Na podlagi 107. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZDT-1) je Državnotožilski svet na 57. seji dne 13. 4. 2016 sprejel
(1) S tem Poslovnikom se ureja način dela in organizacija Državnotožilskega sveta (v nadaljevanju: svet).
(2) Za izvajanje tega Poslovnika skrbi predsednik sveta.
Sedež sveta je v Ljubljani, Trg OF 13.
Svet ima pečat, v katerem se v sredini nahaja grb Republike Slovenije, okrog njega je napis »Republika Slovenija«, v spodnjem delu pa napis »Državnotožilski svet«.
V Poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(1) Svet predstavlja predsednik sveta (v nadaljevanju: predsednik), v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča podpredsednik sveta (v nadaljevanju: podpredsednik).
(2) Predsednik lahko pooblasti člana sveta (v nadaljevanju: član) ali vodjo strokovne službe sveta, da v posameznem primeru predstavlja svet.
(1) Predsednika in podpredsednika izvolijo člani izmed sebe z dvotretjinsko večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem.
(2) Volitve predsednika in podpredsednika se opravijo zadnji mesec pred potekom mandata ter na konstitutivni seji sveta.
(3) Predsednik oziroma podpredsednik opravljata funkcijo do poteka mandata oziroma do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika.
Predsednik sveta opravlja in izvršuje naslednje naloge:
– koordinira in vodi delo sveta;
– sklicuje, vodi in soodloča na sejah sveta;
– podpisuje odločbe, sklepe in zapisnike sveta;
– predstavlja svet v postopkih odločanja pred državnimi organi;
– brez omejitev zastopa svet v sodnih postopkih;
– skrbi za sodelovanje z drugimi državnimi organi;
– skrbi za sodelovanje z organi iz tujih držav, ki imajo enake ali podobne pristojnosti kot svet;
– v okviru dejavnosti sveta skrbi za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami;
– opravlja druge naloge v skladu z Ustavo RS, zakoni, tem Poslovnikom in drugimi akti sveta.
(1) Seje sveta sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
(2) Na pisno zahtevo najmanj štirih članov sveta ali generalnega državnega tožilca RS je predsednik dolžan sklicati sejo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.
(3) Član sveta lahko predlaga predsedniku sveta, da uvrsti določeno zadevo na dnevni red naslednje seje. Če predsednik sveta zadeve ne uvrsti na dnevni red, o tem odloči svet.
(4) Seje sveta so praviloma enkrat mesečno.
(5) Pri posamezni točki dnevnega reda, kjer so vabljene druge osebe, člani sveta iz vrst državnih tožilcev nosijo službeno oblačilo.
(1) Predsednik sveta po prejemu gradiva iz pristojnosti sveta odloči o uvrstitvi posamezne zadeve na dnevni red sveta.
(2) Vodja strokovne službe v skladu s tem sestavi predlog dnevnega reda seje sveta in pripravi gradivo za sejo.
(3) Gradivo pošlje z vabilom in predlogom dnevnega reda članom sveta in generalnemu državnemu tožilcu RS praviloma najmanj pet dni pred datumom, za katerega je sklicana seja.
(4) Svet k obravnavanju zadev državnotožilske ali pravosodne uprave, imenovanja ali razrešitve vodij in namestnikov vodij okrožnih državnih tožilstev, skupnega letnega poročila, predlogov zakonov in predloga skupnega finančnega načrta za državna tožilstva povabi ministra, pristojnega za pravosodje, ki ima pravico udeležiti se seje ter dati svoja stališča in predloge o obravnavanih zadevah.
(5) Svet lahko k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z izvrševanjem pristojnosti državnih tožilstev.
(6) Rok iz tretjega odstavka velja tudi za vabila drugim osebam, ki so vabljene na sejo.
(7) Izjemoma se lahko na dnevni red seje uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom.
(8) Predsednik ali član sveta lahko predlagata uvrstitev zadeve na dnevni red seje na sami seji.
(9) O uvrstitvi zadeve iz sedmega in osmega odstavka na dnevni red odloča svet.
(1) Svet odloča na sejah, ki so zaprte za javnost.
(2) Na sejah so navzoči predsednik, podpredsednik in člani sveta, vodja strokovne službe in druge osebe, zaposlene v strokovni službi, lahko pa tudi generalni državni tožilec RS, ter vabljene osebe in predstavniki državnih organov in organizacij iz četrtega in petega odstavka 8. člena Poslovnika.
(3) Svet je sklepčen, če je na seji navzočih najmanj šest članov.
(4) Za odločanje o zadevah, za katere se po tem Poslovniku zahteva dvotretjinska večina vseh članov, mora biti na seji navzočih najmanj sedem članov.
(1) Predsednik vodi sejo in skrbi za njen nemoten potek.
(2) Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.
(3) Po ugotovitvi sklepčnosti svet odloča o predlaganem dnevnem redu seje.
(4) Kot prva točka dnevnega reda seje se obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje sveta.
(5) Med sejo lahko predsednik iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red obravnavanja posameznih točk dnevnega reda.
(6) Predsednik lahko med sejo pred dokončnim odločanjem umakne točko z dnevnega reda.
(1) Predsednik na kratko predstavi vsebino posamezne točke dnevnega reda, lahko pa za to pooblasti člana sveta, vodjo strokovne službe ali drugo osebo, zaposleno v strokovni službi.
(2) V razpravi daje predsednik besedo članom sveta in vabljenim osebam.
(3) Predsednik sklene razpravo, ko ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi.
(1) Po sklenjeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik predlaga sklep, o katerem se glasuje.
(2) Glasovanje je lahko predhodno ali dokončno, o čemer odloča predsednik pred glasovanjem. Pri dokončnem glasovanju član ni vezan na odločitev, ki jo je izrazil ob predhodnem glasovanju. Predhodno glasovanje ni možno pri odločanju o kadrovskih zadevah.
(3) Predsednik lahko po predhodnem glasovanju o posamezni točki to umakne z dnevnega reda.
(1) Svet sprejema odločitve z javnim ali tajnim glasovanjem. Pred glasovanjem lahko član sveta obrazloži svoj glas.
(2) Svet z dvotretjinsko večino vseh članov sprejme Poslovnik sveta, Navodilo za pripravo ocene državnotožilske službe, Pravila za opravljanje preizkusov in razgovorov s kandidati za državne tožilce, Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Državnotožilskega sveta in odloča o podajanju predloga za imenovanje ali razrešitev generalnega državnega tožilca RS, o imenovanju ali razrešitvi vodje državnih tožilstev in njihove namestnike, o sprejetju meril za kakovost dela in meril za uspešnost pregona državnih tožilstev, o mnenju k skupnemu letnemu poročilu in o dokončnem mnenju iz 33. člena ZDT-1.
(3) O ostalih vprašanjih sprejema svet odločitev z večino glasov vseh članov.
(4) Glasovanje o kadrovskih zadevah je tajno, glasuje pa se z glasovnicami. Vsebino glasovnice določi svet s posebnim sklepom. Po izvedenem tajnem glasovanju se glasovnice in zapisnik o glasovanju zaprejo v kuverto in zapečatijo.
(5) Svet lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloči, da se o posamični točki dnevnega reda glasuje tajno.
(6) V primeru izločitve posameznega člana se računata polovica oziroma dve tretjini glasov od skupnega števila preostalih članov sveta.
Podlage, potek in način izdelave ocene državnotožilske službe določa Navodilo za pripravo ocene državnotožilske službe.
(1) Mnenje o razvrstitvi kandidatov za prosto mesto državnega tožilca in odločitev o dodelitvi državnih tožilcev svet sprejme tako, da v prvem krogu glasovanja vsak član najprej odloča o tem, ali je posamezni kandidat primeren ter ob imenu in priimku kandidatov obkroži številko, ki pomeni mesto, na katero ga razvrsti.
(2) Kandidat, katerega pet članov sveta ne oceni za primernega, je izločen iz razvrščanja.
(3) Na prvo mesto se razvrsti tisti kandidat, ki ga na to mesto razvrsti najmanj pet članov sveta.
(4) Če po določbi prejšnjega odstavka noben kandidat ni razvrščen na prvo mesto, se najprej določi prednostni vrstni red za ponovno glasovanje tako, da se vsaka razvrstitev posameznega kandidata na prvo mesto točkuje z dvema točkama, razvrstitev na drugo mesto pa z eno točko.
(5) Nato se opravi drugi krog glasovanja le o tistih dveh kandidatih, ki sta po točkovanju iz prejšnjega odstavka najvišje razvrščena. Če je po opisanem točkovanju zaradi enakega števila točk na prvem oziroma drugem mestu več kandidatov, se ponovno glasuje o vseh takih kandidatih.
(6) Če tudi v drugem krogu noben od kandidatov ni razvrščen na prvo mesto, svet glasovanje ponovi na isti ali na naslednji seji, dokler se za enega od kandidatov ne doseže potrebna večina iz tretjega odstavka tega člena. V primeru ponovljenega glasovanja o več kot dveh kandidatih, se v vsakem naslednjem krogu glasuje le o tistih dveh ali več kandidatih, ki so po določbah četrtega in petega odstavka tega člena v ponovljenem glasovanju dosegli najvišje število točk.
(7) V primeru več razpisanih prostih mest se navedeni postopek glasovanja opravi posebej za vsako naslednje prosto mesto, pri čemer se ne glasuje o kandidatih, ki so že bili razvrščeni na prvo mesto.
(1) Član ne more sodelovati pri odločanju kadar svet podaja mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev, izdeluje ocene državnotožilske službe in odloča o napredovanju državnih tožilcev, podaja predlog za imenovanje ali razrešitev generalnega državnega tožilca RS in mnenje k imenovanju njegovega namestnika ter imenuje ali razrešuje vodje državnih tožilstev in njihove namestnike, odloča o premestitvah in dodelitvah državnih tožilcev, odloča o nezdružljivosti funkcije državnega tožilca, daje mnenje o izvedbi pravosodnega nadzora, predlaga ali zahteva odpravo kršitve oziroma odpravi kršitev, s katero je bila prizadeta samostojnost državnega tožilca, imenuje in razrešuje disciplinske organe:
– če se odloča o njegovi kandidaturi ali če je s kandidatom oziroma državnim tožilcem, o katerem se sprejema mnenje ali odločitev, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do četrtega kolena ali je z njim v zakonu, izvenzakonski zvezi ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala,
– v drugih primerih in okoliščinah, kadar tako odloči svet.
(2) Odločitev o predlogu za izločitev člana se v obliki sklepa zapiše v zapisnik o seji sveta.
(1) O sejah sveta se piše zapisnik v skrajšani obliki. Posamičnih mnenj pri obravnavi in glasovanju o kadrovskih zadevah se ne zapisuje, razen če to zahteva član sveta, ki je podal svoje mnenje.
(2) Zapisnik vsebuje podatke o kraju, datumu in zaporedni številki seje, imenih navzočih, zadevah, ki jih je obravnaval svet, sprejeta stališča, mnenja in sklepe sveta. Zapisnik vsebuje tudi ločeno mnenje, če član sveta, ki ga je izrazil, tako želi.
(3) Zapisnik se praviloma pošlje članom sveta najkasneje deset dni po končani seji. Na zapisnik lahko člani podajo pripombe do sklica naslednje seje. O pripombah odloči svet na naslednji seji sveta, kjer ga po obravnavi pripomb svet potrdi.
(4) Zapisnik v delu, v katerem so zapisani sklepi, stališča in mnenja, ki se nanašajo na pravice in obveznosti državnih tožilcev, se objavi na intranetni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS. O tem, kateri sklepi, stališča in mnenja se objavijo, odloči svet na seji.
(5) Povzetek zapisnika pred koncem vsake seje sprejme svet in ga objavi na svoji spletni strani.
(1) Člani sveta in ostali navzoči so dolžni varovati tajnost in zaupnost vseh osebnih in drugih podatkov, do katerih javnost nima dostopa, v skladu z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov ter dostopa do informacij javnega značaja.
(2) Podatke, ki se nanašajo na postopek obravnave kadrovskih zadev, mnenj in stališč posameznih članov sveta v zvezi s kadrovskimi zadevami, so člani sveta in ostali navzoči dolžni varovati kot tajnost.
(3) Predsednik sveta lahko dovoli dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz evidenc, odločb in zapisnikov sveta posameznikom, na katere se podatki nanašajo, ter drugim osebam, ki izkažejo pravni interes, če to ne škoduje interesom postopkov, tajnosti postopkov ali zasebnosti oseb.
(4) Vpogled se opravi pod nadzorom pooblaščenega delavca strokovne službe sveta. Vsak takšen dostop do podatkov se zabeleži v informacijski sistem sveta.
(1) O odločitvah in stališčih sveta obvešča državna tožilstva in javnost predsednik, po njegovem pooblastilu pa član, ki ga določi svet, ali vodja strokovne službe.
(2) Predsednik lahko zaradi obveščanja javnosti o delu sveta skliče tiskovno konferenco ali poda izjavo za javnost.
(1) V primerih, ko ni mogoče pravočasno sklicati seje in gre za nujno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti na korespondenčni seji.
(2) Korespondenčno sejo skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. V primerih, ko predsednik in podpredsednik nista dosegljiva, lahko korespondenčno sejo skliče najstarejši član sveta ali vodja strokovne službe.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov se pošlje članom gradivo in predlog, o katerem glasujejo, v pisni obliki po elektronski pošti ali po telefonu. V gradivu se posebej obrazloži zakaj se sklicuje korespondenčna seja.
(4) Člani najprej glasujejo o tem, ali se strinjajo s sklicem korespondenčne seje, nato pa o predlaganem sklepu. V kolikor se eden od članov ne strinja s sklicem korespondenčne seje in svoje nestrinjanje obrazloži, lahko oseba, ki vodi sejo le-to prekine in zadevo uvrsti na redno sejo ter o tem obvesti vse člane. V primeru, da seja ni prekinjena, sta sklepa sprejeta, če je zanju glasovala potrebna večina članov.
(5) O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, predsednik pa o sklepih obvesti člane na prvi naslednji redni seji, kjer ga po obravnavi morebitnih pripomb svet potrdi.
Svet ima svojo spletno stran, na kateri objavlja odločitve, ki se nanašajo na položaj, pravice in dolžnosti državnih tožilcev, ter sprejeta stališča, mnenja in sklepe sveta.
(1) Strokovna in administrativna dela za svet opravlja Strokovna služba Državnotožilskega sveta.
(2) Za vodjo Strokovne službe Državnotožilskega sveta je lahko dodeljen državni tožilec z nazivom višjega ali vrhovnega državnega tožilca.
(3) Naloge Strokovne službe so določene v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Državnotožilskega sveta.
(1) Za udeležbo na seji pripada podpredsedniku in članom sveta sejnina v višini 100 EUR bruto, predsedniku 130 EUR bruto, za udeležbo na korespondenčni seji pa v višini 80 odstotkov redne sejnine. Če zaradi predsednikove odsotnosti vodi sejo podpredsednik, je ta upravičen do sejnine v enaki višini, kot bi jo prejel predsednik, če bi vodil sejo.
(2) Sejnina se izplačuje enkrat mesečno.
(3) Člani sveta imajo pravico do povračila stroškov v skladu z veljavno zakonodajo.
Komisija za etiko in integriteto (v nadaljevanju: Komisija):
– sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa državnotožilske etike (v nadaljevanju: Kodeks);
– izdaja priporočila za spoštovanje pravil državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom;
– sprejema smernice s področja državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom;
– v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbi za izobraževanje in usposabljanje državnih tožilcev na področju državnotožilske etike in integritete;
– sprejme Poslovnik Komisije.
(1) Komisijo sestavljajo trije državni tožilci.
(2) Člane Komisije imenuje svet za dobo šest let z možnostjo ponovnega imenovanja: dva člana imenuje izmed kandidatov, ki jih s kratko utemeljitvijo predlagajo državna tožilstva preko vodij na poziv sveta, enega pa izmed članov sveta.
(3) Člani Komisije ne smejo biti niti ne smejo postati člani organov, ki so pristojni za ocenjevanje državnotožilske službe ali za vodenje in odločanje v disciplinskih postopkih.
(1) Članu Komisije za področje etike in integritete preneha funkcija pred potekom mandata:
1. če mu je izrečena disciplinska sankcija;
2. če svet s pravnomočno oceno tožilske službe ugotovi, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi ali ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;
3. če Komisija oceni, da je s svojimi ravnanji kršil Kodeks;
4. če mu preneha državnotožilska funkcija ali je razrešen;
5. z odstopom;
6. s potekom mandata člana sveta.
(2) Državnemu tožilcu, ki ga svet izmed predlaganih kandidatov imenuje namesto člana Komisije, ki mu je funkcija prenehala, poteče mandat z iztekom mandata državnega tožilca, katerega je nadomestil.
Člani Komisije izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve.
(1) Komisija na podlagi prejetih predlogov odloči, katere zadeve bo sprejela v obravnavo. O sklepu, da predloga ne bo obravnavala, predlagatelja obvesti s kratko obrazložitvijo.
(2) Komisija vselej obravnava predloge članov Komisije, sveta, generalnega državnega tožilca RS in ministra, pristojnega za pravosodje, ter v primeru, ko na podlagi danega predloga ne sprejme mnenja, priporočila ali smernic, predlagatelja obvesti s kratko obrazložitvijo.
(3) Potem, ko Komisija sprejme sklep o obravnavanju zadeve, mora državnega tožilca, katerega ravnanje bo obravnavala, seznaniti s predlogom preko vodje in ga pozvati, da v 15-ih dneh pisno predstavi svoje stališče. Državnemu tožilcu mora na njegov predlog ali na predlog člana Komisije omogočiti tudi ustno predstavitev tega stališča na seji Komisije.
(1) Komisija je sklepčna, če sta na seji navzoča dva člana Komisije.
(2) Sklep je sprejet, če zanj glasujeta najmanj dva člana Komisije.
(3) Komisija objavi sprejeta načelna mnenja, priporočila in smernice na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva RS in sveta. Svet jih lahko upošteva pri izdelavi ocene državnotožilske službe.
(4) Delo v Komisiji je častno, člani pa so upravičeni do povračila potnih stroškov.
Spletno stran sveta na internetu in strani za notranje obveščanje na intranetu Vrhovnega državnega tožilstva RS ureja Strokovno informacijski center Vrhovnega državnega tožilstva RS, računovodsko finančno poslovanje sveta v skladu s Sporazumom, sklenjenim med Vrhovnim državnim tožilstvom RS in Državnotožilskim svetom, številka Tu 162/12 z dne 2. 1. 2013, opravlja Skupna računovodsko finančna služba pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, kadrovsko poslovanje sveta v skladu s Sporazumom, sklenjenim med Vrhovnim državnim tožilstvom RS in Državnotožilskim svetom, številka Tu-K3/20112/25-27 z dne 14. 11. 2012, pa opravlja Skupna služba za kadrovske zadeve pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS.
Nedokončani postopki se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen načina glasovanja, ki se opravi po tem Poslovniku.
Svet sprejme Navodilo za pripravo izdelave ocene državnotožilske službe in Pravila za opravljanje preizkusov in razgovorov s kandidati za državne tožilce v treh mesecih po uveljavitvi tega Poslovnika.
(1) Z dnem, ko začne veljati ta Poslovnik, preneha veljati Poslovnik Državnotožilskega sveta (Uradni list RS, št. 106/11, 9/12 in 53/15).
(2) Ta Poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
DTS št. 1010/13-16
Ljubljana, dne 10. maja 2016
Boris Ostruh l.r.
