne delavnice v Dolnji Bistrici. V območjih naselij je predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo.«
Za petim odstavkom se doda šesti odstavek 16. člena, ki se glasi:
»(6) Na območjih z naravnimi kakovostmi se ne načrtuje nove poselitve, razen kadar je to potrebno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi na infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih območij. Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij, kakor tudi gradnje objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih varstvenih območjih, območjih habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst.«
V prvem stavku drugega odstavka 18. člena se besedna zveza »vzpostavitev novega« zamenja s »krepitev«.
V četrtem odstavku 18. člena se beseda »opredeliti« zamenja z besedo »opredeli«.
Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih. V Občini Črenšovci so to predvsem kmetijska zemljišča in geotermalna voda. Na kmetijskih zemljiščih se spodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju Občine Črenšovci so možne agrarne operacije, na območju varstva narave pa komasacije in nezahtevne agromelioracije. Spodbuja se usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij.«
Na koncu četrtega odstavka 19. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Revitalizira se tudi opuščen mlin v Trnju in se nameni za turistične namene.«
Za petim odstavkom 19. člena se dodajo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Zagotovi se ohranjanje in obnova krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, osamelci, gozdni pasovi), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst, pri tem pa se upošteva varstvene cilje SPA in SCI Mura.
(7) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri tem se upošteva varstvene cilje varovanih območij Mura in ohranjanje značilnosti, zaradi katerih so bile opredeljene naravne vrednote.
Območja agrarnih operacij se opredelijo kot enote urejanja prostora, za katere se pravila rabe ter obseg območja, na katerih se ohranjajo varovani habitatni tipi in habitati vrst, določijo s podrobnimi izvedbenimi pogoji na konkretno enote urejanja prostora. Zagotovi se ohranitev obsega in ekoloških značilnosti traviščnih habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov zavarovanih vrst. Na območjih agrarnih operacij se opredeli obseg in lokacija mejic in gozdnih otokov. Na območjih, pomembnih za biotsko pestrost, se posegov za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, ki bi vplivali na dejavnike, pomembne za ekološko stanje varovanih habitatnih tipov oziroma habitatov zavarovanih vrste, ne načrtuje in izvaja. Ob vodotokih se določi pas, na katerem se vzpostavi ali ohranja priobalna lesna zarast in visoko steblikovje kot puferska cona. Na delih varovanih območij, ki so hkrati opredeljeni kot botanične, zoološke ali ekosistemske naravne vrednote, naj se ohranijo značilnosti, zaradi katerih je območje določeno kot naravna vrednota.
(8) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). V območjih koridorjev ogroženih vrste in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
(9) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov se ne spreminja. Načrtuje se ohranitev vodnih teles (mrtvic), s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. V obalnem in priobalnem pasu voda se ne izvaja posegov, ki bi ogrožali ohranjanje biotske raznovrstnosti.«
Na koncu prvega odstavka 20. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Iz opozorilne karte poplav so evidentirane zelo redke poplave na območju med naseljema Žižki in Dolnjo Bistrico.«
V drugi alineji drugega odstavka 21. člena se beseda »Kamence« spremeni v besedo »Kamenci«.
V tretjem odstavku 22. člena se črka »s« spremeni v besedo »se«.
V poglavju III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA se členi od 23. do 49. člena črtajo ter nadomestijo z novim besedilom, ki glasi:
»III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe zemljišč
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja prostora (v nadaljevanj: EUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP so naselja, zaselki in deli naselij Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica ter ostala območja stavbnih zemljišč, območja režimov in območja krajine. Na EUP je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Črenšovci:
Naselje | Opis enote | Oznake enote | Šifra in opis podrobne namenske rabe | Območja režimov | Faktor zazidanosti-(FZ)/izrabe- (FI) | Način urejanja | PIP v členu |
Črenšovci | Podeželsko naselje –zahodni del | ČR 1 | SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča VC-celinske vode | KD (13338) NV (6956) VVO (3) Pp, Pm, Ps HMO OU | FZ 0,2 – 0,4 (SK) | / | 25. člen |
Črenšovci | Podeželsko naselje –osrednji del | ČR 2 | SK-površine podeželskega naselja CD-osrednja območja centralnih dejavnosti (gasilsko – vaški dom) PC-površine cest O-območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje) | KD (13337) NV (6956) VZ VVO (1,2,3) Pp, Pm, Ps HMO OU | FZ 0,2 – 0,4 (SK) 0,6 (CD) | / | 25. člen |
Črenšovci | Stanovanjsko naselje – nad centralnim delom naselja | ČR 3 | SS-stanovanjske površine CD-druga območja centralnih dejavnosti (vrtec) PC-površine cest | KD (1104) VVO (2,3) HMO | FZ 0,2 – 0,4 (SS) 0,6 (CD) | / | 25. člen |
Črenšovci | Centralni del naselja | ČR 4 | SSm-mešane stanovanjske površine CU-osrednja območja centralnih dejavnosti BC-športni center ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport PC-površine cest | KD (1145, 8405, 13339) HMO | FZ 0,2 – 0,4 (SSm) FZ 0,6 (CU) (odstopanje do 0,8 na CU) | / | 26. člen |
Črenšovci | Kmetija na robu centralnega dela naselja | ČR 4/1 | SK-površine podeželskega naselja | HMO | FZ 0,2 – 0,4 | / | 26. člen |
Črenšovci | Obstoječa obrtna cona | ČR 5 | IG-gospodarska cona PC-površine cest | HMO | / | / | 28. člen |
Črenšovci | Nova obrtna cona | ČR 6 | IG-gospodarska cona PC-površine cest | HMO | / | OPPN (URL RS št. 61/14) | 35. člen |
Črenšovci | Novo stanovanjsko naselje | ČR 7 | SSm-mešane stanovanjske površine PC-površine cest | HMO | / | pOPPN | 35. člen |
Črenšovci | Romski zaselek »Kamenci« | ČR 8 | SSm-mešane stanovanjske površine CD-druga območja centralnih dejavnosti (muzej) IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (konjušnica) ZS-površine za oddih rekreacijo in šport | KD (29941) HMO | / | OPPN (URL RS, št. 33/11, 8/12) | 35.a člen |
Črenšovci | Opuščena gramoznica | ČR 9 | ZS-površine za oddih rekreacijo in šport VC-celinske vode | / | / | / | 32. člen |
Črenšovci | Pokopališče | ČR 10 | CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica) ZK-pokopališče PO-ostale prometne površine (parkirišče ob pokopališču) | KD (1145) | / | / | 31. člen |
Črenšovci | Gospodarska cona | ČR 15 | IG-gospodarska cona | KD (29941) Pp, Pm, Ps HMO | FZ 0,8 | pOPPN | 35. člen |
Žižki | Podeželsko naselje | ŽI 1 | SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti IG-gospodarska cona PC-površine cest | KD (13341, 21348) EPO NATURA VVO (2,3) HMO | FZ 0,2-0,4 (SK) 0,6 (CD) 0,8 (IG) | / | 25. člen |
Žižki | Podeželsko naselje | ŽI 1/1 | SSm-mešane stanovanjske površine | | FZ 0,2-0,4 | | 25. člen |
Žižki | Obrtna cona | ŽI 2 | IG-gospodarska cona ZD-druge urejene zelene površine | EPO NATURA | FZ 0,8 (IG) | pOPPN | 35. člen |
Žižki | Stanovanjsko naselje | ŽI 3 | SS-stanovanjske površine | HMO | / | OPPN (URL RS,. št. 82/12) | 35.a člen |
Žižki | Pokopališče | ŽI 4 | CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica) ZK-pokopališče PO-ostale prometne površine (parkirišče ob pokopališču) | HMO | / | / | 31. člen |
Trnje | Podeželsko naselje | TR 1 | SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti (vaško – gasilski dom) ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport ZD-druge urejene zelene površine, PC-površine cest PO-ostale prometne površine (parkirišče) K2-druga kmetijska zemljišča VC-celinske vode | KD (1176, 13342, 13343) NV (6956) EPO NATURA VVO (2,3) Pp, Pm, Ps HMO OU | FZ 0,2 – 0,4 (SK) 0,6 (CD) | / | 25. člen |
Trnje | Romski zaselek | TR 2 | SS-stanovanjske površine | HMO | FZ 0,4 | / | 25. člen |
Trnje | Čistilna naprava | TR 3 | O-območje okoljske infrastrukture | EPO NATURA HMO | / | / | 30. člen |
Trnje | Opuščena gramoznica | TR 4 | ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča VC-celinske vode | HMO | / | / | 32. člen |
Trnje | Pokopališče | TR 5 | CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica) ZK-pokopališče PO-druge prometne površine (parkirišče ob pokopališču) | Pp, Pm HMO | / | / | 31. člen |
Trnje | Mlin | TR 6 | BT-površine za turizem | NV (6956, 7313) EPO NATURA Pp | / | / | 32.a člen |
Gornja Bistrica | Podeželsko naselje – zahodni del | BI 1 | SK-površine podeželskega naselja IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (rastlinjak) ZD-druge urejene zelene površine PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | EPO NATURA VVO (3) | FZ 0,2 – 0,4 (SK) 0,8 (IK) | / | 25. člen |
Gornja Bistrica | Podeželsko naselje – zahodni del-gospodarska cona | BI 1/1 | IG-gospodarska cona | / | FZ 0,8 | / | 25. člen |
Gornja Bistrica | Kmetija | BI 2 | A-površine razpršene poselitve | EPO NATURA VG | / | / | 33. člen |
Gornja Bistrica | Podeželsko naselje | BI 4 | SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti IG-gospodarska cona PC-površine cest PO-ostale prometne površine (parkirišče) O-območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje) K2- druga kmetijska zemljišča | EPO NATURA VZ VVO (1,2,3) POPLAVE HMO | FZ 0,2 – 0,4 (SK) 0,6 (CD) 0,8 (IG) | / | 25. člen |
Gornja Bistrica | Podeželsko naselje –stanovanjski del | BI 4/1 | SSm-mešane stanovanjske površine | HMO | FZ 0,2 – 0,4 | | 25. člen |
Gornja Bistrica | Stanovanjsko naselje | BI 5 | SS-stanovanjske površine | / | / | OPPN (URL RS, št. 33/11) | 35.a člen |
Gornja Bistrica | Parkirišče | BI 6 | PO-ostale prometne površine (parkirišče za tovorna vozila) | / | / | / | 34. člen |
Gornja Bistrica | Mešane dejavnosti | BI 7 | CU-osrednje območje centralnih dejavnosti (mlin, stanovanja) ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport | / | FI 1,6 (CU) | / | 27. člen |
Gornja Bistrica | Pokopališče | BI 7/1 | CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica) ZK-pokopališče PO-druge prometne površine (parkirišče ob pokopališču) | / | / | / | 31. člen |
Srednja Bistrica | Pokopališče | BI 8 | CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica) ZK-pokopališče | | / | / | 31. člen |
Srednja Bistrica | Podeželsko naselje | BI 9 | SK-površine podeželskega naselja CU-osrednje območje centralnih dejavnosti (gasilski dom, kulturni dom, kapelica, večstanov. obj. ipd.) CD-druga območja centralnih dejavnosti (vrtec, šola …) PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča | KD (1175, 18277) EPO NATURA HMO | FZ 0,2 – 0,4 (SK) 0,6 (CD, CU) | / | 25. člen |
Srednja Bistrica | Šola in igrišče | BI 11 | CD-druga območja centralnih dejavnosti (osnovna šola, vrtec, športni klubski objekt) ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport | EPO NATURA | FI 1,6 (CD) | / | 27. člen |
Srednja Bistrica | Čistilna naprava | BI 12 | O-območje okoljske infrastrukture | EPO NATURA | / | / | 30. člen |
Srednja Bistrica | Turistično – rekreacijsko območje »Kantina« | BI 13 | BT-površine za turizem | NV (4424, 7469) EPO NATURA VG POPLAVE DPNp | / | pOPPN | 35. člen |
Dolnja Bistrica | Podeželsko naselje | BI 14 | SK-površine podeželskega naselja CD-druga območja centralnih dejavnosti ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport ZD-druge urejene zelene površine PC-površine cest G-gozdna zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča | KD (13340) NV (338, 7469) EPO NATURA VG VVO (2) POPLAVE HMO DPNp | FZ 0,2 – 0,4 (SK) 0,6 (CD) | / | 25. člen |
Dolnja Bistrica | Podeželsko naselje – zaselek | BI 15 | SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest | NV (338) EPO NATURA | FZ 0,2 – 0,4 (SK) | / | 25. člen |
Dolnja Bistrica | Podeželsko naselje – zaselek | BI 16 | SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest | NV (338) EPO NATURA | FZ 0,2 – 0,4 (SK) | / | 25. člen |
Dolnja Bistrica | Pokopališče | BI 17 | CD-druga območja centralnih dejavnosti (vežica) ZK-pokopališče | EPO NATURA | / | / | 31. člen |
Dolnja Bistrica | Turistično območje »Bobri« | BI 18 | BT-površine za turizem, ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport | NV (338) EPO NATURA | / | pOPPN | 35. člen |
Dolnja Bistrica | Turistično območje »Bobri« | BI 18/1 | VC-celinske vode | NV (338) EPO NATURA OU | / | pOPPN | 35. člen |
Gornja Bistrica | Območje krajine z razpršeno poselitvijo v območju varstva narave | BI 19 | A-površine razpršene poselitve PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča, G-gozdna zemljišča VC-celinske vode | EPO NATURA VG VVO (2,3) | / | / | 36. člen |
Gornja Bistrica, Dolnja Bistrica | Območje krajine ob nasipu | BI 20 | A-površine razpršene poselitve PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinske vode VI-območja vodne infrastrukture | NV (338, 4424, 6947, 7089, 7314, 7419, 7469) EPO NATURA VG POPLAVE DPNp OU | / | / | 36. člen |
Dolnja Bistrica | Obrtna delavnica | BI 22 | IG-gospodarska cona ZD-druge urejene zelene površine | EPO NATURA HMO | / | / | 29. člen |
Območje občine | Območje krajine med naselji | ČR 11 | O-območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje) K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinske vode PC-površine cest | KD (1145, 30032, 30033, 30034) EPO NATURA VG VZ VVO (1,2,3) Pp, Pm, Ps POPLAVE HMO OU | / | / | 36. člen |
Črenšovci | Geotermalna vrtina | ČR 12 | LP-površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo (geotermalna vrtina) | EPO NATURA POPLAVE HMO | / | pOPPN | 35. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 13 | ZD-druge urejene zelene površine PC-površine cest O-območje okoljske infrastrukture (vodno zajetje) K1-najboljša kmetijska zemljišča K2- druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinske vode | KD (1104, 13343, Carta) NV (6956, 7313) EPO NATURA VZ VVO (1,2,3) Pp, Pm, Ps, Pv HMO OU | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 14 | K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO | / | / | 36. člen |
Območje občine | Državni prostorski načrt | ČR 16-DPA | K1-najboljša kmetijska zemljišča | DPA | | DPN (URL RS, št. 55/12) | 35.a člen |
Območje občine | Državni prostorski načrt | ČR 17-DPA | ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinske vode | KD (30032, 30033, 30034) EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO DPA OU | / | DPN (URL RS, št. 55/12) | 35.a člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 18 | A-površine razpršene poselitve PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinske vode | NV (338, 1432, 6954, 7020, 7084, 7314, 7419, 7469,) EPO NATURA VG POPLAVE HMO OU | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 19 | PC-površine cest T-območja komunikacijske infrastrukture K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča, G-gozdna zemljišča VI-območja vodne infrastrukture | KD (30032, 30033, 30034) NV (6954, 7469) EPO NATURA VG VVO (2,3) POPLAVE HMO DPNp OU | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 20 | A-površine razpršene poselitve PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinske vode | NV (1431, 6954) EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO DPNp | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 21 | G-gozdna zemljišča | EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 22 | K1-najboljša kmetijska zemljišča | EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 23 | K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 24 | A-površine razpršene poselitve PC-površine cest O-območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje) K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | KD (13340) EPO NATURA VZ VVO (1,2,3) | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje krajine | ČR 25 | K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča | EPO NATURA POPLAVE HMO | / | / | 36. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko ČR 1 | PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | NV (6954) EPO NATURA POPLAVE HMO DPNp OU | / | / | 36. člen 40. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko ČR 2 | PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | EPO NATURA HMO OU | / | / | 36. člen 40. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko ČR 3 | K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | NV (7314, 7469) EPO NATURA VG POPLAVE OU | / | / | 36. člen 40. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko ŽI 1 | ZD-druge urejene zelene površine PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinske vode OO-ostala območja | EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO OU | / | / | 36. člen 40. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko ŽI 2 | K1-najboljša kmetijska zemljišča | EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO OU | / | / | 36. člen 40. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko DBI 1 | A-površine razpršene poselitve PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-druga kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča VC-celinska voda | NV (338, 7314, 7419) EPO NATURA OU | / | / | 36. člen 40. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko SBI 1 | PC-površine cest K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča E-območja energetske infrastrukture | NV (6954) EPO NATURA VVO (3) POPLAVE HMO DPNp OU | / | / | 36. člen 40. člen |
Območje občine | Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave | Ko TR 1 | K1-najboljša kmetijska zemljišča G-gozdna zemljišča | EPO NATURA HMO OU | / | / | 36. člen 40. člen |
* Pomen uporabljenih izrazov in kratic v stolpcu Območja režimov: KD – objekti in območja nepremične kulturne dediščine (evidenčna številka objektov in območij nepremične kulturne dediščine), evidentirani v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo (julij 2014); NV – območja naravnih vrednot, določena na podlagi Pravilnika URL RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10); EPO – ekološko pomembna območja, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); NATURA – posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 (popr.) 39/13 (Odl. Us.), 3/14); VG – območja varovalnih gozdov, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13); VZ – vodna zajetja, iz evidence, ki jo vodi ARSO (november 2014); VVO (1,2,3) – varstvena območja (kategorija vodovarstvenega območja) iz evidence, ki jo vodi ARSO (november 2014); Pp, Pm, Ps, Pv – razredi poplavne nevarnosti, določeni na osnovi izdelane hidrološke študije (Pp – območje preostale nevarnosti, Pm – območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje velike nevarnosti); POPLAVE – poplavna območja določena na podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo vodi ARSO (januar 2011); HMO – območja hidromelioracij, iz evidence MKO, februar 2014; DPA – območja veljavnih državnih prostorskih aktov, iz evidence, ki jo vodi MOP; DPNp – območja predvidenih državnih prostorskih aktov, iz evidence, ki jo vodi MOP; OU – omilitveni ukrep, povzet iz strokovne podlage »Usmeritev izdelovalcu dopolnitev za OPN Črenšovci oziroma načrtovalcu komasacij«, ki jo je izdelal VGB Maribor (decembra 2012 in maja 2013).
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih enot urejanja prostora v naseljih
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanje zdravja ljudi,
– drugo.
(2) V vseh EUP so na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege, razen če za posamezno območje podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:
• izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,
• sprememba namembnosti objekta,
• pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
• vzdrževanje objekta in naprav,
• dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
• gradnja in postavitev objektov iz Priloge 1 tega odloka ter začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi).
(3) Pri gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju vseh objektov ne glede na zahtevnost se upošteva značilnosti pomurske arhitekture.
(4) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP so podlaga podrobne opredelitve objektov veljavni predpisi klasifikacije vrst objektov. Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja predmetnega prostorskega akta (SD OPN 1).
(5) Kot sestavni del izvedbenega dela prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 24. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
(6) Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, temveč so v grafičnih prikazih izvedbenega dela prostorskega načrta označene na kartah »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«, kot obstoječe ali predvidene ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.
(7) Vris prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC je bil risan na zemljiško parcelo. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi ali od osi kategorizirane ceste in drugih javnih evidenc. V teh primerih se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva dejansko stanje v naravi.
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih naselij)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na EUP z oznakami ČR 1, ČR 2, ŽI 1, TR 1, BI 1, BI 4, BI 9, BI 14, BI 15 in BI 16, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno ali dvo stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske (do velikosti samostojnega objekta 200 m2 prodajne površine), družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami (pekarne, tiskarne, klavnice, mizarske delavnice ipd.) ter skladišči,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter predelavo in skladiščenje pridelkov,
• objekti iz Priloge 1.
(2) Na EUP z oznakami ČR 3, BI 4/1, ŽI 1/1 in TR 2 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe SS in SSm, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno ali več stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske in storitvene dejavnosti (kot spremljajoče dejavnosti ob/v stanovanjskem objektu),
• druge nestanovanjske stavbe,
• rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov pod pogojem, da se ne poveča kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov na posamični kmetiji,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1.
(3) Na EUP ČR 2, ČR 3, ŽI 1, TR 1, BI 4, BI 9 in BI 14 na območjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD in CU, ki so namenjena za družbene dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, verski dom, vzgojno-izobraževalni objekti, mrliške vežice ipd.) ter bivanju, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno in več stanovanjske stavbe na območju CU,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske stavbe, storitvene in gostinske stavbe,
• stavbe za družbene, športne, verske, kulturne, vzgojno-izobraževalne (vrtec, šola ipd.) in storitvene dejavnosti,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe,
• gradbeni inženirski objekti – prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarnes pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1.
(4) Na EUP TR 1 in BI 14 na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji in športu, so dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za objekte in naprave: drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), gradnja prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, objekti iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna). Na območju ZS je poleg navedenega možna postavitev ograj, škarp, vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem in urbana oprema.
(5) Na EUP TR 1, BI 1 in BI 14 so na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so namenjene ostalim zelenim površinam, dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za objekte in naprave: gradbeno inženirski objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju ter objekti iz Priloge 1.
(6) Na EUP ŽI 1 in BI 4, na območju obstoječih delavnic, in na EUP BI 1/1, na območju vrtnarije, so na zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe IG, ki so namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in industrijskim dejavnostim, dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za objekte in naprave:
• obrtne, proizvodne stavbe in skladišča iz skupine industrijskih stavb in skladišč,
• stavbe za trgovske, gostinske (kot del osnovne dejavnosti) in storitvene dejavnosti,
• poslovne in upravne stavbe,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, manjše toplarne, sončne elektrarnekot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• ter objekti iz Priloge 1.
(7) Na območjih prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na območju javnih cest, na območju varovalnih pasov je dopustna gradnja, rekonstrukcija in odstranitev ter tekoča vzdrževalna dela, prometne infrastrukture, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture ter objekti iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(8) Na EUP ČR 1 in TR 1 so na območjih obstoječih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe VC ter na priobalnih zemljiščih in na območjih obstoječe ali predvidene vodne infrastrukture, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev), ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitve:
– objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter objekti iz Priloge 1.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(9) Na EUP ČR 1, TR 1, BI 1, BI 4, BI 9 in BI 14 so na območjih, ki se nanašajo na namensko rabo kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2 dopustni posegi iz 36. člena tega odloka, ki so določeni za kmetijska zemljišča (K1 in K2).
(10) Na EUP ČR 2 in BI 4 je na območjih vodnih črpališč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in so označena z oznako podrobnejše namenske rabe O, dopustni le posegi, ki so določeni v predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo in predpisu o njegovem varovanju ter postavitev objektov iz Priloge 1, ki so skladni z odlokom o varovanju. Okolica črpališča se lahko ogradi.
(11) Na EUP BI 1 in BI 14 so na območjih gozdnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe G, dopustni posegi iz 36. člena tega odloka.
(12) Na EUP BI 1 so na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK, ki so namenjena površinam z objekti za kmetijsko proizvodnjo, dopustni posegi iz 24. člena (razen spremembe namembnosti) za rastlinjake za vzgojo vrtnin in cvetja s spremljajočimi objekti namenjeni delovanju dejavnosti na območju ter gradbeno inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1.
(13) Na EUP TR 1 in BI 4 je na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PO, ki so namenjene ostalim prometnim površinam, možna ureditev parkirišč, gradbeno inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin pa 5,0 m. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč drugega reda je najmanj 5,0 m, od prvega reda pa 15,0 m.
(2) Ob ulicah se pri gradnji novih objektov upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locirajo le manjši pomožni, nezahtevni in enostavni objekti, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(3) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov oziroma kjer gradbena linija ni razpoznavna ali prikazana v grafičnih prikazih v 10 m odmiku od ceste. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico oziroma se posnema vzorec pozidave.
(4) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe ter objekte za centralne dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah, če je do parcele zagotovljen dovoz z javne ceste. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele že urejena javna dovozna pot. Garaže za lastne potrebe, nastreški, terase, zimski vrtovi, vetrolovi se lahko umestijo pred glavno fasado objekta v kolikor zagotavljajo predpisane odmike in ne rušijo vzorca poselitve.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Upošteva se faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša od 0,2 pri domačijah do 0,4 pri parcelah s stanovanjskimi objekti, 0,6 pri družbenih in drugih javnih objektih in 0,8 na območju proizvodnih dejavnosti.
(2) Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina javnih (trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe ter objekti za centralne dejavnosti) in kmetijskih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom (najvišja točka objekta ne sme presegati 10 m). V vseh enotah, razen na poplavnih območjih, so objekti lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih gabaritih.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh EUP mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2 (razmerje se ne upošteva na EUP ČR 3, BI 4/1, ŽI 1/1 in TR 2), lahko je lomljena v L ali U. Z dozidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata.
(2) Strehe na vseh stavbah morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe na vseh območjih tega člena so lahko tudi zamaknjene dvokapnice. Nižji nakloni dvokapnih streh (so možne tudi na območju SS in SSm) ter povsem ravne (razen na kmetijskih in gostinskih) in enokapne strehe (razen na gostinskih) so možne na nestanovanjskih objektih in na večstanovanjskih objektih. Strehe in oblika silosov, kapel, gasilnih stolpov, gradbeno inženirskih objektov ter drugih podobnih objektov se prilagodi namenu. Pri novogradnjah na vseh namenskih rabah iz tega člena se strehe stavbnih mas lahko kombinirajo tako, da je večji del strehe stavbe dvokapne (npr. 2/3), manjši del stavbe pa z ravno ali enokapno (npr. 1/3) streho. Dvokapni del stavbe mora vizualno prevladovati in slediti vzorcu obulične pozidave. Štirikapne strehe so možne na območju obstoječih štirikapnic, kjer gre za zapolnitev prostih vrzeli. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne tudi na manjših pomožnih objektih ter enostavnih in nezahtevnih objektih, ki so lahko samostojni ali prizidani k stavbi.
(3) Fasade so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu ali kamnu.
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,80 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
(7) Robne dele parkirišč za tovornjake na EUP ŽI 1 in TR 1 se naj zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se na njih izvaja gradnja, je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Parcelacija naj bo prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
(2) Širina novih dovoznih cest, ki se načrtujejo za dostop do stanovanjskih objektov v ozadju obcestne zazidave, mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetije se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja morajo biti nepropustni in brez odtoka ter vizualno zavarovani. Razredčena vsebina gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
(3) Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP ČR 1, ČR 2, ČR 3, BI 9, BI 14, TR 1 in ŽI 1 se pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(2) V območje kulturne dediščine na EUP ČR 3 se ne sme postavljati pomožnih objektov, graditi javno gospodarsko infrastrukturo ali posegati v območje na način, ki utegne poškodovati najdišče. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3) Na EUP ČR 1, ČR 2, BI 1, BI 4, BI 9, BI 14, BI 15, BI 16, ŽI 1 in TR 1 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri načrtovanju komasacij na EUP ČR 1, ČR 2 in TR 1 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so navedeni v 40. členu tega odloka.
(4) Pri načrtovanju posegov na EUP ČR 1, ČR 2, ČR 3, ŽI 1, TR 1, BI 1, BI 4 in BI 14 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč, ki se nahajajo na območju Občine Črenšovci.
(5) Na EUP ŽI 1 in TR 1 na parkiriščih za tovornjake morajo biti vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki. Stik oporečnih padavinskih voda s podtalnico ni dovoljen.
(6) V primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP ČR 1, ČR 2 in TR 1 je potrebno objekte zgraditi na koti, ki je 0,5 m višja od izračunane kote 100-letnih voda. Za posamezna območja se kote razberejo v vzdolžnih in prečnih profilih (številka prečnega prereza je razvidna ob oznaki prereza v karti poplavne nevarnosti), informativno pa so kote 100-letnih voda napisane tudi ob nekaterih oznakah prečnih profilov v kartah poplavne nevarnosti in kartah razredov poplavne nevarnosti. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti so razvidne iz Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna podlaga sestavni del prilog tega prostorskega načrta.
(7) Pri načrtovanju posegov na EUP BI 4 in BI 14, ki se nahajajo na območju poplav iz opozorilne karte poplav, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(8) Na EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(9) Pri posegih v prostor na EUP BI 14, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(10) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP BI 14 prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za plinovod.
(11) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi v stavbo ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
(centralni del naselja Črenšovci)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na EUP ČR 4 na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Črenšovci, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki je namenjeno centralnim dejavnostim za oskrbne, storitvene, družbene, športne in kulturne dejavnosti ter bivanju, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno in več stanovanjske stavbe,
• gostinske in nastanitvene stavbe,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
• stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1 in začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi).
(2) Na območju, z oznako podrobnejše namenske rabe SSm na EUP ČR 4, ki je namenjeno za mešano stanovanjsko rabo, in SK na EUP ČR 4/1, ki je namenjeno za stanovanja s kmetijsko dejavnostjo, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• eno ali dvo stanovanjske stavbe,
• poslovne in upravne stavbe,
• trgovske, družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti (na območju SK ali obstoječih kmetij znotraj SSm), vključno z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami (pekarne, tiskarne, klavnice, mizarske delavnice ipd.) ter skladišči,
• druge nestanovanjske stavbe (kmetijske le na območju SK ali na območju obstoječih kmetij znotraj SSm),
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1 ter začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi).
Kmetijski objekti za rejo živali, ki so v območju EUP s podrobnejšo namensko rabo SSm, se ne smejo povečevati, prav tako se ne sme povečati njihova kapaciteta.
(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na območjih javnih cest, na območjih varovalnih pasov so dopustni naslednji posegi oziroma gradnja, odstranitev, tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije:
– prometne infrastrukture,
– avtobusnih postajališč,
– kolesarskih in peš površin,
– podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
– objekti iz Priloge 1.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(4) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev: ograje ob igrišču, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, prometne infrastrukture, drugih gradbenih inženirskih objektov (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), objektov iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
(5) Na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, ki so namenjena športnim centrom, so na EUP ČR 4 dopustni posegi iz 24. člena tega odloka za:
• družbene in športne objekte namenjene dejavnosti na območju,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• gradbeno inženirske objekte, ki so namenjeni dejavnosti na območju ali so povezovalni vodi ter
• objekti iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša na območju centralnih dejavnosti 0,6, na območju stanovanj pa 0,4. Možna so odstopanja z zmanjšanjem faktorja zazidanosti na območju centralnih dejavnosti do 0,8 in na območju stanovanj do 0,6, če je zagotovljena normalna uporaba in vzdrževanje objekta.
(2) Višina stanovanjskih objektov je dve etaži nad urejenim terenom, višina večstanovanjskih in javnih objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom. V vseh enotah, razen na poplavnih območjih, so objekti lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in kote pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti. Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih gabaritih.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Sakralni objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Ravne in enokapne strehe so možne izjemoma, kadar gre za kvalitetno moderno arhitekturo. Enokapne in ravne strehe so možne tudi na pomožnih objektih, enostavnih in nezahtevnih ter na javnih objektih. Nižji nakloni streh so možni na nestanovanjskih objektih. Strehe so lahko tudi zamaknjene dvokapnice. Kapele, gasilski stolpi, gradbeni inženirski objekti ter drugih podobni objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Pri novogradnjah se strehe stavbnih mas lahko kombinirajo tako, da je večji del strehe objekta dvokapne (npr. 2/3), manjši del objekta pa z ravno ali enokapno (npr. 1/3) streho. Fasade so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(3) Ob igrišču je dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko višja (do 1,60 m). Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitne mreže oziroma varovalna ograja ob športnih površinah in objektih so lahko višine do 5,0 m.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Vsaka samostojna parcela na kateri je objekt, mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
(3) Gradbene parcele naj bodo prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enotah kulturne dediščine na EUP ČR 4 so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturne dediščine. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP se pridobijo kulturno varstveni pogoji in kulturno varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine.
(2) Na EUP, kjer so izvedene hidromelioracije se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(3) Poleg navedenih pogojev za EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
(območja centralnih dejavnosti v ostalih naseljih)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na EUP z oznakami BI 7 in BI 11 na območjih centralnih dejavnosti, z oznako CD in CU, ki so namenjena za družbene dejavnosti, so dopustni posegi iz 24. člena za:
• stavbe splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
• poslovne in upravne stavbe s stanovanji (stanovanja le na območju CU),
• stavbe za storitvene in trgovske dejavnosti, gostinske, obrtne in tudi druge obstoječe proizvodne dejavnosti s skladišči, na EUP BI 7 lahko v kombinaciji s stanovanji,
• druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi,
• gradbeni inženirski objekti (prometno infrastrukturo, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter elektroenergetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekti iz Priloge 1.
(2) Na območjih zelenih površin na EUP BI 7 in BI 11, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji, je dopustna gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje, ograje ob igrišču, prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, drugih gradbenih inženirskih objektov (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter montažnih (uta, nadstrešek) in začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna) ter objektov iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
(2) Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, višina šolskega objekta je lahko 4 etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, razen na poplavnih območjih, pri določanju kote kleti in kote pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti.
(3) Strehe na vseh objektih so lahko dvokapne, enokapne v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino. Dvokapne strehe so lahko tudi zamaknjene.
(4) Fasade so svetlih barv, lahko se delno obdelajo v lesu. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko višja (do 1,60 m), v okolici vzgojno izobraževalnih ustanov pa do 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitne mreže oziroma varovalna ograja ob športnih površinah in objektih so lahko višine do 5,0 m.
(6) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Pri nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor izrabe parcele (razmerje med bruto etažno površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele), ki znaša 1,6.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na EUP BI 11 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
(obrtna cona v Črenšovcih)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na EUP z oznako ČR 5 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena gospodarskim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, dopustni posegi iz 24. člena za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, gostinske stavbe (bifeji) znotraj poslovnega objekta, poslovne in proizvodne dejavnosti iz skupine industrijskih stavb s pomožnimi objekti, gradbeni inženirski objekti ter objekti iz Priloge 1 in začasnih objektov.
(2) Na območjih prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na območjih javnih cest, na območjih varovalnih pasov so dopustni naslednji posegi oziroma gradnja, odstranitev, vzdrževalna dela in rekonstrukcije:
– prometne infrastrukture,
– avtobusnih postajališč,
– kolesarskih in peš površin,
– podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
– objekti iz Priloge 1.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege in velikosti objektov
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti pa 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki med objekti na sosednjih parcelah s stanovanjskimi objekti morajo biti najmanj tolikšni, kolikor znaša največja višina katerega od sosednjih objektov.
(2) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike ter glede na namembnost objekta, vendar ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče stavbne parcele. Višina objektov ne sme presegati višine treh stanovanjskih etaž nad terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti. Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih gabaritih.
c) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so poljubne. Fasade so v svetlih, nevtralnih, pastelnih barvah. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine do 2,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
č) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Parcela z objektom mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti ter predvidijo ukrepi za preprečitev požara.
(2) Na območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri vhodih v javne objekte, prometne površine in pri dovozih do objektov s poslovnimi funkcijami se omogoči dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na EUP z oznako BI 22 na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, so dopustni posegi iz 24. člena za: obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti (iz skupine industrijskih stavb) s skladišči in pomožnimi objekti, stanovanjski objekt za lastnika ali upravljavca podjetja, gradbeno inženirski objekti ter objekti iz Priloge 1 in začasni objekti.
(2) Na območju zemljišč z oznako ZD, ki so druge zelene površine je možna gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje gradbeno inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1, postavitev ograje ter zasaditev drevja in grmičevja.
b) Pogoji glede lege in velikosti objektov
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih. Odmiki med objekti na sosednjih parcelah s stanovanjskimi objekti morajo biti najmanj tolikšni, kolikor znaša največja višina katerega od sosednjih objektov.
(2) Velikost objektov se določi glede na velikost parcele in glede na namembnost objekta, vendar ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče stavbne parcele. Višina objektov ne sme presegati višine dveh stanovanjski etaž nad terenom.
c) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so poljubne. Fasade so v svetlih, nevtralnih, pastelnih barvah. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objektov. Del parcele na zunanjem robu stavbnega zemljišča se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3) Parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje v okolici stanovanjskega objekta ne sme presegati višine 1,30 m, v ozadju oziroma okoli gospodarskega objekta je ograja lahko visoka do 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Ograja na vzhodni strani območja se obvezno ozeleni. V zeleni pas ob ograji se sadi avtohtono listnato drevje in grmičevje.
č) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Parcela z objektom mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na EUP BI 22 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Na območjih, kjer so izvedene hidromelioracije se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
(čistilne naprave in območja okoljske infrastrukture)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
Na območjih stavbnih zemljišč na EUP TR 3 in BI 12, z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih voda in odlaganja odpadkov, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se poveča kapaciteta naprave ter gradnja gradbenih inženirskih objektov ter objekti iz Priloge 1. Na območju BI 12 so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje objektov in naprav za ureditev zbirnega centra.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
Objekte v območju čistilne naprave se oblikovno prilagodi namenu.
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev nepozidanih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, zbirni center za ločeno zbrane frakcije pa v asfaltu ali drugi primerni izvedbi. Pri zasaditvi se uporabijo listavci.
(2) Ograjo ob infrastrukturnih objektih se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 2,5 m, ograja se lahko ozeleni.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje ter ureditev dostopa se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na EUP BI 12 in TR 3 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Na območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na EUP ČR 10, ŽI 4, TR 5, BI 7/1, BI 8 in BI 17 na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle, z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, je poleg pokopa, možna postavitev spomenikov, spominskih obeležij, urbane opreme in naprav z zasaditvijo, gradbenih inženirskih objektov namenjenih dejavnosti na območju ter objektov iz Priloge 1. Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev mrliške vežice s pomožnimi objekti oziroma verskih objektov in objektov namenjenih dejavnosti na območju pokopališč, gradbeno inženirskih objektov (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju, kotlovnice, sončne elektrarn s pripadajočo opremo in inštalacijami), urbane opreme in naprav z zasaditvijo ter objektov iz Priloge 1.
(2) Na stavbnem zemljišču na EUP TR 5, BI 7/1, ŽI 4 in ČR 10, ki je namenjeno za prometno infrastrukturo, s podrobnejšo namensko rabo PO, je možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev parkirišča za osebne avtomobile, dostopne poti, javne razsvetljave, infrastrukturnih objektov, postavitev urbane opreme oziroma objektov iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu, kritina je opečna, razen na zvonikih, kjer je kritina lahko pločevinasta. Objekti so pritlični. Zvoniki, sakralni, spominski objekti/spomeniki in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Fasade objektov so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu.
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
(3) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih.
(4) Ograjo okoli pokopališč se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan ipd.).
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest. Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov je v 38. členu tega odloka.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP ČR 10 se pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost cerkvene stavbe. V vplivnem območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.
(2) Na EUP BI 17 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) V primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP TR 5 je potrebno objekte zgraditi na koti, ki je 0,5 m višja od izračunane kote 100-letnih voda. Za posamezna območja se kote razberejo v vzdolžnih in prečnih profilih (številka prečnega prereza je razvidna ob oznaki prereza v karti poplavne nevarnosti), informativno pa so kote 100-letnih voda napisane tudi ob nekaterih oznakah prečnih profilov v kartah poplavne nevarnosti in kartah razredov poplavne nevarnosti. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti se razvidne iz Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna podlaga sestavni del prilog tega prostorskega načrta.
(4) Na območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
(opuščene gramoznice – rekreacijska območja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih opuščenih gramoznic na EUP ČR 9 in TR 4, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, K2, PC in VC, ki so namenjena površinam za rekreacijo, je na zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov (prometna infrastruktura, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo), postavitev montažnih objektov (uta, nadstrešnica), začasnih montažnih objektov (odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom) ter objektov iz Priloge 1.
(2) Na EUP ČR 9 in TR 4 so na območjih vodnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, dopustni posegi, ki veljajo za območje vodnih površin v 25. členu tega odloka in naprave lesenih pomolov.
(3) Na EUP TR 4, so na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, dopustni posegi, ki veljajo za območje kmetijskih površin v 36. členu tega odloka.
(4) Na EUP TR 4, so na območjih prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe PC dopustni posegi, ki veljajo za območje prometnih površin v 25. členu tega odloka.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
Oblika montažnih objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekti morajo biti pritlični in so lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Odmik objektov od vodne površine znaša 5,0 m. Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi namenu. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
Ob vodni površini se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče, v velikosti do 100 m2. Ostali del območja izven vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Postavitev ograje ni dopustna razen, če to zahteva nosilec urejanja prostora.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(2) Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
Na območju stavbnih zemljišč na EUP TR 6, ki so namenjena izvajanju turistični dejavnosti in mlinarstvu s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, so dopustni posegi iz 24. člena tega odloka, za:
• nestanovanjske stavbe:
– mlin,
– muzej,
– trgovske stavbe, v sklopu dejavnosti na območju,
– drugi nestanovanjski objekti namenjeni dejavnosti na območju,
• gradbeni inženirski objekti:
– gradnja infrastrukturnih objektov (prometne infrastrukture, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo, kotlovnice, sončne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju,
• objekti iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Pri gradnji mlina se mora posnemati tradicionalno obliko in materiale. Oblika objekta (mlina) mora posnemati tradicionalno gradnjo mlina, ostali objekti se oblikovno podredijo osnovnemu objektu in ne smejo biti večjih gabaritov od osnovnega objekta. Objekt morajo biti pritlični. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Odmik objektov od vodne površine znaša najmanj 5,0 m. Če je na območju pridobljena vodna pravica v skladu z zakonodajo, je odmik lahko manjši ali ga ni. Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi namenu. Urbana oprema naj bo enotne podobe in izdelana iz avtohtonih materialov.
Pri ureditvi parcele se v čim večji meri ohranja obstoječa vegetacija. Invazivne vrste se krči. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina. Parkirišče se izvede v naravnih materialih. Zagotovi se predpisano število parkirnih mest.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območju EUP TR 6 morajo biti posegi v vodna in priobalna zemljišča omejeni na najmanjšo potrebno mero tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj prizadeti. V primeru utrjevanja brežin se naj te urejajo sonaravno z uporabo lesa in kamenja oziroma v skladu in pod pogoji pristojne službe za varstvo voda. Na priobalnih zemljiščih morajo biti ureditve izvedene v pretežno leseni izvedbi.
(2) Na EUP TR 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Del območja EUP TR 6 se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti (Pp) zato se posega prostor v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter pridobi vodno soglasje.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
(kmetijski objekt v Gornji Bistrici)
a) Pogoji glede namembnosti območja
(1) Na EUP BI 2 so na območju stavbnega zemljišča, z oznako podrobnejše namenske A, ki je namenjena površinam za kmetijske objekte izven naselja (razpršena poselitev), dopustni posegi iz 24. člena za: gradnjo kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in predelavo ter spravilo in skladiščenje pridelkov, gradnjo stanovanjske hiše s pomožnimi objekti, gradnjo gradbeno inženirskih objektov (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, kotlovnice, sončne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami), drugi gradbeno inženirski objekti ter objekti v Prilogi 1.
(2) Gradnja stanovanjske hiše ni možna pred gradnjo kmetijskih objektov. Gradi se jo sočasno s kmetijskimi objekti ali ko so kmetijski objekti že zgrajeni.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Oblika stanovanjskega objekta je podolžna, lahko lomljena. Streha dvokapna z naklonom od 35 do 450, na kmetijskih objektih lahko manjši naklon od predpisanega ter z opečno barvo kritine. Kmetijski objekti so lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Silosi so lahko višine do 10 m. Stanovanjski objekt je lahko etaže max. P+M s kolenčnim zidom 1,2 m.
(2) Velikost, oblika in obdelava kmetijskih objektov se podredi namenu. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti.
(3) Odmik objektov od parcelne meje je 1,0 m ali manj če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih odmikih.
Ob objektu se lahko uredi utrjeno gramozirano ali obdelano dvorišče. Ostali del območja se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Ograja se postavi ob parcelno mejo z odmikom, ki omogoča obdelavo sosednjih kmetijskih zemljišč. Višina ograje ne sme presegati 1,60 m.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Z utrjenih površin ob objektih se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Priključevanje objektov na infrastrukturno omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi upravljavec.
(2) Za vse EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na EUP BI 2 se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Pri posegih na EUP BI 2, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
(parkirišče za tovornjake)
a) Pogoji glede namembnosti območja
Na EUP BI 6 na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PO, so dopustni posegi iz 24. člena za: ureditev utrjenega parkirnega prostora za tovorna vozila, stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, gradbeno inženirskih objektov (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), postavitev ograje ter objekti iz Priloge 1.
(1) Parkirišče mora biti utrjeno v nepropustni izvedbi. Ostali del parcele se zatravi in zasadi z drevjem in grmičevjem. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Parkirišče se lahko ogradi. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati 2,0 m. Ograja ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah mora biti postavljena tako, da omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upoštevajo skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Parkirišče se izvede v nepropustni izvedbi, meteorne vode s parkirišča odtekajo v tla ali površinski odvodnik le preko lovilca olj.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
(posegi na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov)
• Pogoji glede namembnosti območja
(1) Na EUP ČR 7, ČR 12, ČR 15, ŽI 2, BI 13, BI 18 in BI 18/1 je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN), zato je na območjih stavbnih zemljišč do izdelave le-teh dopustna le postavitev začasnih objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus), ureditev cest ter komunalne infrastrukture. Na območjih predvidenih OPPN-jev je možna rekonstrukcija, vzdrževanje ter odstranitev obstoječih objektov in naprav.
(2) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt.
(3) Pri izdelavi OPPN se po posameznih EUP upošteva naslednje pogoje glede namembnosti in oblikovanja območja:
– na EUP ČR 7 so zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe SSm namenjena bivanju in spremljajočimi dejavnostmi ter gradnji gradbeno inženirskih objektov, pomožnih objektov in urbane opreme. Pri oblikovanju objektov se upošteva podolžna oblika objektov in višina, ki ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom, objekte se locira v cestno linijo. Območje prometne infrastrukture na EUP ČR 7, z oznako PC, je namenjeno ureditvi dostopne poti do bivalnega območja, kateremu se smiselno priključijo nove povezave. Na EUP ČR 7, kjer so izvedene hidromelioracije, se ureditve umešča tako, da se v največji možni meri ohranja drenažne sisteme in ostale hidromelioracijske ureditve oziroma se jih primerno nadomesti in funkcionalno poveže v kolikor sistem še služi svoji funkciji;
– na EUP ČR 15 in ŽI 2, ki sta gospodarski coni, z oznako podrobnejše namenske rabe IG in namenjene za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, gostinske v sklopu dejavnosti in poslovne dejavnosti, so dopustne obrtne in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeno inženirski objekti, ograje, pomožni objekti in urbana oprema. Pri razmestitvi objektov se upošteva faktor zazidanosti 0,8, pri oblikovanju objektov pa višina, ki ne sme presegati treh stanovanjskih etaž nad terenom. EUP ŽI 2 – območje zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je namenjeno gosti drevesni in grmovni avtohtoni vegetaciji, kjer je možna tudi postavitev gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni dejavnosti na območju in ne ovirajo nameravane zaščitne zasaditve. Na EUP ČR 15 je višina objektov max. 3 poslovne etaže oziroma 10,8 m. Izvede se lahko skupni OPPN s prostorsko enoto PE 1 iz Prostorskega reda Občine Odranci. Do območja prostorske enote v PE 1 (Občina Odranci), kjer so obstoječi gospodarski objekti in do razširjene cone na EUP ČR 15 (Občina Črenšovci) je izvedena vsa prometna infrastruktura, kot so dostopi, priključki, kolesarska pot, hodnik za ceste ter parkirišča v PE 1. Parkirišča ter dostopi na EUP ČR 15 se funkcionalno povežejo z obstoječimi ureditvami ter povečajo v skladu s potrebami in predpisi. Izvedeno je tudi avtobusno postajališče v naselju Odranci, ki se nahaja 200 m severno od cone. Med gospodarsko cono in avtobusnim postajališčem je speljan hodnik za pešce;
– na EUP BI 13, BI 18 in BI 18/1, ki so namenjene za turizem in rekreacijo, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, je dopustna gradnja turističnih objektov za gostinsko ponudbo in nastanitev ter pripadajočih rekreacijskih površin in gospodarske infrastrukture. Območje ZS na EUP BI 18 je namenjeno zelenim površinam namenjenim za oddih, rekreacijo in šport, kjer je tudi možna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni dejavnosti na EUP, pritličnim montažnim objektom, urbani ter športni opremi. Na območju vodne površine na EUP BI 18/1 z oznako VC so dovoljene naprave in ureditve za potrebe dejavnosti na območju ter objekti in naprave, ki jih dovoljujejo predpisi o vodah. Pri oblikovanju objektov se upošteva vse značilnosti pomurske arhitekture (podolgovati tlorisi, enakostranične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj in opečno ali slamnato kritino, višina objekta največ do 1,5 stanovanjske etaže oziroma P+M nad terenom). Objekti so lahko v leseni izvedbi;
– na EUP ČR 12, ki je območje geotermalne vrtine, z oznako podrobnejše namenske rabe LP, je dopustna naprava objektov za odvzem in distribuiranje geotermalne vode ter gradnja pomožnih objektov (pritlični objekt, nadstrešek, utrjeno dvorišče, infrastrukturni objekti za potrebe črpanja geotermalne vode). V območju 40 m varovalnega pasu od osi DV 2x400 kV Cirkovce–Pince, ki sega na območje EUP ČR 12, so posegi možni v skladu z veljavnimi predpisi s področja energetike.
(4) Možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, pomožnih objektov, gradbenih inženirskih objektov, pogoji oblikovanja, njihova lega in ostali pogoji se podrobno določijo znotraj posameznega OPPN-ja.
b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja
(1) V vseh EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. V enoti urejanja ČR 7 se objekte locira dvostransko ob podaljšku Zadružne ulice. Parcelacija mora biti pravokotna na ulico. Pogoji glede oblikovanja objektov v tej enoti urejanja morajo upoštevati varovane vrednote stavbne dediščine (Domačija Škoberne (EŠD 13339)). Novi objekti v neposredni bližini naj ne presegajo varovane domačije v tlorisnih in višinskih gabaritih.
(2) Na EUP ČR 15 se na robu območja, ki meji na stanovanjske površine v OPPN opredeli zeleni pas oziroma zelenica, ki se izdatno zasadi z avtohtono vegetacijo (15–20 m) ali postavi protihrupno ograjo.
(3) Za vse proizvodne cone se mora v projektni dokumentaciji izdelati načrt krajinske arhitekture.
(4) Gradbene parcele na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo naj bodo prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora. Pri oblikovanju vseh objektov ne glede na zahtevnost se upošteva značilnosti pomurske arhitekture.
(1) Na EUP BI 18 se rešitve za načrtovane ureditve lahko pridobi z javnim natečajem.
(2) Na EUP BI 13 in ČR 12, se pri načrtovanju podrobnejših ureditev upošteva, da je območje v širšem poplavnem območju in da so EUP BI 13, BI 18, BI 18/1, ČR 12 in ŽI 2 znotraj območij varstva narave in da je znotraj EUP BI 13 varovalni gozd. Območje EUP BI 13 prečka tudi predviden državni prostorski načrt za plinovod. Pri načrtovanju komasacij na EUP BI 18/1 se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so navedeni v 40. členu tega odloka.
(3) Na EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev.
(4) V primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP ČR 15 je potrebno objekte zgraditi na koti, ki je 0,5 m višja od izračunane kote 100-letnih voda. Za posamezna območja se kote razberejo v vzdolžnih in prečnih profilih (številka prečnega prereza je razvidna ob oznaki prereza v karti poplavne nevarnosti), informativno pa so kote 100-letnih voda napisane tudi ob nekaterih oznakah prečnih profilov v kartah poplavne nevarnosti in kartah razredov poplavne nevarnosti. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti se razvidne iz Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna podlaga sestavni del prilog tega prostorskega načrta.
(5) Pred pripravo OPPN na območju ČR 15 je treba izvesti arheološke raziskave s katerimi se podrobneje določi vsebina in sestava najdišča (vrednotenje arheološkega potenciala najdišča). Podrobnejši obseg potrebnih predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Rezultati teh raziskav morajo biti upoštevani v predlogu OPPN-ja. Šele na podlagi rezultatov bo namreč mogoče določiti arheološko pozitivna območja, ki se ali izločijo iz območja pozidave ali se v nadaljevanju, pred gradbeno-zemeljskimi deli, tam izvedejo nadaljnje morebitne potrebne arheološke raziskave vključno z izkopavanji in poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ. Na območju ČR 15 je pri načrtovanju na območju kulturne dediščine Črenšovci – Arheološko območje Kamenščica (EŠD 29941) potrebno pridobiti kulturno varstvene smernice in mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer bodo določeni natančni ukrepi varovanja kulturne dediščine. V registrirano arheološko najdišče ni dovoljeno posegati na način, ki utegnejo poškodovati arheološke ostaline.
(območja sprejetih državnih in občinskih prostorskih načrtov)
(1) V območjih EUP ČR 16-DPA in ČR 17-DPA, kjer velja državni prostorski načrt, se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz Uredbe o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince (Uradni list RS, št. 55/12).
(2) Na območju EUP ČR 8, BI 5, ČR 6 in ŽI 3, kjer veljajo OPPN-ji, se upošteva prostorske izvedbene pogoje:
– za ČR 8 iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ČR 8 v Črenšovcih (Uradni list RS, št. 33/11, 8/12),
– za BI 5 iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja BI 5 v Gornji Bistrici (Uradni list RS, št. 33/11),
– za ČR 6 iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ČR 6 v Črenšovcih (Uradni list RS, št. 61/14) in
– za ŽI 3 iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ŽI 3 v Žižkih Črenšovci (Uradni list RS, št. 82/12).
(3) Ne glede na to, da je za EUP ČR 8 sprejet OPPN, se na tem območju pred vsakršnim posegom v območje kulturne dediščine Črenšovci – Arheološko območje Kamenščica (EŠD 29941) mora pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer bodo določeni natančni ukrepi varovanja kulturne dediščine.
(4) V primeru izvajanja komasacij ter nezahtevnih agromelioracij na EUP ČR 17-DPA se upošteva podrobne pogoje, ki so navedeni v 40. členu tega odloka in se upoštevajo pri pripravi komasacijskega načrta.
4. Prostorski izvedbeni pogoji na območju krajine
(območja urejanja na območju krajine)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) EUP BI 19, BI 20, ČR 11, ČR 13, ČR 14, ČR 18, ČR 19, ČR 20, ČR 21, ČR 22, ČR 23, ČR 24, ČR 25, Ko ČR 1, Ko ČR 2, Ko ČR 3, Ko ŽI 1, Ko ŽI 2, Ko DBI 1, Ko SBI 1 in Ko TR 1 so območja krajine, namenjena pretežno kmetijski in gozdni dejavnosti, razpršeni poselitvi ter infrastrukturnim objektom, ki se delijo na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na območja stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe A, na območja okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe O, na ostala območja, z oznako podrobnejše namenske rabe OO, na območja energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, na območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe T, na območja zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, na območja prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na območja vodne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe VI.
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe oziroma brez spremembe namenske rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
• na K1 in K2:
– pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (iz uredbe, ki razvršča objekte glede na zahtevnost), poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč na vseh kmetijskih zemljiščih izven območja varstva narave,
– na območju varstva narave le nezahtevne agromelioracije opredeljene v 40. členu tega odloka,
– komasacije z nezahtevnimi agromelioracijami na območjih varstva narave le v enotah urejanja iz 40. člena in pod pogoji iz 40. člena tega odloka,
– gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, vsi z s pripadajočimi objekti,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– rekonstrukcije lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste,
– premični čebelnjak, pomožna kmetijska – gozdarske oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža,
• ostali posegi na K1 in K2:
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
– rekonstrukcija, vzdrževanje, porušitev, spomenikov, panojev in obvestilne neprometne signalizacije,
– rekonstrukcije, vzdrževanje ter odstranitev: lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti. Pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so: iz grafičnih prikazov stanja prostora ali v kartografskih prilogah izvedbenega dela prikaza EUP in podrobnejše namenske rabe ali v kartografskih prilogah izvedbenega dela prikaza EUP z GJI (obstoječa ali predvidena) ali evidentne iz katastrskih načrtov ali iz drugih geodetskih podlag ali pa so zavedene v kategorizaciji občinskih cest oziroma so površine, ki so po dejanski rabi prometne površine.
• Objekti iz Priloge 1 in začasni objekti kot so kiosk oziroma tipski zabojnik, pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem, objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. Začasni objekti se lahko postavijo največ za polletno obdobje. Pomožne kmetijsko-gozdarske in začasne objekte se po opustitvi objekta/dejavnosti zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
• Komasacije se lahko izvedejo tudi na območju drugih EUP in namenskih rabah (kot so: gozdnih, vodnih in prometnih površinah, nezazidanih stavbnih zemljiščih, druga zemljišča in naprave), ki mejijo ali se nahajajo znotraj območij komasacij, če drugi predpis ne določa drugače.
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo prostorskega načrta oziroma na način kot dopušča zakonodaja.
(4) Dopustne gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se v zemeljski izvedbi izvede ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura prednostno v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(5) Na gozdnih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:
• gradbeno inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
• objekti iz Priloge 1,
• posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine).
(6) Posegi so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih dovoljujejo področni predpisi.
(7) V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(8) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe VC in na območjih obstoječih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, in na območjih obstoječe vodne infrastrukture, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev), ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
• objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
• objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
• objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
• objekti iz Priloge 1.
(9) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev), ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(10) Na EUP BI 19, BI 20, ČR 18, ČR 20, ČR 24 in Ko DBI 1 je na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe A, dopustna izvedba posegov iz 24. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
• stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,
• kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter predelavo in skladiščenje pridelkov, obrtne in skladiščne objekte, garažne stavbe za namene dejavnosti na območju,
• gostinske in druge stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
• druge nestanovanjske stavbe,
• gradbeno inženirske objekte (prometno infrastrukturo, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeno inženirski objekti) ter energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarnes pripadajočo opremo in inštalacijami),
• objekte iz Priloge 1.
(11) Na območjih prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, in na območjih javnih cest so dopustni posegi oziroma gradnja, vzdrževalna dela, ostranitve in rekonstrukcije:
– prometne infrastrukture,
– avtobusnih postajališč,
– kolesarskih in peš površin,
– podzemni in nadzemni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– objekti iz Priloge 1.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Na območju varovalnih pasov so v skladu s predpisi, na državnih in regionalnih cestah dopustna vzdrževalna dela v javno korist, na območju lokalnih cest pa rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve. Objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(12) Na EUP ČR 11, ČR 13 in ČR 24 so na območjih vodnih črpališč, z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe, dopustni le posegi, ki so določeni v predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo ter objekti iz Priloge 1. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij. Objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(13) Na EUP Ko ŽI 1 je na območju zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe OO, dopustna ureditev utrjene površine za začasno deponijo za gnoj, gnojila in kmetijske pridelke, v maksimalni velikosti 20 arov. Na območju ni dopustno postavljati nobenih objektov.
(14) Na EUP BI 20 in ČR 19, na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe VI, ki je območje vodne infrastrukture (visokovodni nasip ob reki Muri) niso dopustni nobeni posegi, razen vzdrževalnih del oziroma posegi, ki jih dopuščajo predpisi o vodah ter objekti iz Priloge 1.
(15) Na EUP ČR 13 in Ko ŽI 1, na območjih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so opuščene gramoznice in namenjene površinam za rekreacijo (ribniki), niso dopustni nobeni posegi, razen začasni montažni objekti za namene ribolova (klopi, koši za smeti, gramozne utrditve za ribiče, parkiranje, dostop, plavajoči pomoli, lesena nadstrešnica ali uta). Na območjih priobalnih zemljišč veljajo še splošni pogoji za vodne površine iz 8. in 9. točke tega člena.
(16) Na območju EUP ČR 19, ki je območje komunikacijske infrastrukture, na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe T, so dopustni objekti in naprave komunikacijske infrastrukture, ograje ter drugi gradbeno inženirski objekti, ki služijo dejavnosti ter objekti iz Priloge 1. Objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(17) Na območju EUP Ko SBI 1, ki je območje energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, so dopustni objekti in naprave energetske infrastrukture, ograje ter drugi gradbeno inženirski objekti, ki služijo dejavnosti na območju ter objekti iz Priloge 1. Objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(18) Na območju razpršene gradnje se legalno zgrajeni objekti lahko rekonstruirajo in vzdržujejo, pod pogoji, ki so predpisani v b) točki tega člena. V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3. Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, zanj veljajo enake določbe kot za prikazane objekte.
(19) Za dopustne objekte, ki se lahko gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih oziroma zemljiščih v odprti krajini, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče ali gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini, veljajo PIP tega člena (razen iz točke a), ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobnejše namenske rabe A.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov ter parcelacija
(1) Odmik stavb od najbolj izpostavljenega dela objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od potokov drugega reda in vodnih površin 5,0 m, potokov prvega reda 15 m, izven poselitve 40 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Pri velikosti objektov na vseh stavbnih parcelah se upošteva obvezne odmike ter faktor zazidanosti na območju A, ki je 0,4. Kmetijski objekti so lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Silosi so lahko višine do 10 m. Kmetijski objekti ne smejo predstavljati dominante v prostoru. Stanovanjski objekt je lahko etaže max. P+M. Velikost, oblika in obdelava kmetijskih objektov se podredi namenu. Na EUP so objekti lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti. Infrastrukturni objekti in naprave se oblikovno prilagodijo namenu.
(3) Strehe na vseh stavbah so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe so možne le na pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektih.
(4) Fasade so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko montažni, leseni (brune, kot fasadni element, so prepovedane). Infrastrukturni objekti in naprave so neiztopajočih barv in nesvetlečih ali glaziranih materialov. Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen.
(5) Ob izvedbi predvidenih komasacij se naj ohranja tradicionalne smeri parcelacije v prostoru.
(6) Dopustni objekti gospodarske javne infrastrukture, ki se lahko brez spremembe namenske rabe gradijo na K1, K2, se oblikovno prilagodijo namenu (če ni v 5. poglavju določeno drugače) ter se lahko ogradijo. Pri umeščanju tovrstnih objektov se upošteva tudi 5. poglavje s skupnimi prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(7) Dopustni objekti gospodarske javne infrastrukture, ki se lahko gradijo na G, VC, VI se upoštevajo PIP-i (če ni v 5. poglavju določeno drugače), ki so navedeni za tovrstne objekte v tem členu za območja z oznako podrobnejše namenske rabe OO, O, T, E in PC ter PIP, ki so predpisani v 5. poglavju v skupnih prostorsko izvedbenih pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP ČR 11, ČR 13, ČR 19 in ČR 24, tudi pri izvajanju agrarnih operacij, se pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. Na območju ČR 13 je pred vsakršnim posegom v območje kulturne dediščine Črenšovci – Arheološko območje Kamenščica (EŠD 29941) potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer bodo določeni natančni ukrepi varovanja kulturne dediščine. V registrirano arheološko najdišče ni dovoljeno posegati na način, ki utegnejo poškodovati arheološke ostaline. Registrirano arheološko najdišče s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabniki, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
(2) Na EUP BI 19, BI 20, ČR 11, ČR 13, ČR 14, ČR 18, ČR 19, ČR 20, ČR 21, ČR 22, ČR 23, ČR 24, ČR 25, KO ČR 1, KO ČR 2, KO ČR 3, KO ŽI 1, KO ŽI 2, KO DBI 1, KO TR 1 in KO SBI 1 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za EUP ČR 11, ČR 13, ČR 17 – DPA, ČR 18, ČR 19, BI 18/1, BI 20, KO ČR 1, KO ČR 2, KO ČR 3, KO ŽI 1, KO ŽI 2, KO DBI 1, KO SBI 1 in KO TR 1, so podrobni pogoji glede izvajanja komasacij ter nezahtevnih agrarnih operacij navedeni v 40. členu tega odloka, ki se upoštevajo pri predlogu za uvedbo komasacijskega postopka za pridobitev odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, pri pripravi predpisanih elaboratov ter idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki so razgrnjeni skladno z zakonom, ki ureja komasacije.
(3) Na poplavnem območju na EUP BI 20, ČR 11, ČR 18, ČR 19, ČR 20, ČR 21, ČR 22, ČR 23, ČR 25, KO ČR 1, KO ČR 3, KO ŽI 1, KO ŽI 2, KO SBI 1 in ČR 14 se izvaja le posege, ki izhajajo iz osnovne namenske rabe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij.
(4) Na območju varstvenih pasov vodnega črpališča in na območju vodnih zajetij, ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov.
(5) Na EUP BI 19, BI 20, ČR 11, ČR 18, ČR 19 in KO ČR 3, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(6) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da predvideni državni prostorski načrt za plinovod prečka območje EUP BI 20, ČR 19, ČR 20, KO ČR 1 in KO SBI 1.
(7) V primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP ČR 11 (Pp, Pm, Ps) in ČR 13 (Pp, Pm, Ps, Pv) je potrebno objekte graditi v skladu Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) (v nadaljevanju: Uredba). Na območjih majhne poplavne (Pm) nevarnosti so dovoljeni posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev): enostanovanjske hiše, dvostanovanjske hiše, tri in več stanovanjske hiše ter lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste pod pogoji in vodnem soglasju. V primerih, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanih posegov v prostor ni bistven ter so objekti predvideni na območjih strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih, so po predhodno pridobljenem vodnem soglasju posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev) možni tudi na območjih srednje poplavne nevarnosti (Ps). V območju preostale poplavne nevarnosti (Pp) ni omejitev, razen za nekatere objekte in dejavnosti, ki so izrecno navedene v Uredbi, Priloga 2 (šole, vrtci ipd.). V območju velike poplavne nevarnosti gradnja ni možna (Pv). Na območjih velike poplavne nevarnosti (Pv) je dovoljena gradnja športnih igrišč, pregrad in jezov ter objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter infrastrukturnih objektov, kot so ceste, železnice, mostovi, razni cevovodi in energetski vodi oziroma objekti iz Uredbe, v kolikor ugotovitve celovite presoje vplivov na okolje ali presoje vplivov na okolje niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedbo omilitvenih ukrepov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem ali vodnim soglasjem zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti so razvidne iz Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna podlaga sestavni del prilog tega prostorskega načrta.
(8) Na EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijkih ureditev.
(9) Pri načrtovanju posegov na EUP ČR 14, ČR 20, ČR 21, ČR 22 in ČR 23 se upoštevajo določila predpisov o varovanju vodnih virov.
(10) Poleg navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za vse EUP iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
5. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(opremljanje zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)
(1) Gradbene posege v vseh EUP naselij se izvede le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture načrtovana. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko ter telekomunikacijo omrežje.
(2) Vso predvideno gospodarsko infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(4) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture na poplavnih območjih se upošteva poplavna varnost ter predvidi celovite ali omilitvene ukrepe za preprečevanje ogroženosti in varstvo teh objektov in širšega območja. Z izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture se ne sme zmanjšati velikost retencijskega območja.
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Infrastrukturne koridorje se praviloma združuje v skupne koridorje. Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo. Oblika gradbenih inženirskih objektov se prilagodi namenu.
(2) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
(5) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način kot ga predpisuje zakonodaja.
(6) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov od upravljavca.
(7) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem (vključno z telekomunikacijskimi antenami in oddajniki) se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(8) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v naselju ter ob novih stavbnih zemljiščih, se uredi javna razsvetljava.
(9) V naseljih se nove in nadomestne električne vode in priključke gradi v kabelski izvedbi, zračno v primerih, ko ni drugih prostorskih/tehničnih možnosti, v odprtem prostoru pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša:
– za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;
– za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1 in 2 Energetskega zakona, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena podrobnejša namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni, ipd. dejavnosti, kar je potrebno in se mora upoštevati pri prostorskem načrtovanju občine. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(10) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, energijo biomase ali druge alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva.
(11) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(12) Pri prostorskem je treba urejanju upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov je treba načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje. Vsaj 60 do 90 dni pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju je treba obvestiti upravljavca telekomunikacijskega omrežja. K posameznim gradnjam je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca telekomunikacijskih naprav. Na območju ureditve je treba zagotoviti in predvideti ustrezno zaščito obstoječe telekomunikacijske infrastrukture ob vseh posegih v varovalni pas telekomunikacijske infrastrukture. Zaščito in prestavitev tangiranega tk omrežja je treba obdelati v projektu.
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:
– pri vodih namenjenih telekomunikacijskim storitvam je varovalni pas 3 m merjeno levo in desno od osi posameznega voda, kar ne velja za posamezne priključke. Odmike je potrebno upoštevati tudi v koridorjih načrtovane GJI.
V primeru, da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti in zaščititi, najmanj 30 do 90 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. Pred pričetkom vseh posegov in komunalni ureditvi je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja, ter po potrebi naročiti zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja. Stroški zakoličbe, stroški prestavitve in zaščite tk omrežja bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.
(13) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh EUP. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. Ob postavitvi tovrstnih objektov se upošteva predpise, ki urejajo to področje.
(14) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
(15) Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, energetskih objektov in naprav ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev na notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(16) Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zanke oziroma okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti.
(17) Obstoječe plinovodne sisteme se dograjuje in krepi tako, da bo omogočena zadostna razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.
(18) Za pokrivanje neenakomerne porabe in sezonskih nihanj se zagotavlja skladiščne prostore za zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladišča za zemeljski plin se skladiščni prostor zagotavlja v več sosednjih državah.
(19) Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega omrežja.
(20) Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe infrastrukturne koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji.
(21) V vseh EUP na območju stavbnih zemljišč v naseljih in na območju razpršene poselitve, je na strehah objektov možna namestitev energetskih objektov in naprav (sončni kolektorji, fotovoltaika in drugo) v skladu s predpisi.
(22) Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.
(23) Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
(24) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(25) V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih energetskih objektih ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje.
(26) Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
(27) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežje zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo.
(28) Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
(29) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
Stanovanjski objekti | 1,5 PM / stanovanjsko enoto |
Večstanovanjske stavbe | 1,5 PM na stanovanje |
Pisarniški, poslovni in upravni prostori | 1 PM / 30 m2 neto površine |
Trgovine in trgovske hiše z majhnim obiskom | 1 PM / 30 m2 koristne površine |
Stavbe za kulturo in razvedrilo (kino, šolske dvorane, predavalnice) | 1 PM / 5–10 sedežev |
Cerkve | 1 PM / 10–20 sedežev ali 1 PM/20 m2 |
Športni objekti brez gledalcev Športna igrišča in naprave (le za vadbo) | 1 PM / 250 m2 površine |
Športne dvorane brez gledalcev | 1 PM / 50 m2 dvoranske površine |
Tenis igrišča | 4 PM/1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
Kegljišča | 4 PM/1 stezo |
Gostišča s prenočišči | 1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže |
Gostinski objekti | 1 PM na 10 sedežev |
Hoteli, penzioni in drugi objekti s prenočišči | 1 PM/2–6 postelj + 75 % parkirnih mest namenjenih restavraciji in obiskovalcem (če ponudba vključuje obiskovalce) |
Zdravstveni domovi in ambulante | 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, min. 3 PM |
Osnovne šole | 1 PM / 30 učencev, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev 1 PM/učilnico od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
Otroški vrtci | 1 PM / 20–30 otrok, min. 2 PM |
Obrtni in industrijski obrati | 1 PM / 50–70 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
Delavnice za servis motornih vozil | 6 PM / 1 popravljalno mesto |
Avtopralnice | 3–5 PM / 1 pralno napravo |
Mala pokopališča | 1 PM / 500 m2 površine, min. 10 PM |
– Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. Na podlagi geološke presoje je možno umestiti eventualno manjkajoča parkirišča pod objekt.
– Zahteva se ozelenitev parkirišča, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM ali eno srednje veliko drevo na 3 PM.
– Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah, ki so opredeljene kot prometne površine, površine za proizvodnjo in skladiščenje ter na že v skladu z zakonodajo urejenimi površinami, ki so del druge podrobnejše namenske rabe, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico. Znotraj strnjenih ostalih stavbnih površin se nova parkirišča ali garažni kompleksi za tovorna vozila ne umeščajo.
(30) Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba zagotoviti na zemljišču namenjenemu gradnji. Če na gradbeni parceli oziroma zemljišču namenjenemu gradni ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoče število parkirnih mest zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 metrov, in če je omogočena njihova trajna uporaba, in sicer:
– na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali
– na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali
– na javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. Parkirna mesta morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo.
(31) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali upravljavca/lastnika površine.
6. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V Občini Črenšovci je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93, 70/94, 35/95, 50/98) ter evidentirana v Registru kulturne dediščine na območju Občine Črenšovci.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta, ki je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Ne glede na določila v posameznih EUP se za območja kulturne dediščine upošteva določila tega člena.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in
– prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
• tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
• gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
• oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
• funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
• sestavine in pritikline,
• stavbno pohištvo in notranja oprema,
• komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
• pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
• celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
• zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
• odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
• poglabljati dna vodotokov ter jezer,
• ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
• gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
• postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
• če ni možno najti drugih rešitev in
• če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
• avtentičnost lokacije,
• materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
• vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci, je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(18) Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustno le vzdrževanje objektov. Rekonstrukcije zakonito zgrajenih stavb, ki so varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, so dopustne, pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča za toliko, kot to omogočajo drugi predpisi (to je do 10 %), če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba. Gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje.
(19) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa v skladu z 31. členom ZVKD-1. Ta določa, da se kulturno varstveno soglasje, s katerim se dovoljuje odstranitev spomenika ali registrirane nepremične dediščine, lahko izda, če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje. Kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister. Raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija). Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini, arhitekturnem oblikovanju in namembnosti biti enaka odstranjenemu objektu. Izjemoma lahko novogradnja ne upošteva urbanističnih, arhitekturnih in drugih elementov odstranjenega objekta, če to odstopanje potrdi pristojna strokovna javna služba s kulturno varstvenim soglasjem.
(20) Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.
(21) Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja), agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije), niso zaželene. Pred izvedbo agrarnih operacij, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije), na območju enote kulturne dediščine se je potrebno uskladiti s pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(22) Prostorsko izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) glede lege objektov v območjih naselbinske dediščine:
– je treba ohranjati značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov, razmerja med pozidanim in nepozidanim prostorom);
– pozicija objektov na parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja;
– regulacijske črte v morajo slediti obstoječim.
(23) PIP glede velikosti na območjih enot dediščine:
– tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M ali P+1+M s kolenčnim zidcem največ 1 meter v celoti skritim pod napuščem;
– na EUP, kjer so posamezni objekti kulturne dediščine (npr. stavbna dediščina, memorialna dediščina), gradnje ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne dediščine). PIP glede prostornine ter višinskega in tlorisnega gabarita se morajo pri gradnjah novega objekta, dozidavah ali nadzidavah obstoječih objektov, prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine;
– faktor zazidanost: na območjih dediščine je stopnja izkoriščenosti zemljišč podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev dediščine ključnih primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturno varstvenimi pogoji.
(24) PIP glede oblikovanja na območjih enot dediščine:
Oblikovanje na območjih enot dediščine (naselbinske dediščine, vplivnih območjih) mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja.
Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine so še:
– pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine;
– izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna izvedba), upoštevati je treba tudi barvo stavbe;
– izvedba satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna, kar velja tudi postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav;
– za vsa obnovitvena dela na enotah nepremične kulturne dediščine je treba najprej narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja, ki bo služil kot podlaga za pripravo idejnega načrta (vsi tlorisi, dva prereza, vse fasade, M = 1:50, eventualni detajli);
– ob obnovah in sanacijah stavb so dopustne tudi njihove rekonstrukcije.
(1) Na območju Občine Črenšovci je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje (EPO), posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc in so prikazana v prilogah prostorskega akta v Prikazu stanja prostora. V Prikazu stanja prostora so prikazana podobna območja komasacij na območjih z naravovarstvenim statusom ter podrobni omilitveni ukrepi.
(2) Ob izvedbi agrooperacij je treba ohranjati žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, grmišča in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja oziroma kjer je to možno in smiselno. Zlasti se naj ohranja obrežna vegetacija, ki ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov in povečujejo mozaičnost kulturne krajine. Na območjih z naravovarstvenim statusom se priporoča spodbujanje ekološkega kmetovanja ter integriranega načina kmetijske dejavnosti.
(3) Na območjih z naravovarstvenim statusom je treba ob izvedbi predvidenih komasacij pri izdelavi mreže novih poti upoštevati obstoječe poti in ceste. Dovoljena je le izvedba t. i. »zelenih poljskih poti«, ki ne vključujejo fizične spremembe terena in so namenjene zgolj za dostop do obdelovalnih površin. Ureditev obstoječih poljskih poti je možna z gramoziranjem do 20 cm.
(4) Na območjih izvedenih agromelioracij in ob izvedbi novih komasacij na območjih naravovarstvenim statusom je treba z avtohtono vegetacijo zasaditi posamezne manjše zaplate zemljišč, ki niso primerne za obdelovanje (npr. zaradi neugodnih naravnih razmer), ki se ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr. deli parcel namenjeni obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo »ostanke« pri parcelaciji prostora. Dosadijo naj se živice ob novih parcelnih oziroma lastniških mejah.
(5) Naravne (in delno naravne) vodotoke se naj ohranja v naravnem stanju.
(6) Nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive, kjer je možno in smiselno se naj izvedejo renaturacije reguliranih vodotokov, predvsem na območjih, ki imajo velik pomen v krajinskem smislu.
(7) Na vseh obravnavanih območjih komasacij z naravovarstvenim statusom je potrebno izvesti naslednje omilitvene ukrepe iz tega odstavka ter podrobnejše iz osmega do dvanajstega odstavka, ki se upošteva pri predlogu za uvedbo komasacijskega postopka za pridobitev odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, pri pripravi predpisanih elaboratov ter idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki so razgrnjeni skladno z zakonom, ki ureja komasacije:
– Pri načrtovanju mreže poljskih poti naj se v čim večji meri upošteva obstoječe poti in ceste.
– Ureditev dodatnih novih poljskih poti naj se izvede izven površin visokovrednih habitatnih tipov, možna je le izvedba t. i. »zelenih poljskih poti« (odmera zelenih poljskih poti ne vključuje fizične spremembe terena in je namenjena zgolj za dostop do obdelovalnih površin).
– Na območju komasacij je dovoljeno izvajanje sledečih nezahtevnih agromelioracij:
a) izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
b) nasipavanje rodovitne zemlje na njivskih površinah,
c) ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm, v okviru ureditve dodatnih novih poti je možna le izvedba t. i. »zelenih poljskih poti«,
d) apnenje na njivskih površinah,
e) založno gnojenje na njivskih površinah.
(8) Na območju komasacij Črenšovci na EUP KO ČR 1, KO ČR 2, KO ČR 3, ČR 1, ČR 2, ČR 11, ČR 13, ČR 18, ČR 19 in BI 20 je potrebno izvesti naslednje dodatne omilitvene ukrepe:
– Enotna parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran NV Črnec. Znotraj opredeljenega območja odmika ni dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena.
Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – območje odmika od vodotoka Črnec, se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\06_obm_komasacij_Crensovci\03_vektor_SHP\odmik_nv_crnec_maj2013.
– Zagotovi se enotna parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran vodotoka, ki omogoča izpolnjevanje pogojev in omejitev v skladu z Zakonom o vodah. Znotraj opredeljenega območja odmika od vodotoka ni dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena.
Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – območje odmika od vodotoka, se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\06_obm_komasacij_Crensovci\03_vektor_SHP\crensovci_odmik_vodotok_maj2013.
– Ohranjanja se raba (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe (dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\06_obm_komasacij_Crensovci\03_vektor_SHP\crensovci_ohranjanje_rabe_maj2013.
(9) Na območju komasacij Dolnja Bistrica na EUP KO DBI 1 in BI 18/1 je potrebno izvesti naslednji dodatni omilitveni ukrep:
– Enotna parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran NV Velika in Mala Kocija, Orlovšček – mrtvica ter Orlovšček. Znotraj opredeljenega območja odmika ni dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – odmik od vodotokov se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\07_obm_komasacij_Dolnja_Bistrica\03_vektor_SHP\dol_bistrica_odmik_nv.
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe (dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\07_obm_komasacij_Dolnja_Bistrica\03_vektor_SHP\dol_bistrica_ohranjanje_rabe_maj_2013.
(10) Na območju komasacij Srednja Bistrica na EUP KO SBI 1 in ČR 19 je potrebno izvesti naslednje dodatne omilitvene ukrepe:
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe (dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Srednja_Bistrica\03_vektor_SHP\sre_bistrica_ohranjanje_rabe_maj2013.
– Ponovna vzpostavitev rabe na opuščenih površinah travišč v zaraščanju kot kompenzacija za naravovarstveno vrednejše površine, ki niso zajete v območjih ohranjanja. Po ponovni vzpostavitvi rabe veljajo za te površine pogoji ohranjanja rabe, kot so navedeni zgoraj. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ponovna vzpostavitev travišč, se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Srednja_Bistrica\03_vektor_SHP\sre_bistrica_vzp_travisc.
– Predlagamo spremembo izvedbe dveh glavnih gramoziranih poljskih poti v taki širini, da je omogočena enostranska zasaditev mejice. Ta pogoj je kompenzacija izgubi mozaičnosti krajine. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa, izvedbe poti z mejico, se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Srednja_Bistrica\03_vektor_SHP\sre_bistrica_poti_mejice.
(11) Na območju komasacij Trnje na EUP KO TR 1, TR 1 in ČR 13je potrebno izvesti naslednji dodatni omilitveni ukrep:
– Enotna parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran NV Črnec. Znotraj opredeljenega območja odmika ni dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – odmik od vodotoka se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Trnje_in_Crensovci\03_vektor_SHP\odmik_nv_crnec_maj2013.
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe (dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Trnje_in_Crensovci\03_vektor_SHP\trnje_ohranjanje_rabe_maj2013
(12) Na območju komasacij Žižki na EUP KO ŽI 1,KO ŽI 2, ČR 13 in ČR 17-DPA je potrebno izvesti naslednje dodatne omilitvene ukrepe:
– Enotna parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran vodotoka, ki omogoča izpolnjevanje pogojev in omejitev v skladu z Zakonom o vodah. Znotraj opredeljenega območja odmika od vodotoka ni dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – odmika od vodotoka se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_odmik_vodotok.
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe (dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_ohranjaje_rabe_maj2013.
– Ponovna vzpostavitev rabe na opuščenih površinah travišč v zaraščanju kot kompenzacija za manjše naravovarstveno pomembne površine, ki niso zajete v območjih ohranjanja. Po ponovni vzpostavitvi rabe veljajo za te površine pogoji ohranjanja rabe, kot so navedeni zgoraj. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ponovna vzpostavitev rabe se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_vzp_travisc.
– Ekstenziviranje rabe – ponovna vzpostavitev ekstenzivnih vlažnih nižinskih travniških sestojev, kot kompenzacija za manjše naravovarstveno pomembne površine, ki niso zajete v območjih ohranjanja. Po ponovni vzpostavitvi rabe veljajo za te površine pogoji ohranjanja rabe kot so navedeni že zgoraj. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – ponovna vzpostavitev ekstenzivne rabe se nahaja v mapi:
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_ekstenziviranje.
41. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz veljavnih predpisov.
(3) Gozdove v Občini Črenšovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove. Območja varovalnih gozdov se varujejo skladno z uredbo.
(4) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo prostorskega načrta oziroma na način, ki je skladen z zakonodajo. Ob posegih, ki zahtevajo odstranitve rodovitnega zgornjega sloja tal (prsti), naj se ta namensko uporabi za sanacijo degradiranih kmetijskih površin, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč ali druge ustrezne namene.
(5) Na EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijkih ureditev.
(6) Z namenom zmanjšanja onesnaženosti tal in podzemne vode ter posredno z namenom zagotavljana zdravstveno ustrezne pitne vode, se na kmetijskih zemljiščih spodbuja zmanjševanje vnosov onesnaževal v okolje iz kmetijstva ter vzpostavitev ažurne evidence nelegalnih odlagališč odpadkov na območju celotne občine tako, da se jih sproti sanira (prednost pri sanaciji pa naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov).
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se tudi zakonodajo in ukrepe za preprečitev razlitja nevarnih snovi ob transportu na javnih cestah.
(2) Na območjih z omejitvami (vodovarstvena, poplavna območja) se posege načrtuje v skladu z omejitvami za posamezno območje:
– na vodovarstvenih območjih se upošteva občinske in državne predpise o varstvu vodnih virov,
– na poplavnih območjih se upoštevajo predpisi s področja varstva, urejanja in rabe voda.
Za vse posege na območjih z omejitvami (vodovarstvena območja, poplavna območja) se mora pridobiti vodno soglasje.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor bodo predvidena območja poselitve posegala na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) in njenih sprememb.
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag (Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci). Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del Prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(5) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Na območju srednje poplavne nevarnosti se lahko posegi izvedejo samo na podlagi pogojev in vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo, pristojno za okolje, sektor za vode.
(6) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni (na območju opozorilne karte poplav), so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(7) Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(8) Za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(9) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(10) V primeru gradnje objektov na poplavnih območjih je treba neposredni odtok padavinskih vod preprečiti z lokalnim ponikanjem teh vod na parcelah, ali z drugimi ukrepi za zmanjšanje koničnega padavinskega odtoka (npr. namesto asfaltiranih dvorišč tlakovana dvorišča s travnimi ploščami, zadrževanje padavinskih voda za potrebe zalivanja ipd.).
(11) Za objekte, ki se nahajajo na poplavnih območjih, se naj izvajajo ukrepi aktivne protipoplavne zaščite (npr. pripravljene naj bodo vreče s peskom in drugi pripomočki za hitro zaščito ogroženih objektov ipd.). V primeru rekonstrukcije obstoječih objektov je potrebno pretehtati možnost izvedbe ukrepov, ki bi preprečili vdor poplavne vode skozi zidane odprtine (okna, vrata ipd. in drugo infrastrukturo (kanalizacija, zračniki ...).
(12) Ob potokih in jarkih je treba redno čistiti zaraščene brežine in struge. Odstraniti je treba neprimerno zarast (drevesa, grmovje, nepokošena trava) in naplavine v strugi, ki ovirajo normalen odtok vode oziroma povzročajo zajezitve.
(13) Pri vseh posegih se upošteva pogoje za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem prometu.
(14) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.
Na območju Občine Črenšovci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.
7. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi v stavbo ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(1) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka, je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, kamor ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Upravljavci naprav, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak so dolžni poskrbeti za meritve emisij po potrebi izvajati obratovalni monitoring in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(2) Pri novogradnjah in prenovah objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in »čistejša« kuriva (npr. zemeljski plin ipd.), prav tako se upoštevajo pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah.
(3) Po izgradnji distribucijskega plinovodnega omrežja je objekte potrebno prioritetno priključiti na plinovod, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije.
(4) Izvede se energetska sanacija starih oziroma energetsko potratnih javnih stavb. Novogradnje javnih stavb se izvedejo po principu nizko energetskih in pasivnih stavb.
(5) Spodbujajo se inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo, kot so daljinski sistemi za ogrevanje, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije. Spodbuja se pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne energije.
(6) Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti, biopilinarne ipd.) od stanovanjskih območij. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne smejo motiti bivanja, dela in počitka v okoliških objektih z varovanimi prostori.
(1) Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Za večino prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba s kakovostno pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Pri vseh posegih na območja varstvenih pasov vodnih virov se upošteva določila predpisov, ki varuje vodna zajetja.
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora in njene spremembe (v nadaljevanju: Uredba o hrupu).
(2) Na območjih poselitve, se v skladu z Uredbo za stanovanjske površine (SS) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom.
(3) Na območjih poselitve, se v skladu z Uredbo o hrupu za površine podeželskega naselja (SK), mešana stanovanjska območja (SSm), območja centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov (BC), območja zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Na območjih poselitve, se v skladu z Uredbo o hrupu, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske infrastrukture (T) se v skladu z Uredboo hrupu določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu z Uredbo o hrupu določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(7) Za območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Na podlagi strokovne podlage s področja varstva pred hrupom za območje občine Črenšovci, ki so sestavni del prilog tega akta, je II. stopnja varstva pred hrupom opredeljena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. To so:
– EUP ČR 3, namenska raba SS (stanovanjske površine) – ob regionalni cesti so pogoji za II. območje varstva pred hrupom izpolnjeni v razdalji večji od 40 m od osi ceste, ob lokalni cesti v razdalje večji od 20 m od osi ceste, kot je prikazano na grafični prilogi SVHP_ČR_3, ki je priložena v mapi 033_str_pod, 02_str_pod, 09_SVPH_CR_3).
– EUP BI 5, namenska raba SS (stanovanjske površine),
– EUP BT 18 in TR 6, namenska raba BT (površine za turizem).
Na območju poselitve so zaradi določitve območij II. stopnje varstva pred hrupom spremenjene meje območij z določeno III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom glede na namensko rabo površin. To je prikazano na Sliki 2 v strokovnih podlagah s področja varstva pred hrupom za območje Občine Črenšovci, ki so sestavni del prilog tega akta.
(9) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(10) Novogradnje stavb z varovanimi prostori naj bodo od osi državnih cest po možnosti oddaljene v tolikšni meri, da ravni hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi teh stavb zaradi prometa ne bodo presegale mejnih vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire v nobenem obdobju dneva. V nasprotnem primeru je treba zagotoviti takšno razporeditev prostorov v stavbi, da bodo okna varovanih prostorov v stavbi na fasadah, ki so manj obremenjene s hrupom. Poleg tega je treba predvideti gradbene elemente zunanjih sten in stavbnega pohištva s takšno zvočno izolirnostjo, da bo v varovanih prostorih zagotovljeno izpolnjevanje zahtev Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah, ki se nanašajo na zaščito pred hrupom, ki ga povzročajo viri izven stavbe. Za zaščito funkcionalnih površin stavb z varovanimi prostori je smiselno v smeri proti regionalni cesti izvesti polne parcelne ograje. Gradnja stavb z varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenem območju ni dovoljena.
(11) S hrupom obremenjena območja ob državnih cestah so določena in prikazana v strokovnih podlagah s področja varstva pred hrupom za območje Občine Črenšovci in so sestavni del prilog tega akta.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in visoko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju: EMS), kjer se v primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) V vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja za varovanje zdravja ljudi segajo od središčne osi daljnovoda na višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij (tipa) daljnovoda oziroma drugega vira elektromagnetnega sevanja, in sicer za nadzemni daljnovod naziven napetsoti 400 kV tip ipsilon 46 m na vsako stran osi in tip sod 42 m na vsako stran osi, za nadzemni daljnovod naziven napetsoti 200 kV tip jelka 24 m na vsako stran osi in tip sod 18 m na vsako stran osi, za nadzemni daljnovod naziven napetosti 110 kV tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi in tip sod 11 m na vsako stran osi ter za zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m.
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016).
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju Občine Črenšovci vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, presega ciljno vrednost 44,5 kWh. Porabo električne energije za razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin se zmanjša pod ciljno vrednost. V skladu z Lokalnim energetskim konceptom Občine Črenšovci je potrebno izvesti energetski pregled javne razsvetljave, pri pregledu pa se ugotovijo možnosti učinkovite rabe električne energije, kot so zamenjava svetil z energijsko varčnimi svetili, avtomatičen izklop ob določenih urah in podobno. Navedeni ukrepi se naj izvedejo v roku največ 1 leta od sprejema plana.
(3) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:
Okoljsko območje | Osvetljenost od sončnega zahoda do 24. ure | Osvetljenost od 24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota | 2 lx | 0 lx 1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne površine) |
naselje, ki ni mesto | 5 lx | 1 lx |
mesto | 10 lx | 2 lx |
(tehnični in drugi pogoji gradnje objektov, prostorsko izvedbeni pogoji za obstoječe objekte ter neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine.
(5) Na objektih so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni, podaljšani, prirobljeni čopi oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Prepovedani so dodatki na pročeljih objektov (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli).
(6) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne etaže 4,5 m oziroma se lahko posamezni deli prilagodijo tehnologiji.
(7) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
(8) Na vseh objektih in napravah so možna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije.
(9) Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo, dogradijo in nadzidajo v obstoječih odmikih, če je zagotovljena prometna, požarna, sanitarna varnost ter pogoji glede varovanja zdravja in je v soglasju z upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora.
(10) Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, zgrajen pred sprejetjem OPN Črenšovci in njegovih sprememb, so dopustna odstopanja od predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev (višina/etažnost, lega, velikost objekta oziroma faktor zazidanosti, oblika tlorisa, odstopanje od predpisanega naklona dvokapne strehe, smer slemena, strešna kritina, kolenčni zid, odmiki), če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom za obstoječe objekte in je poseg v soglasju z upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora ter če objekt ne predstavlja degradacijo v prostoru. V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, pri katerem gre za neskladnost izvedene gradnje z določbami tega prostorskega načrta, morajo v projektni dokumentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse neskladnosti, navedene stopnje odstopanja vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami.
(11) Objekti obstoječih dejavnosti, katere v posameznih EUP-jih tega odloka niso navedene, se lahko ohranijo, objekti se lahko vzdržujejo, rekonstruirajo in dozidajo/nadzidajo do predpisanega faktorja zazidanosti v skladu z ostalimi pogoji, ki veljajo za posamezno EUP.
(12) Nezahtevni in enostavni objekti ter pomožni objekti na stavbnih zemljiščih so lahko samostojni, lahko so montažni (leseni, pločevinasti ipd., brune so prepovedane) ali zidani ter skladni s PIP-i za posamezno EUP. Na območju zelenih površin ter odprti krajini so objekti montažni (leseni, pločevinasti ipd., brune so prepovedane), razen objektov, ki zahtevajo specifično konstrukcijo (gnojišče, talni silos, korito za napajanje ipd.). Prepovedano je vnašanje objektov značilnih za druge arhitekturne regije (gorenjski kozolec ipd.).
(13) Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča ipd. se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje.
(14) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni stolpi in podobni gradbeno inženirski se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu (silosi v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe teh objektov so poljubnih oblik, naklonov in kritino.
(strokovne rešitve in natečaji)
(strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske ureditve iz OPN-ja se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.
(2) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.
(3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.
(4) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(spremljanje stanja okolja)
(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina in investitorji v skladu s pristojnostjo spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:
(2) Izboljšanje ekološkega stanja vodotokov
– delež hidromorfoloških razredov večjih vodotokov,
– površina stavbnih zemljišč na priobalnih zemljiščih vodotokov,
– deleža prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvajajo na (ne)ustrezen način,
– proste kapacitete (PE) na skupnih bioloških čistilnih napravah.
(3) Zagotavljanje nizke stopnje ogroženosti pred poplavami
– površina stavbnih zemljišč na poplavnih območjih,
– delež pozidanih površin.
(4) Ohranjanje kmetijskih zemljišč
– površina kmetijskih zemljišč,
– površina kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami.
(5) Prisotnost in dobro stanje območij in objektov kulturne dediščine
– število enot in ocena stopnje ogroženosti kulturne dediščine.
(6) Ohranjanje kvalitetne kulturne krajine
– površine zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami,
– površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju.
(7) Varovanje zdravja ljudi pred vplivi iz okolja
– obseg kmetijskih zemljišč in obseg njiv na prebivalca (v ha oziroma m2),
– površina vodovarstvenih območij z določeno podrobno namensko rabo prostora,
– količina porabljene pitne vode,
– povprečni letni dnevni promet (PLDP),
– število in dolžina stikov konfliktnih območij,
– število preobremenjenih prebivalcev in stavb z varovanimi prostori s hrupom,
– določitev mej III. in IV. stopnje varstva pred hrupom (SVPH),
– določitev območij, kjer je dopustna I. in II. stopnja varstva pred hrupom (SVPH).
8. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora
(pogoji nosilcev urejanja prostora)
(1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri avtocestah 40 metrov,
– pri hitrih cestah 35 metrov,
– pri glavnih cestah 25 metrov,
– pri regionalnih cestah 15 metrov,
– pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov.
V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
– višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
– odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(2) Varovalni pas pri občinskih lokalnih cestah je 8,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh pa 5,0 m, od javnih poteh za kolesarje 2 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3) EUP, ki se nahajajo v varstvenem pasu vodnega zajetja se upošteva predpis o zaščiti vodnih virov.
(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Muri, ki je voda 1. reda, v naselju 15,0 m in 40,0 m izven naselja od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih ter ob visokovodnem nasipu pa 5,0 m. Zunanja meja priobalnega zemljišča ob Suhem jarku oziroma ob parcelnih številkah 566 in 3479/1 obe k.o. Črenšovci in 1441 k.o. Žižki, na območju stavbnih zemljišč, je 1,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.
(5) Preko Občine Črenšovci potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju objektov, instalacij in naprav, ki so višje od 30 m od okoliškega terena oziroma višji od 25 m od terena in so v koridorjih večji infrastrukturnih koridorjev, upošteva predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s svojo višino utegne vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo.
(6) Na varovalnih pasovih državnih cest (avtocest), ki meri v skladu z Zakonom o cestah, 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran, je raba prostora omejena ob upoštevanju:
– Vsak poseg v varovalni pas državne ceste, je pogojen s predhodno pridobitvijo soglasja upravljavca ceste (DARS, d.d., DRSC).
– Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
– V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitve, zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije prometa moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci).
– Nove posege ob državnih cestah je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve neposrednega okolja ob prometnicah. Ob opredeljevanju namenske rabe prostora ob državnih cestah je obvezno upoštevati načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju (20-letno plansko obdobje).
– Upravljavec ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za obravnavano območje spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih območij stavbnih zemljišč oziroma je obveznosti investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja.
– V območju državnih cest ni dopustno načrtovati dejavnosti, ki bi s svojo razsvetljavo povzročala bleščanje oziroma bi svetlobni efekti ogrožali varnost prometa na državnih cestah.
(7) Na podlagi energetske zakonodaje je gradnja na varovalnem pasu elektroenregetskega omrežja možna le pod določenimi pogoji in na določenim oddaljenosti od vodov in objektov omrežij.
(8) Širina varovalnega pasu elekrtorenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma zunanje ograje rezdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m,
– za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
(9) Za vsako graditev objektov je potrebno v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a. Pri načrtovanju se upošteva prilogo (tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) označene z "-" prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in skladiščni dejavnosti.
(10) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Posegi so možni le pod posebnimi pogoji in v soglasju z upravljavcem.
(11) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi. V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.
(12) Vodna in priobalna zemljišča površinskih voda se urejajo v skladu s predpisi o vodah.«
V poglavju IV. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE se za 2. točko 50. člena doda 3. točka, ki glasi:
»3. Odlok o dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 5/10, 34/10, 43/10).«
Za odstavkom 51. člena, ki postane prvi odstavek, se doda drugi odstavek, ki glasi:
»(2) Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi Občinskega prostorskega načrta Občine Črenšovci, sprejetega v Uradnem listu RS, št. 92/09 in 5/10, 34/10, 43/10, se končajo na podlagi navedenega akta.«
52. členu se spremeni naslov tako, da glasi:
»(nadzor in vpogled v prostorski načrt)«
Za odstavkom 52. člena, ki postane prvi odstavek, se dodata drugi in tretji odstavek, ki glasita:
»(2) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del.
(3) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Črenšovci, področni upravni enoti in ministrstvu, pristojnem za prostor.«
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-13/2016-81
Črenšovci, dne 21. aprila 2016
Anton Törnar l.r.
