Na podlagi 150. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) izdaja ministrica za zdravje v soglasju z ministrom za pravosodje
o izvrševanju varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti
Ta pravilnik določa izvrševanje varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ter posebne strokovne in varnostne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi za njihovo izvrševanje.
(1) Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se izvaja v enoti za forenzično psihiatrijo zdravstvenega zavoda, ki izpolnjuje posebne strokovne in varnostne pogoje iz 151. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G in 54/15; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) in tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: enota za forenzično psihiatrijo).
(2) Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti se izvaja v javnih zdravstvenih zavodih in pri drugih pravnih in fizičnih osebah, ki izvajajo psihiatrično dejavnost na podlagi koncesije in izpolnjujejo pogoje iz 151. člena ZIKS-1 in tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: javni zdravstveni zavod oziroma koncesionar).
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– pacient je oseba, ki ji je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti;
– načrtvarovanja je načrt, ki se pripravi za tlorisno površino enote za forenzično psihiatrijo in za prostor, namenjen gibanju na prostem. Vsebina in obseg varovalnih ukrepov, razpored in naloge pravosodnih policistov pri rednem in izrednem varovanju ter vrsto in način tehnične podpore pri varovanju so v skladu s predpisom, ki ureja pooblastila in naloge pravosodnih policistov;
– načrt obravnave je individualni načrt varovanja in individualni načrt zdravstvene obravnave za posameznega pacienta, v katerem se določijo konkretni zdravstveni in drugi ukrepi (npr. diagnostično terapevtski posegi, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo za pacienta in ožje družinske člane, priprava za transport in spremstvo, vsebinski, metodološki in motivacijski ukrepi, ukrepi varovanja);
– individualni načrt varovanja je načrt, v katerem so na podlagi strokovne varnostne ocene opredeljeni posamezni ukrepi varovanja posameznega pacienta v skladu z varnostno stroko, in se upošteva pri določitvi individualnega načrta zdravstvene obravnave;
– individualni načrt zdravstvene obravnave so časovno določene zdravstvene, socialno varstvene in druge storitve z njihovimi izvajalci, ki se sprejme za posameznega pacienta;
– ukrepi za zagotavljanje varnosti ter reda in discipline so ukrepi, ki jih uporabljajo pravosodni policisti v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov;
– multidisciplinarni tim je delovna skupina, ki jo za izdelavo in izvedbo načrta obravnave za posameznega pacienta imenuje vodja enote za forenzično psihiatrijo, direktor javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncesionar in je sestavljena iz psihiatra, kliničnega psihologa, diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika, tehnika oziroma tehnice zdravstvene nege, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in administratorja oziroma administratorke. Sestava multidisciplinarnega tima se pri izvedbi individualnega načrta zdravstvene obravnave prilagodi potrebam posameznega pacienta.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij.
(načelo prepovedi diskriminacije in varstvo pravic)
(1) Pacientu se pri izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti zagotavlja varstvo njegovega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, individualna obravnava in enakopravna dostopnost do zdravstvenih storitev.
(2) Kakršnakoli oblika zapostavljanja na podlagi duševne motnje in drugih osebnih okoliščin je prepovedana.
(3) Starejše osebe, nosečnice, invalidi, tujci in druge ranljive osebe so deležne posebne pozornosti pri varovanju njihovih pravic.
(varstvo pravic drugih in dolžnost sodelovanja)
Pacient, ki mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, spoštuje osebno integriteto in dostojanstvo zaposlenih in drugih oseb v enoti za forenzično psihiatrijo, v javnem zdravstvenem zavodu in pri koncesionarju ter si v skladu s svojimi zmožnostmi prizadeva k uspešnemu izvajanju zadevnega ukrepa.
(načelo strokovnosti in sorazmernosti)
(1) Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti se izvajata v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi s področja medicinske, varnostne in penološke stroke.
(2) Zdravstveni poseg in varstvo morata biti sorazmerna z njunima namenoma. Med več možnimi zdravstvenimi posegi in ukrepi za zagotavljanje varstva, ki imajo primerljive učinke, se uporabi tisti zdravstveni poseg in tisti ukrep za zagotavljanje varstva, ki najmanj posegata v integriteto pacienta, najmanj omejujeta njegovo osebno svobodo in imata najmanj neželenih učinkov.
II. Posebni strokovni in varnostni pogoji
1. Posebni strokovni in varnostni pogoji v enoti za forenzično psihiatrijo
(1) Enota za forenzično psihiatrijo:
– ima urejen dostop do stavbe (klančine),
– ima rezervirano parkirno mesto za invalide,
– omogoča varno izvajanje različnih dejavnosti pacientov v svoji neposredni okolici (dvorišče).
(2) Poleg splošnih zahtev za dostopnost zdravstvenih ustanov, je za enoto forenzične psihiatrije urejen poseben režim dostopa, ki se opredeli v načrtu varovanja, ki ga po predhodnem mnenju direktorja zdravstvenega zavoda, v katerem se izvaja varnostni ukrep (v nadaljnjem besedilu: direktor), sprejme Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: URSIKS).
(3) Poseben režim dostopa mora zagotavljati varnost osebja in pacientov pred samovoljno oddaljitvijo in preprečevati nedovoljen vstop v enoto forenzične psihiatrije.
(ločenost prostorov in varnost)
(1) Enota za forenzično psihiatrijoima zagotovljene ločene prostore za zaposlene zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter pravosodne policiste tako, da lahko strokovno ustrezno opravljajo svojo osnovno dejavnost.
(2) Varnostni pogoji za stopnjo varovanja prostorov enote za forenzično psihiatrijo so opredeljeni v načrtu varovanja, ki ga po predhodnem mnenju direktorja zdravstvenega zavoda, v katerem se izvaja varnostni ukrep, sprejme URSIKS.
(osvetlitev in prezračevanje)
Prostori v enotiza forenzično psihiatrijonaj bodo osvetljeni z dnevno svetlobo in morajo omogočiti primerne temperature ter varno dnevno prezračevanje ali biti opremljeni s klimatsko napravo.
(skupni prostori in bolniške sobe)
(1) V enoti za forenzično psihiatrijosta prostor za jedilnico in druženje ter prostor za skupinske terapije in druge dejavnosti dovolj velika, da omogočata vsakodnevno udeležbo pacientov, ki so sprejeti v enoto za forenzično psihiatrijo, upoštevajoč stopnjo tveganja. Prostor za skupinske terapije mora biti dovolj velik, da se lahko vsak dan udeležujejo terapij vsi pacienti, ki tovrstne terapije potrebujejo.
(2) Bolniške sobe morajo biti opremljene tako, da so prijetne za bivanje in da, kolikor je to mogoče, omogočajo zasebnost pacientov, ki v njih bivajo. Pacient, sprejet v enoto za forenzično psihiatrijo, ima v skladu z načrtom obravnave in hišnim redom možnost pri sebi zadržati določene osebne predmete, ki se jih varno shrani v omarici z možnostjo zaklepanja.
(3) Hišni red iz prejšnjega odstavka, ki ga sprejme zdravstveni zavod, v katerem deluje enota za forenzično psihiatrijo, je obešen na vidnem mestu v skupnih prostorih oziroma hodnikih.
(4) Na dostopnem mestu je na voljo predalnik za pohvale in pritožbe. Ob njem mora biti na steni jasno viden plakat, na katerem so zapisane pravice in pritožbene poti v primeru njihovih kršitev.
(1) Enota za forenzično psihiatrijo zagotavlja posebne prostore, ki omogočajo individualno in skupinsko zdravstveno obravnavo oziroma zdravstveni pregled pacientov, ki so sprejeti v enoto za forenzično psihiatrijo.
(2) Enota za forenzično psihiatrijoima prostor, ki omogoča nemoteno in varno komunikacijo pacientov, ki so sprejeti v enoto za forenzično psihiatrijo, z zastopnikom pravic oseb na področju duševnega zdravja, zagovornikom oziroma drugimi obiskovalci.
(3) Enota za forenzično psihiatrijoima posebej za kadilce določen prostor, ki ustreza pogojem, določenim v predpisu, ki ureja omejevanje uporabe tobačnih izdelkov.
(prostori za oviranje nasilnih oseb)
Enota za forenzično psihiatrijo zagotovi prostore in opremo, ki omogočajo ureditev strokovno ustreznega oviranja nasilne osebe do sebe ali drugih oseb.
Enota za forenzično psihiatrijoima zadostno število po spolu ločenih sanitarnih prostorov za paciente.
(1) Bolniška soba mora biti opremljena tako, da predmetov ni mogoče uporabiti v avtoagresivne ali heteroagresivne namene.
(2) Zdravila in psihotropne snovi morajo biti zavarovane pred dostopom nepooblaščenih oseb.
(3) V prostorih, ki so v skladu z načrtom varovanja pod nadzorom video kamere, mora biti to jasno označeno. Zdravstveni zavod, v okviru katerega deluje enota za forenzično psihiatrijo sprejme navodila o izvajanju video nadzora v enoti za forenzično psihiatrijo.
(4) Barva na stenah, tlaki, žimnice in druga oprema morajo biti iz ognjevarnih materialov ter usklajena z zahtevami požarnega reda, ki je določen v notranjem aktu zdravstvenega zavoda.
(5) Oprema, ki jo za varovanje pacientov in prostorov enote za forenzično psihiatrijo uporabljajo pravosodni policisti, mora ustrezati standardom, ki so v uporabi v URSIKS.
(1) V enoti za forenzično psihiatrijo se zagotavlja tolikšno število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, da se varnostni ukrep izvaja v skladu s strokovno preverjenimi metodami medicinske stroke.
(2) URSIKS v enoti za forenzično psihiatrijo zagotavlja vodjo referata pravosodnih policistov in dva pravosodna policista.
(3) Glede na število in strukturo pacientov ter v skladu s svojimi standardi varovanja in kadrovskimi možnostmi URSIKS dodatno zagotavlja še:
– dva pravosodna policista za do največ 32 pacientov, katerih stanje je na podlagi strokovno preverjene metode ocenjeno kot visoka stopnja verjetnosti za neposredno in takojšnje nevarno vedenje (v nadaljnjem besedilu: visoka stopnja tveganja), oziroma za vsakih dodatnih do 15 pacientov z visoko stopnjo tveganja se doda po eno delovno mesto pravosodnega policista;
– en pravosodni policist za do največ 20 pacientov, katerih stanje je na podlagi strokovno preverjene metode ocenjeno kot visoka stopnja verjetnosti za nevarno vedenje, vendar ne kot neposredno in takojšnje (v nadaljnjem besedilu: srednja stopnja tveganja). Varovanje v nočnem času izvaja en pravosodni policist v skladu z usmeritvami zdravstvenega osebja;
– en pravosodni policist za do največ 25 pacientov, katerih stanje je na podlagi strokovno preverjene metode ocenjeno kot nizka stopnja verjetnosti za nevarno vedenje (v nadaljnjem besedilu: nizka stopnja tveganja). Varovanje v nočnem času izvaja en pravosodni policist v skladu z usmeritvami zdravstvenega osebja.
(4) V enoti za forenzično psihiatrijo vodja referata za forenzično psihiatrijo usklajuje delo pravosodnih policistov. Vodja referata in pravosodni policisti so zaposleni v okviru URSIKS.
(5) Šteje se, da so izpolnjeni kadrovski pogoji za izvajanje načrta obravnave, če izvaja en multidisciplinarni tim, razporejen za zagotavljanje stalne pripravljenosti, 24-urni načrt obravnave za število postelj oziroma pacientov:
A. Enota z visoko stopnjo tveganja: od 16 do 22 postelj za paciente, katerih stanje je na podlagi strokovno preverjene metode ocenjeno kot visoka stopnja tveganja oziroma je na podlagi strokovno preverjenih metod stanje ocenjeno kot urgentno ali intenzivno psihiatrično obolenje:
– zdravnik specialist psihiater: 2
– klinični psiholog: 2
– diplomirana medicinska sestra: 5
– zdravstveni tehnik: 21
– delovni terapevt: 2
– socialni delavec: ½
B. Enota s srednjo stopnjo tveganja: 16 do 22 postelj za paciente, katerih stanje je na podlagi strokovno preverjene metode ocenjeno kot srednja stopnja tveganja oziroma je na podlagi strokovno preverjenih metod stanje ocenjeno kot intenzivno psihiatrično obolenje s komorbidnostjo, kjer je potrebno intenzivno zdravljenje ali diagnostika:
– zdravnik specialist psihiater: 2
– klinični psiholog: 1
– diplomirana medicinska sestra: 4
– zdravstveni tehnik: 21
– delovni terapevt: 1
– socialni delavec: 1/2
C. Enota z nizko stopnjo tveganja: 10 do 18 postelj za paciente, katerih stanje je na podlagi strokovno preverjene metode ocenjeno kot nizka stopnja tveganja ali je na podlagi strokovno preverjenih metod stanje ocenjeno kot psihiatrično obolenje z ali brez komorbidnega psihiatričnega obolenja, ki zahteva intenzivno psihiatrično in psihoterapevtsko obravnavo:
– zdravnik specialist psihiater: 1
– klinični psiholog: 2
– diplomirana medicinska sestra: 3
– zdravstveni tehnik: 10
– delovni terapevt: 1
– socialni delavec: 1
(6) Enota za forenzično psihiatrijo v sodelovanju z URSIKS skrbi za organizacijo dela v primeru nepredvidenih ali izrednih razmer tako, da po potrebi zagotovita dodatne zdravstvene delavce in pravosodne policiste v okviru kadrovskih možnosti.
(1) Osebje iz prejšnjega člena mora obvladati teoretična znanja in praktične veščine s področij preprečevanja, prepoznavanja in ukrepanja v primeru nevarnega vedenja, njegovih vzrokov, oblik in posledic ter biti usposobljeno za pristop in pogovor s pacientom, ki se nevarno vede.
(2) Pravosodni policisti, ki izvajajo varovanje v enoti za forenzično psihiatrijo, so usposobljeni in opremljeni po predpisih, ki urejajo področje delovanja URSIKS, ter dodatno usposobljeni z osnovnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji s področja duševnega zdravja, kar zagotavlja enota za forenzično psihiatrijo.
(3) Enota za forenzično psihiatrijo določi program in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena ter program in postopek preverjanja izpolnjevanja dodatnega usposabljanja iz prejšnjega odstavka z notranjim aktom, ki ga sprejme zdravstveni zavod, v katerem deluje enota za forenzično psihiatrijo.
17. člen
(sprejem v enoto za forenzično psihiatrijo)
(1) V enoto za forenzično psihiatrijo se sprejme pacienta na podlagi odločbe sodišča, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki ji je priloženo izvedensko mnenje ter vsa razpoložjiva zdravstvena dokumentacija, ki je pomembna za izvajanje tega varnostnega ukrepa.
(2) Ob sprejemu v enoto za forenzično psihiatrijo je treba najprej ugotoviti istovetnost pacienta s primerjanjem osebnih podatkov v odločbi sodišča s podatki v osebni izkaznici ali drugih ustreznih listinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti istovetnost pacienta.
(3) Če se utemeljeno sumi, da na sprejem v enoto za forenzično psihiatrijo ni pristopil pacient, ki bi moral, direktor o tem takoj obvesti sodišče, ki je izreklo zadevni varnostni ukrep.
(4) Enotaza forenzično psihiatrijo v 24 urah obvesti pristojno sodišče, ki je izreklo zadevni varnostni ukrep, da se je pacient zglasil v zdravstvenem zavodu tistega dne, kot je bil napoten. Če se pacient ni zglasil v zdravstvenem zavodu tistega dne, kot je bil napoten, zdravstveni zavod najpozneje v eni uri po preteku z odločbo določenega roka o tem obvesti pristojno sodišče.
(5) Sprejemni zdravnik ob sprejemu pacienta pacienta seznani z razlogi za sprejem, njegovimi pravicami in hišnim redom.
(6) Ob sprejemu v enoto za forenzično psihiatrijo se pacientu odvzamejo denar in predmeti, ki jih po hišnem redu zdravstvenega zavoda ne sme imeti pri sebi in se izročijo v hrambo enote. O odvzetih predmetih se vodi posebna evidenca, pacientu pa se izda potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari navedene in opisane.
(obravnava v enoti za forenzično psihiatrijo)
(1) Pacientu se zagotovi obravnava v skladu z načrtom obravnave, ki ga na podlagi ustreznega individualnega načrta zdravstvene obravnave in individualnega načrta varovanja sprejme multidisciplinarni tim v sedmih dneh po sprejemu pacienta v enoto za forenzično psihiatrijo.
(2) Pacientu se zagotovi obravnava v skladu z načrtom obravnave.
(3) Pacienta se spodbuja k sodelovanju pri pripravi in izvajanju individualnega načrta zdravstvene obravnave. Pri svojem delu multidisciplinarni tim vedno upošteva mnenje in želje pacienta, kadar niso v nasprotju z njegovimi zdravstvenimi koristmi in individualnim načrtom varovanja.
(4) Načrt obravnave multidisciplinarni tim redno spremlja in najmanj enkrat mesečno preveri njegovo ustreznost.
(5) Najmanj tri mesece pred zaključkom izvajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, zdravstveni zavod o tem obvesti pristojni center za socialno delo.
(premestitev oziroma odpust iz enote za forenzično psihiatrijo)
Direktor zdravstvenega zavoda moratakoj, najpozneje pa v 24 urah po tem, ko multidisciplinarni tim oceni, da za posameznega pacienta zadevni varnostni ukrep v enoti za forenzično psihiatrijoni več potreben, obvestiti sodišče, ki je pacienta napotilo na izvajanje varnostnega ukrepa v enoto za forenzično psihiatrijo, daodloči o ustavitvi varnostnega ukrepa v enoti za forenzično psihiatrijo, njegovi nadomestitvi z varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ali o nadaljevanju izvrševanja prekinjene kazni zapora.
(imenovanje strokovne skupine za forenzično psihiatrijo)
(1) V okviru enote za forenzično psihiatrijo se lahko ustanovi strokovna skupina za forenzično psihiatrijo (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina EFP), ki jo sestavljajo predsednik in devet članov iz vrst zdravnikov psihiatrov, kliničnih psihologov, sodnikov in predstavnikov URSIKS.
(2) Člane in predsednika strokovne skupine EFP imenuje direktor zdravstvenega zavoda za obdobje štirih let. Zunanje člane strokovne skupine EFP imenuje direktor zdravstvenega zavoda na podlagi predhodnega soglasja k pisnem povabilu k sodelovanju. Direktor zdravstvenega zavoda lahko iste člane strokovne skupine EFP ponovno imenuje.
(3) Direktor zdravstvenega zavoda lahko predčasno razreši posameznega člana in predsednika strokovne skupine EPF, če ugotovi, da svojega dela ne opravlja vestno in v skladu s pravili stroke, če se ne udeležuje oziroma sklicuje sej strokovne skupine EFP ali onemogoča njeno delovanje.
(4) Strokovna skupina EFP je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica vseh članov. Odločitve sprejema z navadno večino vseh glasov.
(5) Delo strokovne skupine EFP je financirano iz sredstev, ki so namenjena delovanju enote za forenzično psihiatrijo in niso del sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(naloge strokovne skupine EFP)
(1) Strokovna skupina EFP opravlja naslednje naloge:
– spremlja izvajanje načrta obravnave pacientov v enoti za forenzično psihiatrijo,
– daje pobude in predloge multidisciplinarnemu timu, Razširjenemu strokovnemu kolegiju za psihiatrijo in drugim razširjenim strokovnim kolegijem glede strokovne doktrine pri izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti,
– izvaja strokovno podporo pri izvajanju ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.
(2) O načinu svojega dela strokovna skupina EFP sprejme poslovnik.
2. Posebni strokovni in varnostni pogoji v javnem zdravstvenem zavodu in pri koncesionarju
(1) V javnem zdravstvenem zavodu in pri koncesionarju mora biti za izvajanje obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti zaposlenih dovolj strokovnjakov za izvajanje kakovostne zdravstvene obravnave. Za nemoteno izvajanje varnostnega ukrepa morata v javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri koncesionarju delovati zdravnik, specialist s področja psihiatrije in diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik ter administrator, z možnostjo povezovanja z drugimi zdravstvenimi delavci ali strokovnjaki drugih področij za izvajanje načrta ambulantne obravnave za posameznega pacienta.
(2) Osebje iz prejšnjega odstavka mora obvladati teoretična znanja in praktične veščine s področij preprečevanja, prepoznavanja in ukrepanja v primeru nevarnega vedenja, njegovih vzrokov, oblik in posledic, poznati morajo strokovna priporočila za ustrezno oviranje nasilnih oseb ter biti usposobljeno za pristop in pogovor s pacientom, ki se nevarno vede.
(3) Javni zdravstveni zavod oziroma koncesionar določi program in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka z notranjim aktom.
Javni zdravstveni zavod oziroma koncesionar ima:
– ustrezno opremljene prostore, ki poleg psihiatričnega zdravljenja omogočajo strokovno ustrezno izvajanje skupinske, partnerske in individualne terapije,
– načrt glede varovanja, ki vsebuje varovana območja ambulante,
– vsebino in obseg varovalnih ukrepov.
(postopek sprejema v javni zdravstveni zavod oziroma pri koncesionarju in poročanje)
(1) V javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri koncesionarju se v času uradnih ur sprejmejo v obravnavo pacienti na podlagi odločbe sodišča, ki je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenjana prostosti, ki ji je priloženo izvedensko mnenje ter vsa razpoložjiva zdravstvena dokumentacija, ki je pomembna za izvajanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.
(2) Pacient se mora zglasiti v javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri koncesionarju tistega dne, ki je določen v pozivu o napotitvi na zdravjenje.
(3) Direktor javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncesionar takoj, najpozneje pa v 24 urah, obvesti sodišče, ki je izreklo zadevni varnostni ukrep, da se pacient ni zglasil v javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri koncesionarju tistega dne, kot je bil napoten, ali da je izvajanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti samovoljno opustil.
(4) Direktor javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncesionar takoj, najpozneje pa v 24 urah od ugotovitve, da izvajanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ne dosega želenega učinka in če utemeljeno ocenjuje, da je treba izvajanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti nadomestiti z izvajanjem varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, o tem obvesti sodišče, ki je izreklo zadevni varnostni ukrep.
(5) Če direktor javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncesionar oceni, da pacient izpolnjuje pogoje iz 53. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08 in 46/15 – odl. US), poskrbi za njegov prevoz in namestitev v enoto za forenzično psihiatrijo.
(6) Direktor javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncesionar mora najmanj enkrat na vsakih šest mesecev poročati sodišču, ki je izreklo zadevni varnostni ukrep, o njegovem izvrševanju in uspehih zdravljenja.
III. Prehodne in končne določbe
(vloga in rok za sprejetje hišnega reda in načrta varovanja)
(1) Javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki izvajajo psihiatrično dejavnost na podlagi koncesije in izvršujejo varnostni ukrep obveznega psihatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu oziroma na prostosti, morajo ministru, pristojnemu za zdravje, v 180 dneh od uveljavitve tega pravilnika posredovati vlogo, ki ji priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega pravilnika.
(2) Zdravstveni zavod, v katerem deluje enota za forenzično psihiatrijo, mora v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika sprejeti hišni red.
(3) URSIKS mora po predhodnem mnenju direktorja zdravstvenega zavoda, v katerem se izvaja varnostni ukrep sprejeti načrt varovanja enote za forenzično psihiatrijo v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
(prehodno obdobje za pravosodne policiste)
Do zagotovitve potrebnega števila pravosodnih policistov iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika, pravosodni policisti opravljajo dela in naloge v zvezi z varovanjem oseb z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu za potrebe zdravstvenega zavoda Enote za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Do določitve izvajalcev iz 2. člena tega pravilnika izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu Enota za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti pa javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki izvajajo psihiatrično dejavnost na podlagi koncesije in izvršujejo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti na dan uveljavitve tega pravilnika.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o izvrševanju varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (Uradni list RS, št. 84/09, 6/12 in 109/12 – ZIKS-1E), ki pa se uporablja do določitve izvajalcev iz 2. člena tega pravilnika.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od dneva določitve izvajalcev iz 2. člena tega pravilnika.
Št. 0070-7/20150
Ljubljana, dne 25. aprila 2016
EVA 2015-2711-0005
Milojka Kolar Celarc l.r.
mag. Goran Klemenčič l.r.
